parity's/*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XVII Številka 12 December 1987
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
SZDL — tribuna mnenj
S programsko volilno sejo so delegati Občinske konference SZDL Mozirje zaokrožili štiriletno mandatno obdobje v tej najbolj množični frontni organizaciji. V zelo bogati razpravi so delegati h krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev odkrito spregovorili o svojih vsakodnevnih problemih, nerešenih vprašanjih in težavah. Prav nič niso izbirali besed, ko so obsojali nakopičene napake, ki se dogajajo v naši družbi in ki pri ljudeh vse bolj povečujejo kritičnost in ne-razpoloženje, ki marsikdaj prehaja že v malodušje.
Predsednik OK SZDL Mozirje Zdravko Novak je kritično ugotovil, da je v Socialistični zvezi še premalo poguma in učinkovitosti pri uresničevanju dogovorjenih stališč, vse preveč danih Obljub ostaja neizpolnjenih. Zato sg bo SZDL še bolj borila za demokratičnost in odprtost, več bo prostora za ustvarjalnost, pripravljenost za delo, strpnost v razpravah in doslednost pri uresničevanju sprejetih dogovorov.
Cilj SZDL v mozirski občini je celoten razvoj naše občine od Soteske in Gneča do Črnivca in Logarske doline in čim enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti.
Na seji so govorili tudi o gospodarskih tokovih v naši občini, ki so ohrabrujoči, kar pa nas ne bi smelo uspavati, saj se razmere lahko spremenijo čez noč. Zelo kritično so delegati spregovorili o razmerah v kmetijstvu, ekologiji in še nekaterih drugih problemih.
Ker mandat predsedniku in sekretarju OK SZDL Mozirje še ni potekel, so volili le del pred-
sedstva OK SZDL Mozirje. Tega sedaj sestavljajo: Zdravko Novak —predsednik, Tomaž Križnik — podpredsednik, Rajko Pintar, Anton Boršnak, Miran Bele, Franc Trbovšek, Ana Rokovnik, Betka Gabre, Franc Boršnak, Peter Sirko, Marija Bezovšek, Jasna Miklavc in Mara Tratnik.
Na seji so sprejeli programske smernice. Te izhajajo iz vloge SZDL, ki mora postati še bolj odprta in akcijsko učinkovita pri reševanju nalog, kijih narekujejo družbenopolitične in ekonomske razmere.
Seji so prisostvovali tudi član predsedstva RK SZDL Slovenije Borut Šuklje, predsednik MS SZDL Celje Filip Beškovnik in predsednica OK SZDL Slovenske Konjice Marija Poličar.
Rajko Pintar
Ob Dnevu republike je 238prvošolčkov iz naše občine prejelo pionirske rutice in kapice. Tako so vstopili v pionirske vrste. Na vseh šolah so jim pripravili lep sprejem pa tudi na pogostitev niso pozabili.
Resolucija še v osnutku
Že v mesecu oktobru smo v Izvršnem svetu pričeli s pripravami na snovanje nalog in ciljev, ki jih bomo morali uresničiti v letu 1988. Vendar so na višjih nivojih zlasti v skupščini SFRJ, tekle najširše razprave za umiritev inflacije, za stabilizacijo gospodarstva za uskladitve porab in cen, za realnejši tečaj dinarja ter realnejše obresti. Priča smo bili tudi spremembam v ekonomskem sistemu zlasti na področju zakonodaje.
Tako je osnutek občinske resolucije v družbenoekonomskem razvoju za prihodnje leto nastajal še v času, ko še vedno niso znane vse tehnične rešitve za izvajanje programa ukrepov zvezne vlade. Opozarjamo vse
Ob devetmesečju brez izgub
prejšnjih obdobjih. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva se je izvoz povečal za 50,3% (od celotnega izvoza v naši občini ga je 92% usmerjenega na konvertibilno območje), uvoz pa se je zmanjšal za 5,5%. Tako je bila zunanjetrgovinska bilanca na področju gospodarstva občine Mozirje pozitivna.
Rajko Pintar
V celjski regiji sta ob devetmesečju le dve občini poslovali brez izgub. To sta Mozirje in Slovenske Konjice.
Kljub zaostreni ekonomski, tržni in finančni situaciji se torej nadaljujejo uspešni trendi gospodarjenja v naši občini, ki se kažejo predvsem na področju količinskega obsega proizvodnje, izvoza in uvoza ter zaposlovanja. Posebej rast količinskega obsega proizvodnje je v primerjavi z republiko zelo ugodna, saj je v občini ob devetmesečju v primerjavi z letom poprej dosežena 7,8% rast, v republiki pa le 0,3% rast. Tudi izvozni rezultati so ugodnejši kot pa v
SN objavljajo
SZDL — tribuna mnenj Utrinek s programsko volilne seje
Hlevi se praznijo
Kam nas je pripeljala kmetijska politika
Nov računalniški sistem v Glinu Ob otvoritvi novega AOP centra
»Iskali so majhne živalice«
Odmev z Biološkega inštituta Jovana Hadžija
Pavli Trogar Bloudkova nagrada Prireditev v Nazaijah je zelo lepo uspela
Bili smo v osrčju Amerike
Potopis zgomjesavinjskih alpinistov
Kocbek kot pisec Zanimive prilike in reki
Za naslednjo številko pripravljamo
Kaj bodo lahko počeli otroci med počitnicami
zavezance za izvajanje tega dokumenta, da bo potrebno nekatere materialne okvire razvoja menjati oz. jih do faze predloga tudi uskladiti.
Kljub vsem spremembam, nejasnostim v izvajanju ekonomske politike, nekaterim nedorečenostim, pa vendarle vemo, da stojijo pred nami za: prihodnje leto številne naloge in aktivnosti zapisane v srednjeročnih planskih dokumentih, kijih moramo z najširšo mobilizacijo vseh subjektivnih sil v združenem delu, kot tudi kot občani v krajevnih skupnostih, nadaljevati in uresničiti.
Kot prva naloga se nam pojavljajo vse nedokončane, a začete naloge v letu 1987. Nadalje se nam odpira področje izvajanja programov v krajevnih skupnostih in priprave na IV. samoprispevek.
Na gospodarskem področju načrtujemo nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje za 5%, ob tem bosta največje povečanje dosegli DO: Gorenje GLIN Nazarje in Gorenje MGA Nazarje. Istočasno pa bodo tekli programi prestrukturiranja proizvodnje v TOZD Kovinarstvo Ljubno, TOZD Kemija Mozirje, Iskra Feriti Ljubno in Gorenje GLIN Nazarje.
Na področju kmetijstva se ob nakopičeni problematiki kaže nadaljnja 1% rast kmetijske proizvodnje, kar precej zaostaja ža srednjeročno začrtanimi planskimi cilji. Nadaljnji
učinki za povečanje na tem področju so močno odvisni od ukrepov v kmetijski politiki, ki jo bo opredelila država, od nas samih so odvisna le prizadevanja, kako se bomo uspeli tem ukrepom prilagajati v občinskem prostoru.
Področje razvoja turističnega gospodarstva načrtuje večji turistični promet v družbenem in zasebnem sektorju za 2%, kmečki turizem za 11%. Posodobljen bo hotel Planinka v Ljubnem. V izboljšanju turistične ponudbe pa se uspešno vključuje tudi obrtna sekcija turizma pri obrtnem združenju.
Z oživitvijo trgovske ponudbe v naši občini se bo promet povečal za 5%. Nove trgovske lokale bodo odprli v Gornjem gradu (ZKZ Mozirje), v Ljubnem ob Savinji (Savinja Mozirje) in v Mozirju adaptacija blagovnice in železnine ter brezcarinska prodajalna (vse Savinja Mozirje).
Na področju drobnega gospodarstva si bomo prizadevali za povečanje enot drobnega gospodarstva za 1,5%, kjer bo našlo dodatno zaposlitev 2% delavcev. Izpolnitev kooperacijskih odnosov pa morajo nadomestiti dolgoročnejši dohodkovni odnosi s skupnim prevzemanjem tveganja. V tem letu bo izdelan tudi akcijski program za nadaljnji razvoj te gospodarske dejavnosti v občini Mozirje.
Razvoju družbenih dejavnosti se nakazuje nadalnje ohranjanje obstoječega obsega dejavnosti z racional-
nejšimi organizacijskimi pristopi pri izvajalcih teh dejavnosti. V osnovnem izobraževanju, zdravstvu, socialnem skrbstvu in otroškem varstvu bomo skrbeli za nemoten razvoj, ob tem da se bodo ostale dejavnosti neminovno morale prilagoditi dohodkovni moči našega gospodarstva.
Na stanovanjskem področju bo izpadla blokovna gradnja v Ljubnem, ker ni dovolj interesa za odkup stanovanj, sredstva pa se bodo prekana-lizirala v adaptacijo podstrešnih stanovanj v Radmirju, Mozirju, Nazarjah in na Gorici. Tako se bo stanovanjski fond povečal za 8 solidarnostnih stanovanj.
Največji problemi se nam nakazujejo na področju cestnega gospodarstva. Sredstva za večje rekonstrukcije so preskromna, tako bomo lahko zagotavljali le še vzdrževalna dela, obnovili nekatere mostove in del namenili za boljšo cestno signalizacijo.
Posebne naloge nas čakajo na področju urejanja prostora in varstva okolja. V tem letu moramo sprejeti in uskladiti prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana. Z novo prostorsko organizacijo za urejanje prostora pa si obetamo hitrejše izdelovanje zazidalnih načrtov in s tem možnosti za nadaljnjo izgradnjo tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju.
Osnutek Resolucije za prihodnje leto je skupščina prejela od predlagatelja in bo v javni razpravi vse do konca januarja 1988. V tem času pa pričakujemo tudi vse dobronamerne pripombe, ki bi lahko doprinesle k našemu nadaljnjemu razvoju.
Dobovičnik Darja
Posodobitev proizvodnje v MGA
Stran
1
2
3
4
5
7
8
18.	december 1987 bo eden izmed datumov, ki bo z velikimi črkami zapisan v ne še tako dolgi zgodovini enovite delovne organizacije Gorenje — MGA Nazarje. Tega dne so na svečan način zaključili 1. fazo razširitve in posodobitve proizvodnje. Kakšen je pomen investicije za nadaljnji razvoj delovne organizacije kakor tudi za vso mozirsko občino, najlažje ponazorimo s podatkom, da bo že prihodnje leto omogočeno 25% povečanje fizičnega obsega proizvodnje, 14% povečanje produktivnosti in 31% povečanje izvoza.
V sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje so se celovito lotili vlaganja v nove investicije. Osnova za investiranje so strateški razvojni cilji Gorenja. V letošnjem letu so se odločili na 12 novih investicij, štiri pa so še na rešetu.
Med največjimi investicijami je prav naložba v MGA Nazarje, saj je ta delovna organizacija danes ena najbolj uspešnih in urejenih delovnih sredin v sistemu Gorenja. Njeni izdelki se lahko merijo z katerimikoli sorodnimi izdelki po svetu, taka kvaliteta pa jim odpira vrata na najbolj zahtevnih trgih. MGA Nazaije je največji izvoznik v mozirski občini in na tretjem mestu v sistemu Gorenja. Kar 94% izvoza gre na zahodni konvertibnilni trg.
Paleta izdelkov, ki jih proizvajajo v MGA Nazarje je široka, saj proizvajajo električne mešalce, tehtnice, električne
stroje za rezanje, kavni mlinček, varilec vrečk, priključke, podstavke, stenske ure in budilke.
V naslednjem letu bodo dali na trg dva nova izdelka — mini sesalec in kuhalnik jajc.
1.	faza investicije je po lanskih cenah vredna 3,4 milijarde din. Z njo so že sedaj
pridobili prostore za 2. in 3. fazo investicije, kar takoj pa bodo odpravili nekatera ozka grla v proizvodnji. Zelo pomembno je, daje bila investicija končana dva in pol meseca pred predvidenim rokom.
Strokovnjaki so izračunali, da se bo investicija povrnila že v treh letih.
Rajko Pintar
Našim občanom želimo v letu 1988 osebnega zadovoljstva in uspehov!
Družbeno-politične in delovne organizacije, Skupščina občine in njen izvršni svet, Samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic.
Ob novem letu
Kar je bilo dobrega v letu 1987 upam, da nam bo ostalo v spominu in bomo na tiho izražali želje, da bi se ponovilo, oplemenitilo, izboljšalo in nas ohrabrilo. Rast industrijske proizvodnje, izvoza in nekaterih ekonomskih kazalnikov s tem pa tudi osebnih dohodkov, mnoge manjše in večje pridobitve po posameznih krajevnih skupnostih, so dokaz dela, odrekanja, pripravljenosti in enotnosti naših ljudi — delavcev, kmetov in vseh občanov.
Zato je le redek človek, ki se ne bi veselil svečanega in lepega trenutka in uspehov. Kdo se nebi veselil novega leta in bil z mislijo in željo na strani bolj poštenega, bolj radodarnega, manj krivičnega, bolj zdravega in manj napetega prihajajočega leta 1988.
To so naše skromne želje, to so želje otrok in naše celotne skupnosti. Ob toplih stiskih rok in izrečenih željah ne bomo pozabili na našo poštenost, prijateljstvo, skromnost, vestnost, solidarnost in hrabrost tudi v sedanji težki gospodarski, politični in ekonomski krizi. Ostanimo enotni, složni, solidarni do naše doline, do ljudi.
Žal pa je mnogo stvari, ki jih gre čimprej odpraviti, če se jih sploh da. Pri tem mislim na pojave nezadovoljstva v posameznih delovnih organizacijah in posebno še kmetov proizvajalcev tržnih viškov zaradi neekonomskih cen in velikih cenovnih neskladij, velike in neustavljive inflacije, vse večjega zaostrovanja in poglabljanja gospodarske krize in vedno pogostejših neuspešnih birokratskih posegih pri poskusih spreminjanja stvari na bolje...
Je morda pred nami leto velike preizkušnje, streznitve, dela, poenotenja. Ali bomo že končno prenehali delati napake, katere so nas pripeljale do stanja, v katerem se nahajamo.
Našo zavest, enotnost, solidarnost za dolino, otroke in napredek bomo občani Zgornje Savinjske doline izkazali na
IV.	referendumu o samoprispevku. Upamo in želimo, da bomo referendum uspešno izvedli, kar zavisi od nas samih ob prepričanju, da se na tuj račun ne bomo mogli razvijati, niti dobro živeti.
Bomo znali prisluhniti ljudem, bomo znali prisluhniti mladim, izkoristiti mlade prodorne kadre, dati prednost znanju in stroki.
Prepričan sem, da bo Zgor-njesavinjčan to zmogel, ker je skromen in človek napredka, ker ga je kalil čas, ki mu ni bil naklonjen, ker ga je kalila narava, ki mu je dajala življenje, ker je človek, ki ne izgublja optimizma. Zato bomo strnili vse sile, moči in znanje, ter tako hitreje in lažje premagali nakopičene težave.
Skupščina občine, njen Izvršni svet in družbenopolitične organizacije želijo sreče, miru, zdravja in zadovoljstva vsem delovnim ljudem in občanom v mozirski občini, lepih ocen in uspešnega napredovanja v šolah našim otrokom.
Vsem veliko osebnega zadovoljstva, družinskega sožitja in polno mero optimizma v našo prihodnost, razvoj in napredek v letu 1988.
Predsednik SO Mozirje Anton Boršnak
h
Rezultati kmetijskega pospeševanja (2)
Povečanje števila in proizvodnosti goved
To je bil glavni cilj delovanja kmetijske pospeševalne službe. Ob povečanju števila je sočasno teklo tudi stremljenje za pasemsko izboljšavo. Sedaj je v veliki večini na teh kmetijah čisto rjavo govedo s precej AR-krvi, dočim je bilo v začetku akcije rjave pasme le okrog 60% vseh goved. Število goved so raziskane kmetije v 18 letih dvignile iz 9,31 na 18.09 glav. Najbolj' pa je poraslo število krav — iz 4,35 pred rekonstrukcijo na 9,18 glav v 1. 1985.
Če upoštevamo še prašiče, ovce in konje, kolikor sojih raziskane kmetije konec decembra 1985 redili, je naraščalo povprečno število GVŽ/ha kmetijske površine takole:
Izredno močno se je dvignila prireja mleka: iz začetnih 10.829 kg/kmetijo na povprečno zavidljivih 36.772 kg v letu 1985. Ni se sicer občutno dvignila povprečna letna mlečnost/kravo (od 2.638 kg na 3.008 kg mleka), pač pa to v veliki meri velja za količino mleka, prirejenega na 1 ha kmetijske zemlje. Pred usmerjanjem so ga kmetije namolzle po 1.240 kg, v 1. 1985 pa že 3.720 kg/ha oziroma točno 2-krat več. Ob tem so kmetije iz lastnega pridelka oz. kupovale le malo močnih krmil za krave — vi. 1985 komaj po 295 kg/kravo. To pomeni, da je ob letni mlečnosti 4.008 kg bila produktivnost doma pridelane voluminozne krme (4.008 kg — 295 kg X 2) že 3.418 kg — če v grobem vzamemo, da pridobimo iz vsakega 1 kg močne krme (kot proizvodne krme) po 2 kg mleka
Leto	1966/69	1972	1985	(min.	max.)
Število GVŽ/ha	0,99	1,36	1,71	0,78	3,10
Hlevi se praznijo
V čem je kmetijstvo sploh še prednostna panoga? V porušenih osnovnih razmerjih, v nerazumljivih cenovnih odnosih med poljedelskimi in živilskimi proizvodi znotraj panoge, v nesprejemljivo visokih cenah kapitala, v skrajno nestabilnih pogojih gospodarjenja s plansko stihijo in škodljivimi tržnimi špekulacijami ter vse bolj praznimi hlevi, v nakopičenih izgubah, v neplačanem delu slovenskih živinorejcev...?
Natančno v tem in še v čem je vsa prednost kmetijstva, ki se v zadnjih letih otepa z najhujšo krizo po vojni. S sprejetim programom ekonomske stabilizacije je bila kmetijstvu priznana odločilna vloga za uspeh gospodarske ustalitve in obljubljene vsestranske podpore, ukrepi tekoče gospodarske politike pa so dokazovali prav nasprotno. V strahu pred socialnimi pretresi ob hitro rastoči inflaciji in vse večjimi življenjskimi stroški je kmetijstvo vse bolj »preskrbovalna« in vse manj »gospodarska« panoga. Kmetijstvo torej nosi čedalje večje in zdaj že nevzdržno breme zaščite življenjskega standarda.
Vse »prednosti« kmetijstva se kažejo tudi in predvsem v številkah. Od leta 1984 so se odkupne cene mleka in živine, določa jih seveda ZIS, povečale za trikrat. V enakem obdobju so se močna krmila podražila za 6-krat, mineralna gnojila za 8-krat in kmetijska oprema in mehanizacija za 9-krat. Za primerjavo samo trije naključno izbrani podatki. Lani septembra je krmilo DOM 2 veljalo 72,90 dinarja, v enakem letošnjem mesecu 236,80, traktor IMT 539 1.675.000 lani in
4.500.000	letos in osemenjevanje krav lani 4.700 in letos 12.000 dinarjev. V enakem obdobju seje mleko podražilo le za 34 odstotkov in živina malo več. Posledice so jasne. Proizvodnja mleka je pričela upadati, število krav v hlevih se bistveno manjša, neka-
teri rejci so celo popolnoma opustili rejo krav, podobno se dogaja pri pitanju govedi in vzreji plemenskih telic. Pri pitanju odvračajo rejce od večjega priveza predvsem visoke obresti za začetno vrednost telet, ki so že vrsto let »realne«, torej višje od cen pitancev.
Zaradi administrativnega zadrževanja odkupnih cen mleka in klavne živine in zaradi istočasne vrtoglave rasti proizvodnih stroškov in socialnih dajatev, se je dohodkovni položaj živinorejsko usmeijenega kmetijstva drastično poslabšal, reprodukcijske sposobnosti pa ni več. Kmetje so v večini primerov prisiljeni posegati v zlato rezervo — gozd. S tem še nekako vzdržujejo osnovno proizvodnjo, vendar ekstenzivno, kar je neprecenljiva družbena škoda.
Če bi želel kmet zaslužiti povprečni letni osebni dohodek delavca v gospodarstvu, bi ob predpostavki, da je zaslužek rejca ovrednoten s 25 odstotki vsakokratne odkupne cene mleka, moral letos pridelati 70.000 litrov mleka in 11.000 kilogramov klavne živine. Ob dejstvu, dasta na čistih kmetijah vsaj dve delovni moči, je številka seveda dvakrat večja. Takšnih na našem področju ni. Najmočnejši tržni proizvajalec v Gornji Savinjski dolini priredi
90.000	litrov mleka, povprečje vseh 800 proizvajalcev pa je samo 12.500 litrov na kmetijo.
Takšen položaj kmetov se seveda zrcali tudi v poslovni uspešnosti Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. V kmetijstvu in drugod zmanjkuje sredstev za nenehno in enkratno »gašenje« težav in za dohodkovno preživetje. Tudi ži-vilsko-predelovalna industrija je na robu obstoja, vsi skupaj pa bodo brez temeljitega sistemskega zasuka v politiki do položaja kmetijstva, še naprej povsem nemočni in predvsem neuspešni.
Janez Plesnik
več. Takšen rezultat gospodarjenja s pridelovanjem lastne dobre voluminozne krme lahko smatramo kot prav dober dosežek oziroma kot rezultat skladnosti vseh ukrepov za izboljšanje mlečnosti. Znak dobrega gospodarjenja s krmnimi površinami (ki jih je preko 90% vse kmetijske zemlje) je tudi odnos — letna mlečnost/kravo : prirejeno mleko/ha kmetijske zemlje:
1. 1966/69 2.638 kg/kravo 1.240 kg/ha = 100 : 47
1. 1972 3.113 kg/kravo 2.275 kg/ha = 100 : 73
1. 1985 4.008 kg/kravo 3.720 kg/ha = 100 : 92
Pri prav dobri tehnologiji naj bi bil ta odnos 100:100 oziroma toliko mleka na 1 ha krmne površine kolikor letno na kravo.
Zraven pašno-kosne rabe tra-vinja kot najcenejšega načina krmljenja krav v vegetacijski (letni) dobi je bilo v usmerjanju važno vprašanje boljše in več krme za zimsko krmljenje goved. Ob povprečno 1.500 mm padavinah je bilo potrebno pričeti z drugačnim sušenjem trave v mrvo, ki seje pred tem izključno posušila na tleh. Čeprav popolna inovacija je akcija uvedbe hladnega prevetrovanja mrve povsem uspela. V 1. 1985 so dosuševali mrvo že na 84% vseh teh kmetij in bili s tem načinom zelo zadovoljni. Tudi siliranje ovele trave (pač zaradi prevladovanja travinja) se je po 1. 1972 izredno hitro širilo. Sedaj silira travo že 59 kmetij od 80-ih, večinoma v stolpnih silosih. Ostale kmetije, skupno vseh pa 73, napravljajo tudi koruzno in mešano silažo. Tako je prišlo povprečno na vsako govedo na naših 80 kmetijah po 5 m3 silaže oziroma na vsako GVŽ po 5,4 m3. Ker pa dobrih 7% GVŽ (na kmetijah brez silosov) silaže sploh ne dobi, zato je na vsako GVZ na kmetijah s silažo prišlo po 5,8 m3. To je še vedno premalo, saj glede na dolgo zimsko krmljenje (okrog 200 dni) moramo računati s potrebnimi vsaj 8 m3 silaže/GVŽ. Torej: silaže ni dovolj tudi na kmetijah, ki že silirajo. Akcija graditve silosov že zato ne sme biti zaključena.
Investiranje v zgradbe in mehanizacijo
Ob predvidenih (in doseganih) višjih pridelkih predvsem na tra-vinju in racionalnejšem konzerviranju tega pridelka je bilo načrtovano seveda večje število goved (zlasti krav), s tem pa potreba po povečanju in pregrajevanju dotedanjih sicer prostornih, vendar pa nefunkcionalnih hlevov. Zaradi malo žit (zato malo slame) in tudi malo ter slabe stelje iz smrekovih gozdov smo se načrtovalci povsod odločali za uvedbo kratkih stojišč in sistem rešetk ter avtomatskega pridobivanja gnojevke. Ta način vhlevljanja prihrani okrog 2/3 ročnega dela v hlevu. Plan adaptacij in novogradenj je bil ob usmerjanju zelo smelo zastavljen, vendar seje zaradi le ma-
Vprašujočipogled krave na sliki nam govori: le kako dolgo nas bo še toliko v hlevu ob taki kmetijski politiki?
lo izkušenj in zato nezaupanja, pa tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, uvajal počasneje kot je bilo planirano. Vendar je v 1. 1972 že funkcioniralo 44 adaptiranih in novih hlevov, vsi po sistemu odplakovanja oz. pretakanja gnojevke. Do konca 1.1985 je bil marsikateri hlev še povečan in tudi na novo zgrajen. Na teh kmetijah je bilo tako 1. 1985 70 hlevov po sistemu gnojevke in le 10 hlevov na »trdi« gnoj (od teh še 4 stari).
Po gradbenih načrtih je bilo predvideno na vsako GVŽ po 5 m3 za gnojevko v eni jami (pri planiranih 15 m3 gnojevke letno na 1 GVŽ ob 3-kratnem praznen-ju). Na osnovi analize podatkov iz te raziskave je sicer ugotovljeno, da je na, teh. 70 kmetijah po 5,9 mVGVŽ v skupno 83 jamah (13 kmetij že ima po 2 jami za gnojevko). Vendar seje pokazalo, da je ob težjih živalih in znatno višji proizvodnji ter zato obilnejšem krmljenju tudi več odpadkov (ekskrementov) oz. gnojevke kakor seje prvotno računalo. Po sodobnejši tehnologiji rabe gnojevke zlasti na travinju je primerno pršenje le dvakrat letno in to v rastni dobi zgodaj spomladi in jeseni. Zaradi dolgih zim so bile jame še sredi ali ob koncu zime večinoma prenapolnjene in učinek gnojevke v tej dobi le slab (delno tudi zaradi izpiranja — odtekanja na precej nagnjenih površinah). Po izkušnjah iz zahodne Evrope (dvakratno praz-nenje ter 18 m3 gnojevke let-no/GVŽ) je potrebno imeti na vsako GVŽ po 9 m3 prostornine, najbolje v dveh enako velikih jamah (zaradi boljšega fermentiran-ja oz. dozorevanja). Torej bo potrebno povprečno na vsaki teh 70 kmetij še po okrog 50-60 m3 jam za gnojevko. Izkušnje z gnojenjem so v veliki večini pozitivne, čeprav je ponekod prišlo tudi do neugodnosti (preveč trdostebel-nih »dušičnih« plevelov in ščav-ja). Vendar pa je prav gnojevka oz. zajetje vseh odpadkov in s tem nizke izgube hranilnih snovi omogočila sorazmerno visoke rastlinske pridelke ob skromnejši porabi mineralnih gnojil. Potrebno pa bo vsekakor več raziskovanja na različnih lokacijah in na osnovi teh dogajanj več strokovnega svetovanja.
Zraven gradnje hlevov so na 50-ih kmetijah v teh 18-ih letih zgradili zaradi obilice strojev tudi nove remize za stroje in garaže, na 33 kmetijah so adaptirali oz. prenovili in posodobili stanovanjske hiše. Povsem na novo pa so hiše zgradili na 22 kmetijah (prav posebno tam, kjer so oz. bodo uvedli kmečki turizem).
Nabava mehanizacije je bila na naših kmetijah precejšnja in hitra
—	več kot je bilo ob začetku usmerjanja predvidevano. Traktor je sicer že pred usmerjanjem imelo 19 kmetij, do konca 1.1985 pa je bilo na 79 kmetijah (ena ga še nima) skupno kar 147 traktorjev. Saj ima 2/3 kmetij po 2 traktorja, dobra 1/10 pa celo po 3. Razlogi so pač znani: različno potrebna moč traktorjev za lažja in težja dela, pa dolgotrajnost ob nujni nabavi nadomestnih delov in popravila in hitrejša sposobnost za delo (če je določen priključek še stalno montiran na pripadajoči traktor). Tudi ni dovolj mehaničnih delavnic (razen ene zadružne
—	ni pa obrtnikov za kmetijsko mehanizacijo). Vseh vrst priključkov in mehanizacije je na teh naših kmetijah dovolj in preveč. Značilno je, da je kljub hribovitemu terenu in medsebojni precejšnji oddaljenosti kmetij vključenih kar 74 kmetij v različne strojne skupnosti (le-te imajo po 2 — 7 strojev oz. priključkov).
Sorazmerno prav dobro opremljenost z zgradbami in mehanizacijo je zraven izkupička za prodane tržne pridelke omogočila tudi prodaja gozdnih sortimentov (v 1. 1985 je bil etat po 79 m3 sečnje/kmetijo)
dr. Dolfe Cizej
K samoprispevek (1978—1983 (KS Mozirje, Nazarje, Rečica)
V	prejšnji številki smo vam predstavili objekte, ki so bili zgrajeni s sredstvi drugega samoprispevka iz skupnega programa. V številki pričenjamo z predstavitvijo porabe sredstev drugega samoprispevka iz dela, s katerim razpolagajo krajevne skupnosti.
Sredstva so se krajevnim skupnostim delila po številu prebivalstva. Procentualna razdelitev sredstev je bila naslednja: Mozirje 21%, Nazarje 9%, Šmartno 4,9%, Bočna 4,3%, Gornji grad 7,8%, Nova Štifta 5,2%, Solčava 4,3%, Ljubno 18,3%, Luče 10,7% in Rečica 14,5%.
Manj razvite krajevne skupnosti Solčava in nova Štifta pa so prejele še dodatne 4% sredstev za pospešeni gospodarski razvoj in za izdelavo razvojnih programov.
V	tej številki objavljamo realizacijo porabljenih sredstev za KS Mozirje, Nazarje in Rečica:
KS Mozirje je investirala v:
—	telefonsko omrežje
—	cesto Lepa njiva
—	cesto Trnavče
—	cesto Šmihel
Del sredstev je ostal neporabljen in so bila rezervirana za gradnjo mrliške vežice.
KS Nazarje je investirala v:
—	telefonsko omrežje
—	kulturni dom
—	asfaltiranje cest
KS Rečica pa je investirala v:
—	telefonsko omrežje
—	mrliško vežico z ureditvijo okolice
—	vodovod Šentjanž — Grušovlje
—	obnovo cest
—	obnovo prosvetnega doma
—	dve telefonski govorilnici
—	dotacija gasilskemu društvu
Mrliška vežica na Rečici ob Savinji
Beseda kmeta
Zahvaljujem se vsem, ki so se potrudili in na široko in prizadevno odgovorili na delegatsko vprašanje v 10. številki Savinjskih novic pod naslovom z velikim vprašajem na koncu vrstice »Ali so kmetje v neenakopravnem položaju?«. Iz svojih izkušenj lahko trdim da kmetje smo v neenakopravnem položaju! Lahko trdim celo, da nas družba izkorišča in to samo zato, ker nismo dovolj izobraženi, da bi se znali organizirati in s pomočjo naših predpostavljenih odločno zahtevati ureditev nakopičenih problemov.
Če se že odtrgam od obilice dela na kmetiji in presedim pet ur na seji skupščine, nikar ne pričakujte, da bom od navdušenja ploskal, ko pomislim na nevzdržne razmere in probleme v kmetijstvu. Ne bi jih našteval, ker o tem že vrabci čivkajo. Mislim pa, da je skupščina pravo mesto in da kot delegat imam pravico in dolžnost opozarjati na nepravilnosti, ki se dogajajo. Tudi na odgovor delegatskega vprašanja bi rad dodal nekaj svojih misli.
Če so po vsej Sloveniji enaki pogoji in roki za izplačevanje lesa potem je jasno, da po vsej Sloveniji Gozdna gospodarstva enako izkoriščajo gozdne posestnike.
Nikomur ne vejamem, da je potrebnih 45 dni, da pri tej računalniški opremi izračunamo, koliko je vreden les, ki ga kmet odda GG-ju. GLIN in Elkroj v 15 dneh izračunata plače svojim delavcem in če lahko ZKZ v 25 dneh obračuna mleko za vse proizvajalce, potem je jasno, da so zahteve kmetov normalne in upravičene, če vztrajamo, da naj nam GG plača les najkasneje do 25. v mesecu za les oddan v preteklem me-
secu. Kako smo do sedaj dobivali plačan les bi podkrepil z datumi oddaje in datumi izplačila lesa. Na skladišču lesa GLIN-a sem pripeljal gozdne Sortimente v šestem mesecu, denar pa sem dobil v devetem mesecu. Vendar je bila vsota vpisana v hranilno knjigo z 31.8. Naslednjo oddajo lesa sem izvršil v desetem mtsecu pa do danes, ko smo že v sredini decembra, denarja še ni. Ko pa sem povprašal po nakazilu sem izvedel, da bom denar dobil takoj prve dni januarja prihodnje leto
1988.
Najprej moramo pomesti pred svojim pragom, nato pa z enako mislečimi izobraženci izven občinskih meja, argumentirano, složno in odločno pomagati z metlami tudi pred republiško in zvezno vlado. Ha, ha, ha, se bo marsikdo, zasmejal in »lahko je govoriti««, a mnogo teže je to izpeljati. Težko je bilo tudi našim partizanom, ki so pred 45 leti v drugačnih razmet rah kot so danes morali premaga-. ti kar dva sovražnika hkrati. Pa so jih, čeprav za ceno ogromnih žrtev, na katere pa danes tako lahkomiselno pozabljamo. Težko se je žrtvovati, zato v naši družbi raje izkoriščamo tistega, ki se izkoriščati da. Prav pa bi bilo, Üa gre v ogenj vsak po svoj kostanj, da se opekline porazdelijo, če že morajo biti.
Ne delam si utvar, da bom s tem pisanjem razrešil vse probleme tega sveta, sem pa globoko prepričan, da bi bilo problemov veliko manj, če bi naše šole dajale take ljudi, ki ne bi bili zastrupljeni z miselnostjo, da mora izobraženec izkoriščati delovnega človeka. Delegat KS Rečica Jože Bider
Znanje za razvoj
V začetku novembra je mozirsko Obrtno združenje organiziralo zanimivo predavanje z naslovom Pospeševanje malega gospodarstva in zavarovanje izdelkov, proizvodnih postopkov, oblik izdelkov in imena proizvajalcev pred nelojalno konkurenco oziroma krajo. Predaval je Franc Žle, dipl. iur. in dipl. oec. Predavan- • ja so se poleg obrtnikov, ki so dodobra napolnili sejno sobo doma obrtnikov udeležili tudi predstavniki Uprave za družbene prihodke.
Predavatelj je posebej poudaril pomembnost znanja za razvoj drobnega gospodarstva. Znanje je najpomembnejši proizvodni faktor. Zato se postavlja vprašanje, kako v naši občini izkoriščamo umske kapacitete in umski kapital. Vsak obrtnik bi se moral zavedati pomembnosti izobraževanja in napredka lastne dejavnosti. Žal pa se vse prevečkrat dogaja, da si obrtnik zgledno uredi delavnico, potem pa spi na lovorikah. Ravno dejstvo, da obrtnik nima večjih problemov v urejenosti pogojev za delo ga v bistvu osvobaja in mu daje možnost, da se intenzivno posveča razvoju lastne dejavnosti.
Drobno gospodarstvo je v naši občini dobro razvito. Nekateri obrtniki proizvajajo izdelke vrhunske kvalitete, ki bi jih lahko ponudili zahtevnemu zahodnemu trgu. Žal pa jih ne znajo dovolj popularizirati. Iz te ugotovitve je predavatelj sprejel sklep, da bi morali bistveno okrepiti reklamno-propagandno funkcijo.
Posebno poglavje je razvoj podjetništva. V ZDA na 50 patentov uspe le eden, pri nas pa velja miselnost, da morajo vsi uspeti. Žato bi moral obstajati rizični fond zaradi neuspelih poskusov. Pravica do po-
skusov obstaja v vseh vejah znanosti (matematika, fizika, kemija...). Obrtniki pa ugotavljajo, da v drobnem gospodarstvu te pravice ni.
Napredek drobnega gospodarstva bi moral biti naravnan v to smer, da bi obrtnik dosti več vlagal v razvoj lastne dejavnosti, ne pa v osebno porabo. Samokritično so ugotovili, da so poslovno premalo pogumni, enako pa velja tudi za davčno politiko.
Sicer pa so predstavniki Uprave za družbene prihodke seznanili prisotne z novico, da pri Komiteju za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora pripravljajo temeljito študijo o razvoju drobnega gospodarstva, ki naj bi odgovorila na marsikatero do sedaj že nerešeno vprašanje na tem področju.
Rdeča nit posvetovanja je bila, da bi lahko marsikateri problem rešili z bolj zavzetim delom v Obrtnem združenju. V delo združenja se vključuje premalo obrtnikov in predsednik združenja Herman Remic je to najlepše prikazal na primeru gradnje Obrtnega doma. Vsi so združevali sredstva, pa vendar mnoge ni zanimalo, kako se tudi njihova sredstva trošijo.
Zanimiv je bil tudi tisti del predavanja, v katerem so govorili o patentih, postopkih za pripravljanje, davčnih olajšavah za izumitelje in pogodbah za nakup in prodajo inovacij.
Predavanje so končali s priporočili obrtnikom za povečanje naprav za posodabljanje proizvodnje in izdelkov ter razvoj ofenzivnega podjetništva, podprtega od družbenih dejavnikov in višjih gospodarskih organizacij.
RAJKO PINTAR
Obrtnikom je o poslovnosti in drugih aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo, govoril pravnik in ekonomist Franc Žle.
Priznanja Glinovim delavcem
V nazarski lesni industriji so s slavnostno sejo delavskega sveta v tamkajšnjem delavskem domu slovesno obeležili dan te delovne organizacije. Na slovesnosti, ki so jo s kulturnim sporedom obogatili člani kultumeg? društva Jelka iz Nazarij, so podelili plakete, denarne nagrade in pisna priznanja, obenem pa tudi jubilejne nagrade za 10,20 in 30 let dela v tej delovni organizaciji.
Plakete delovne organizacije so p-ejeli tozd Gozdarstvo Luče za uspešno poslovno sodelovanje, Gasilsko društvo Nazarje, Industrijska gasilska enota Glin za izredno požrtvovalno delo in uspešno gašenje požarov, Zavarovalna skupnost Triglav,
enota Celje, za uspešno, poslovno sodelovanje, za izredne osebne prispevke pri delu, družbeno-politični in samoupravni aktivnosti in pri razvoju delovne organizacije pa so plakete prejeli cjplavci Jakob BELAK, Stanko BRITOVŠEK, Marija KLEMENAK, Stanko PODMENIN-SEK, Vinko PORT in Anton Sevšek. Podelili so še 5 denarnih nagrad in 17 pisnih priznanj.
Po slavnostni seji v delavskem domu so v upravnih prostorih delovne organizacije odprli nove prostore centra AOP, ki je z novo opremo velika pridobitev za nazar-ske lesarje.
Ob prazniku JLA
V počastitev dneva JLA je bilo tudi v naši občini več prireditev. Osrednja proslava ob prazniku oboroženih sil je bila letos v Gornjem gradu. Organizacija prireditve je bila zaupana KK ZRVS Gornji grad. V kulturnem programu so nastopili mladi recitatorji COS Gornji grad ter pevski zbor Prosvetnega društva Bočna. Podelili so tudi priznanja ZK ZRVS Jugoslavije, RK ZRVS Slovenije in OK ZRVS Mozirje.
Občinski štab teritorialne obrambe Mozirje je organiziral množično strelsko tekmovanje s polavtomatsko puško na strelišču v Šmartnem ob Dreti.
Tovarna MGA Nazarje je bila gostitelj mladincev iz naših osnovnih šol, ki so napisali najboljše spise na temo JLA in obrambo domovine. Iz vsake šole so bili nagrajeni po trije avtorji prostih spisov. Za nagrado so prejeli knjižna darila.
Na obeh karavlah pa so se na tradicionalnem srečanju sestali pripadniki JLA, ki tu služijo vojaški rok in predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Mozirje, SO in IS SO Mozirje,
oddelka za ljudsko obrambo in Občinskega štaba TO.
RAJKO PINTAR
Na osrednji proslavi ob dnevu JLA so podelili naslednja priznanja: plaketo ZR KS Jugosla vije je prejel OS TO Mozirje, zlato značko ZRVS Jugoslavije Rajko Pintar iz Ljubnega, plaketo ZRVS Slovenije Osnovna strelska organizacija Šmartno ob Dreti, značko ZRVS Slovenije Franc Slapnik iz Rečice, priznanja OK ZR VS Slovenije pa so prejeli: Jože Štiglic iz Nazarij, Franc Kotnik iz Nazarij, Betka Gaberc iz Mozirja, Slavko Žagar iz Mozirja, Jože Zidam iz Šmartnega, Matija Rihtar iz Gornjega grada in Bojan Vrečič iz Nazarij.
Predsednik SO Mozirje Anton Boršnak paje ob tej priložnosti Francu Lihteneger-ju iz Ljubnega predal odlikovanje red dela s srebrnim vencem, ki mu ga je podelilo Predsedstvo SFRJ, Mirku Strašku, Francu Matjažu in Ediju Hermanu pa priznanja za ustvarjalno in uspešno delo na področju SLO in DS, ki jim gaje podelil Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.
Nov računalniški sistem v Glinu
V Glinu posvečajo veliko pozornost izobraževanju kadrov, ki delajo na računalniških sistemih.
Skupščine interesnih skupnosti
Pred dnevi so se v Mozirju zvrstile seje zborov uporabnikov in izvajalcev večine samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje. Delegati so največ pozornosti namenili ocenam uresničevanja programov, pri čemer je bila nujno v ospredju problematika zagotavljanja potrebnih sredstev. Teh je razumljivo vse manj ter jih bo z novimi ukrepi in novim obračunskim sistemom še bolj primanjkovalo. Sprejetim programom se v mozirski občini ne nameravajo odreči, zato bo ob manjšem pritoku sredstev nujno trpela kakovost storitev. Programi bodo torej zagotovo osiromašeni, najbolj kritično pa je stanje na področju izobraževanja in zdravstva. Prav zato v občini Mozirje upajo, da se bodo izpolnili obeti zvezne vlade, da ti dve področji v naslednjem letu ne bosta preveč prizadeti.
Na seji zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti so tako ocenili delovanje v prvih devetih mesecih.
Kljub visoki prispevni stopnji, ki presega 13 odstotkov, ima skupnost ob devetmesečju 55 milijonov dinarjev izgube. Bilančno seveda, saj bi izguba presegla 200 milijonov dinarjev, če bi skupnost plačala vse storitve v tem obdobju. Mozirska občinska zdravstvena skupnost na podlagi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela obvladuje le okrog 40 odstotkov sredstev zdravstvenega varstva. Na ostala sredstva nima bistvenega vpliva, ker mora poravnavati storitve po predloženih računih. Izvajalcem, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi, plačuje skupnost dogovorjene mesečne dvanajstine, čeprav so te nižje od dejanske vrednosti opravljenih storitev. Skladno s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi na mozirski zdravstveni skupnosti ugotavljajo, da so varčevalni ukrepi dali določene rezultate, zlasti v temeljni organizaciji splošno zdravstvo Mozirje.
Zaradi spremembe zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti je skupščina sprejela sklep o sprejemu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje, s katerim se spremeni vir financiranja zdravstvenih storitev. Skladno s tem so delegati sprejeli tudi prispevne stopnje za prihodnje leto.
Spremembe v financiranju so namreč v tem, da se bodo prihodnje leto zdravstvene storitve zagotavljale s prispevki iz osebnih dohodkov in ne
več iz dohodka na osnovi brutto osebnih dohodkov. Del sredstev bo v naslednjem letu odvisen od dohodka organizacij združenega dela in se bo financiral s prispevki iz dohodka, oziroma na podlagi davčne osnove. To so storitve zobne protetike, reševalni prevozi, ki niso sestavni deli nujne medicinske pomoči in zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanja bolniškega zdravljenja.
V nadaljevanju so delegati sprejeli aneks 1 sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Aneks pomeni za skupnost ugodnejši položaj pri prejemanju republiške solidarnosti, v preteklih dveh srednjeročnih obdobjih seje delež solidarnosti zmanjševal, v letu 1986je bila ukinjena tudi regijska solidarnost, kar je v skupnosti še poglobilo finančne težave, ki jih že prej ni manjkalo. Če bo v letu 1988 uresničen ta sistem solidarnosti v celoti, bo skupnost v prihodnjem letu delno zmanjšala finančne težave. Vendar le pogojno, ker morajo omenjeni aneks sprejeti vse zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Že v dosedanji razpravi in na seji skupščine republiške zdravstvene skupnosti so se aneksu namreč upirale gospodarsko najmočnejše občine v Sloveniji z utemeljitvijo, da zaradi lastnih problemov ne morejo plačevati povečanih prispevkov za solidarnostne obveznosti.
Delegati so potrdili tudi aneks k sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1988, ki jih je pripravil koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela. Sporazumi so sklenjeni z izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva, organiziranimi v Zdravstvenem centru Velenje, tozd Splošno zdravstvo Moziije, tozd Zobozdravstvo Velenje, tozd Bolnišnica Topolšica in s Splošno bolnišnico Slovenj gradeč. Z bolnišnico Celje sporazum še ni sklenjen, saj ta bolnišnica nima interesa za sklepanje sporazuma, ker prejema plačilo storitev na podlagi predloženih računov. Za zavarovance iz mozirske občine opravlja celjska bolnišnica okrog 50 odstotkov vseh bolnišničnih uslug, zato si občinska skupnost prizadeva, da bi kljub številnim problemom v dogovarjanju, vendarle sklenila sporazum. To bi pomenilo, da bi skupnost obvladovala še nadaljnjih 20 odstotkov sredstev zdravstvenega varstva. Ob koncu seje so delegati občinske zdravstvene skupnosti Moziije obravnavali še samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v letu
1987-	JANEZ PLESNIK
Nove knjige v občinski matični knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Marodič, A.: Mrtvo ladjevje, Tomšič, M.: Ti pa kar greš, Zhenboj, H.: Odvečna, Smeh stoletij, Auel, J. M.: Rod jamskega medveda, Auel, J. M.: Dolina konj, Auel, J. M.: Lovci na mamute, Proust, M.: Svet Guermantskih
II.	STROKOVNA LITERATURA: Šeks, V.: Intimni dnevnik razmišljanja, Škarja, T.: Jalung Kang, Rashe, R. L.: Pobeg iz Sobibora, Pečjak, V.: Misliti, delati, živeti ustvarjalno, Lužan, P.: Molk ni zlato
IIL MLADINSKA LITERATURA: Makarovič, S.: Vila Malina, Moj prvi leksikon: A—Z, Tuwim: Lokomotiva, Pavlovič: V Afriki, Razosova—Martakova: Izgubljena goska, Novak: Čriček in mralje, Schmidt, M.: Radovan s planeta Beta, Potrč, I.: Onkraj zarje
. - • A
' - - "
■Ul.
V nazarski lesni industriji so letos kupili nov računalniški sistem, obenem so uredili nove prostore in oboje slovesno odprli na nedavnem praznovanju dneva te delovne organizacije. Za takšen korak so se odločili glede na program razvoja informatike v Gorenju — Glin Nazarje in letošnji dosežek je prvi del sicer obsežne naloge, drugi razlog pa temelji na sanacijskem programu, ki so ga sprejeli v lanskem letu. Takrat so namreč ugotavljali vzroke za slabše poslovne uspehe in seveda ob tem opredelili ukrepe, ki naj delovno organizacijo popeljejo iz krize.
Ena najpomembnejših nalog tega programa je bila izgradnja učinkovitega informacijskega sistema, ki naj bi pokrival vse poslovne funkcije. Zaradi potreb po vsakodnevni obdelavi velikega števila podatkov terja izgradnja informacijskega sistema nujno podporo sodobnega in dovolj zmogljivega računalnika. Tega nazarski lesarji do letošnjega leta niso imeli. Dosedanja oprema je bila preobremenjena in iztrošena, poleg tega pa postavljena izven delovne organizacije in namenjena še sosednjim kolektivom.
To so razumljivo dovolj tehtni razlogi za izgradnjo lastnih prostorov za avtomatsko obdelavo podatkov, nakup sodobnega računalnika Iskra Delta in za uspo-
sabljanje lastnih ter sposobnih kadrov. V tem trenutku lahko na računalnik priključijo 32 terminalov, v bodoče pa do 64. Doslej opravljeno delo je dokaj solidna osnova za nadaljnjo izgradnjo računalniško podprtega informacijskega sistema. Končnega cilja seveda ne bodo dosegli preko noči. Ta naloga je dolgoročnejše narave in bo terjala vključevanje vseh zaposlenih, seveda ob ustreznih vmesnih učinkih. Ti naj bi se najkrajšem možnem času pokazali v sprotnem in natančnem vodenju knjigovodstva terjatev in obveznosti, obračunu osebnih dohodkov in finančnem knjigovodstvu, pa tudi pri spremljanju naročil kupcev, fakturiranju in pri prodajni statistiki. Delno bodo pričeli reševati naloge tudi na tehničnem in proizvodnem področju. Tu gre za odpravljanje zastojev v proizvodnji, zniževanje zalog in druge naloge, ki pa seveda terjajo več časa. Ob tem v nazarski lesni industriji ne bodo pozabili na prav tako zelo pomembno nalogo, to je nenehno izobraževanje vseh zaposlenih na področju informatike, saj učinkovito delo informacijskega sistema ne more in ne sme biti zadeva zgolj zaposlenih v centru za avtomatsko obdelavo podatkov, ampak skupna nalogah vseh, ki je končno tudi merilo razvitosti tehnične kulture in delovne organizacije v celoti.
JANEZ PLESNIK
Z otvoritve novega Glinovega računalniškega sistema

;❖»»»»»
V KS Luče delavni
Krajevna skupnost Luče je leta 1983 vnesla v program 3. samoprispevka za obdobje 1983—1988 šest nalog in sicer:
1.	Izgradnja TV pretvornikov Podvolovljek I, Struge in Podvolovljek II s 1. in
2.	programom;
2.	Vlaganje v obnovo ceste v Duplje;
3.	Pomoč pašniškim skupnostim pri obnovi pastirskih postojank;
4.	Obnova in izgradnja nove veje
kanalizacije v Lučah s pripravo idejnih načrtov za čistilne naprave;
5.	Vlaganje v turistično dejavnost;
6.	Izgradnja javne razsvetljave »Bolti-nov travnik« in »na Hribru«.
Z zadovoljstvom lahko ugotovijo, da jim je za leto 1988 ostala za realizirati samo naloga pod točko 6, to je javna razsvetljava. Pri vsem tem pa posebej povdar-jajo velik dodatni prispevek krajanov,
tako v prostovoljnem delu, kot dodatnih prispevkih (cesta Duplje, gradnja TV pretvornikov, izgradnja in obnova pastirskih postojank).
Za primerjavo je zanimiv podatek, da znaša vrednost zgrajenih TV pretvornikov v tem obdobju preko 70.000.000,— dinarjev.
Kljub vsemu pa imajo v KS Luče še veliko skupnih problemov, kijih želijo rešiti skupno in zato menijo, da bodo pripravili takšen program, ki bi ga krajani sprejeli in podprli in v letu 1988 glasovali za nadaljevanje oz. uvedbo krajevnega samoprispevka, saj si drugače ne morejo predstavljati vsaj tako uspešnega razvoja svoje krajevne skupnosti, kot do sedaj.
J. P.

Bogatejši zavitki za novorojenčke
Mlade mamice bodo v prihodnje lahko izbirale med bogatejšimi zavitki za novorojenčke.
Od leta 1979 dalje matere prejmejo za vsakega novorojenčka bogat zavitek z najpotrebnejšo opremo. Vsebina zavitka se večkrat spreminja, od 15. novembra dalje pa lahko materg izbirajo med še bolj bogatimi zavitki. Se vedno so na voljo tri različice: A zavitek — ležišče, B zavitek — torba in C zavitek — tekstilni. Spremembe so v tem, da so novi zavitki kakovostnejši in bodo v večji meri kot doslej zadovoljevali potrebe otroka v prvih mesecih življenja.
Zavitek A — ležišče vsebuje 50 plenic iz dvojne tkanine, 10 plenrc iz enojne tkanine, 10 povijalnih plenic, hlačne plenice za enkratno uporabo, odejico iz dvojne flanele, odejico Eskimo, kopalno brisačo s kapuco, plenične predloge, hlačke, povijalne rutice, spodnje majice, bombažmi komplet, žabice, kapice, rokavice, slinčke, brisačke, sanitetno
vato, varirane paličice, zaščitno kremo, škarjice, žvečilo, ropotuljico, selotejp in ležišče.
Zavitek B — torba vsebuje 30 plenic iz dvojne tkanine, 10 plenic iz enojne tkanine, 10 povijalnih plenic, ostali del zavitka pa je približno enak zavitku A, le da matere dobijo še torbo.
Zavitek C — tekstilni zavitek vsebuje 50 plenic iz dvojne tkanine, 10 plenic iz enojne tkanine, 10 povijalnih plenic, ostali del zavitka pa predstavljajo isti artikli kot pri zavitku A, vendarso v večjih količinah.
Matere prejmejo zavitek 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Podrobnejše informacije o vsebini zavitka lahko dobite na občinski skupnosti otroškega varstva Moziije.
RAJKO PINTAR
»Iskali so majhne Hvalice«
Ker obstoja možnost povezave z našim delom in povsem opravičenim odklonilnim stališčem domačinov v zvezi z zadevo o možni lokaciji odlagališča radioaktivnih odpadkov na Solčavskem, menimo, da je v tej zvezi nujno povedati nekaj dejstev.
Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani že vrsto let proučuje in kartira gozdno vegetacijo, raziskuje rastlinstvo ter življenjske združbe na območju Zgornje Savinjske doline. Zlasti dolgoletno in plodno je naše sodelovanje z gozdarji oziroma z Gozdnim gospodarstvom Nazarje, ki traja že dobrih trideset let. Medtem smo spoznali, da je v tem predalpskem in alpskem svetu Slovenije še cela vrsta neraziskanih ali premalo raziskanih nahajališč rastlinskih in živalskih vrst (tudi »majhnih živalic« v jamah), specifičnih gozdnih združb in ras-tlišč ter sploh naravnih znamenitosti, ki kar kličejo po temeljitejši znanstveni obdelavi oziroma zaščiti. Naj povemo, da je v osnovnem programu našega inštituta in celotne ustanove, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, program »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. V tem okviru se tudi odvijajo skoraj vse terenske raziskave našega inštituta na območju Zgornje Savinjske doline in kot vidite nimajo nobene povezave z zadevo, ki je opravičeno razburila duhove domačinov. Leta 1982 smo v Mozirju organizirali zelo uspešno entomološko razstavo »Pisani svet žuželk«, ki je prikazala bogastvo domačih vrst in barvitost egzotov. Ob tej priložnosti smo predstavili javnosti naše delo in razikovalne načrte. Na tej razstavi so bili prikazani tudi dotedanji uspehi pri raziskovanju jamskih hroščev. Veliki odziv in množičen obisk razstave nas je vse prijetno presenetil. Ker smo v. zadnjih nekaj letih naše raziskave še nekoliko bolj intenzivirali ima naš inš-
titut v Šmihelu nad Mozirjem tudi svojo raziskovalno postajo namenjeno za bivanje in delo terenskih ekip. Postajo smo postavili z velikim razumevanjem in vsestransko podporo organov Občinske skupščine Mozirje in delovnih organizacij v „občini. Ob otvoritvi postaje v Šmihelu za občinski praznik 1983 leta smo tudi seznanili domačine in pristojne predstavnike občine in družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij z našim delom in načrti za bodočnost. Skupina raziskovalcev našega inštituta se že vrsto let ukvarja tudi s proučevanjem jamskih živali (hroščev in polžev). Dosedanji rezultati so zelo vzpodbudni, saj smo našli celo nove vrste značilne in znane samo za območje Zgornje Savinjske doline. Ker imamo v delovnem načrtu nadaljevanje teh in podobnih raziskav, menimo, da je pomembno tudi na ta način seznaniti vse domačine o naravi našega dela. Naj pripomnimo še to, da tekom večletnega terenskega dela še nismo imeli nikoli nikakršnih neprijetnosti z domačimi ljudmi ali predstavniki oblasti na vašem območju. Ker bi iskreno želeli, da tako tudi ostane, smo napisali te vrstice, kot kratko pojasnilo o naravi terenskega dela našega inštituta na vašem območju.
Povedali bi radi tudi to, da imajo vsi naši službeni avtomobili na vratih oznako »Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana«.
In končno, ker smo kot raziskovalci vezani z naravo v najširšem pomenu besede in ker vsi imamo tudi bolj ali manj opravka z ekologijo, razumemo in odobravamo vašo zaskrbljenost za življenjsko okolje in njegovo bodočnost ter bodočnost ljudi — vseh ljudi, ki v njem živimo.
ZA BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA dr. Ivo PUNCER, dipl. ing.
Samo milijon nas je?
Lijoče sohe obupa, pogube nikoli ne bodo izprale stopinj pogrebcev,
ki prinesti hočejo najstarejšega mrtveca in ga zagrebsti v nederja Savinjske ali Šaleške doline.
Tolažijo nas, da v betonski krsti globoko pod zemljo spal bo kakor okročeni zmaj tiho in mimo.
Pa so strokovnjaki brihtnih glav pozabili, da v pravljice več ne verjame nihče, da s svojim neumnim razumom smo naravo že preveč oskrunili.
Mar smo že tako daleč, da pozabljamo, da smo še vedno ljudje, da matere še rojevamo, da naše srce čuti z naravo, da sliši nje opozorilo.
Kako boleče, strašno bo, ko še nerojen sin ali hči bo umiral pod materinim krvavečim srcem zaradi tisočkrat prekletega jederskega mrtveca.
Marija Rihter
Š. Petek
Joj, kam bi del...
(po Aškercu)
V energetski sili smo jedrsko zgradili; zdaj ta dragi »špas« bo pokopal vse nas.
Prej takšna hrupna slava, zdaj boli nas glava; ker odlagališča bodo nam grobišča
Slavna nuklearka skotila je navlako; narod pa spoznava, da storil je napako.
»Garda« zdaj je v stiski kam strup bi pokopala; kateri pokrajini mrliški list izdala
Tej modemi kugi složno se uprimo;
Solčavo — vso Savinjsko čisto izborimo!
Takih žalostnih prizorov je v naših gozdovih iz dneva v dan več.
Pismo kmečkih žena
Oglašamo se vam preproste kmečke žene iz Solčave — Logarske doline. Zelo smo ogorčene zaradi predvidene lokacije odlagališča, hkrati pa nad nedeljskim »pozdravom« dr. Frleca.
Prepričani smo, da si človek z doktoratom ne bi smel privoščiti tako »nizkih« besed s katerimi nam je zagotovil, da odlagališče bo in to v Sloveniji, pa če ga hočemo ali ne, ob tem pa banalno primerjal černobilske žrtve z žrtvami v rudnikih. Ob tem pa pozabil poudariti, da so »mrtve duše« tisoče ljudi na obrobjih...
Ob demonstracijah v našem kraju in v Velenju ste imeli priliko videti, kakšen je širši družbeni interes (če sploh smo družba). Zanima nas, kaj pojmujete pod širši družbeni interes — ali interes ozkega kroga ali interes naroda kot celote?
Nismo krivi, da imamo zastarelo tehnologijo, ki nam požira veliko električne energije. Kje so žulji slovenskih rok? Vse to omalovaževanje človeka, naših pravic, vse to nam jemlje voljo do dela in življenja. Ali
di ljudje, naši predniki, jo čuvali, tu umirali, se znojili, toda obdržali sojo. Ali »strokovnjaki« skupine SEPO tega ne vedo?
Ali ste pozabili, da se tu pričnejo zbirati vode in da tečejo navzdol? Ali se vam ne zdi, daje zdrava pitna voda pomembnejša od česarkoli? Naši kmetje so bili že pred II. svetovno vojno zelo napredni, že takrat so znali izrabljati naravne vire energije. Gradili so MHE in prav te so med vojno pomagale partizanom polniti akumulatorje. Tudi sicer so naši domovi nudili varno zavetje partizanom. V zadnjem času smo obnovili mnoge MHE, pa še večjih bomo. Potrebe po električni energiji v dokajšnji meri pokrivamo z lastnimi viri. Ce morda ne veste, naj vam povemo še to, da smo imeli v letošnjem letu v noči od 26. na 27. april potres z epicentrom v Logarski dolini, o čemer se lahko prepričate v časniku DELO, ki je to vest objavil. Ce ne verjamete pridite pogledati covnikovo domačijo z narušenim dimnikom. Dejstvo je, da v Sloveniji ne bi smelo biti odlagališče.

• liucUk \j.uiaČjzv
& n bob'*/v.X /i/Htv
Y«i NU.
Kniuec. rVčxUjA
c/Tzpa.
Tcru'l-la.
J""4'

Oicjj jfdvie %Col^k-	L
uJe,
citoyo
‘lon.boAXJ.'löfioi,
ffljakiiLXuahu
%f/fu.
nam je res usojeno, da smo narod hlapcev?
Prebivalci Solčave, Logarske doline s svojo širšo okolico, so v II. svetovni vojni veliko pretrpeli. Veliko je bilo žrtev, veliko hudega, toda vera v novo življenje je našim staršem vlivala voljo. In kaj imamo danes? V zahvalo za ljubezen do domovine nam ponujate odlagališče.
Veliko Solčavanov je bilo v taboriščih. Ljudje so se vračali na svoje domove z veliko optimizma, veliko volje, požrtvovalnosti, ljubezni do svojega kraja, z vero v novo življenje. Ko bi slutili, kaj jih čaka se gotovo z nami »otroci vojne« ne bi vrnili na požgane domačije. Ta zemlja je naša, blagoslovljena z žulji nas in naših staršev. Ne damo je, ne damo naših hribov in dolin. Za našo zemljo bomo dali življenja in le preko naših trupel boste dosegli svoj cilj.
Vemo, vi tega ne razumete. Ne razumete, ker vasje obsedel atom.. Ker ne slišite žuborenja potokov, ne znate prisluhniti prebujanjujutra, petju divjega petelina, žvižganju gamsov, ne slišite melodije narave. Mi pa svojo zemljo ljubimo, ker je za nas sveta in ne bomo dovolili, da bi nam jo posvinjali. Ne damo je!
Logarska dolina (ledeniška dolina, znana kot najlepša alpska dolina v Evropi), Matkov kot, Robanov kot, Podolševa, Solčava, to so kraji, ki so zapisani v zgodovino.
Ze stoletja in tisočletja prebivamo tu ljudje pod svetovno znano Po-točko zijalko in v središču narodnega parka. Tu so se stoletja rojevale pomladi, umirale v jeseni in znova vstajale v novo pomlad. Z naravo so živeli tu-
Toda, kljub vsemu nas zanima, zakaj je že vnaprej izvzeta zahodna Slovenija. Je morda zaradi osebnih interesov nekaterih?
Solčavani smo se veselili odprtja maloobmejnega prehoda Pavličevo sedlo. Tam na drugi strani imamo sorodnike, prijatelje, še vedno obstaja med nami vez, po vojni tako nasilno prekinjene.
Korošci so rekli, da za cesto ne bodo dali niti pedi zemlje, če jim bomo v sosedstvo ponudili odlagališče.
Koroški slovenci so nam v hudih časih veliko pomagali. Njihovi topli domovi so gostili brezdomce požgane Solčave. Deležni smo bili njihove pomoči in kot kažč, bomo morali zopet pri njih iskati moralno podporo.
In naši otroci, naše bogastvo, naša prihodnost. Naučili smo jih dela, ljubezni do zemlje, domovine. Ne uničite jim otroštva. Ne uničite jim prihodnosti. Namesto, da bi živeli v svetu pravljic, zaskrbljeno prisluškujejo in slutijo, da se za njihovim hrbtom nekaj dogaja, nekaj kar ne bo dobro. Ne vedo še, kaj je atom, a ko bodo spoznali, bo morda že prepozno.
Zahtevamo, da se naše področje takoj izloči iz nadaljnjih raziskav kot možna lokacija. Zahtevamo, da ustavite Krško! Zahtevamo, da posodobite slovensko industrijo, da ne bo onesnaževala našega okolja, nam v končni fazi proizvajala izgube, požirala ogromno električne energije.
Lahko nas obiščete v Logarski dolini, Matkovem kotu, Robanovem kotu in prepričali se boste o vsem, kar smo zapisale.
Kmečke žene
Gozdovi pa kar umirajo
O ekologiji v zadnjem času veliko govorimo — v svetu, pa tudi pri nas. Razlika med razvitimi državami in nami pa je vendarle tudi na tem področju. Medtem ko pri nas le na veliko govorimo, drugod za izboljšanje in ozdravitev svojega okolja marsikaj tudi storijo.
Leto 1985 je bilo, lahko bi rekli, prelomnica v našem ekološkem vsakdanu.
Takratna huda zima je odkrila pravo podobo zdravstvenega stanja naših gozdov. Prišlo je spoznanje, da je umiranje gozdov, ki so najboljši pokazatelj onesnaženosti ozračja, z vso resnostjo zajelo tudi naše, slovenske gozdove.
Takrat se je tudi javnost zganila; rezultat tega so bili obsežno zastavljeni posveti in razprave na temo ekologija, energija in varčevanje. Krona vsega je bila republiška problemska konferenca o navedenih problemih, ki je sicer sprejela vrsto pomembnih sklepov, njihova realizacija pa je počasna ali celo vprašljiva.
Vse te razprave so prav gotovo imele določeno korist. V marsikaterem občanu so vzbudile ali poglobile ekološko zavest.
Toda tako kot pred temi ekološkimi stresi se tudi sedaj resnosti položaja ne zavedamo oziroma nočemo zavedati v pravi meri.
V Sloveniji imamo po podatkih iz leta 1985 (anketa IGLG SRS) bolj ali manj prizadetih več kot polovico vseh gozdov. Kakšno je stanje v letošnjem letu, bodo pokazali rezultati letošnjega popisa gozdov, ki bodo obdelani v novembru. jCe sklepamo na osnovi trendov v Šaleški dolini oziroma na nazarskem gozdnogospodarskem območju, seje zdravstveno stanje naših gozdov od leta 1985 do danes bistveno poslabšalo. Trendi propadanja gozdov imajo v zadnjih dveh letih v nekaterih predelih celo eksponencionalno rast. Zdravih gozdov oziroma gozdov brez vidnih poškodb zaradi vplivov onesnaženega zraka na nazarskem gozdnogospodarskem območju ni več. Najbolj kritično, že kar alarmantno ekološko stanje je v Šaleški dolini, ki predstavlja ožje emisijsko območje eneretske-ga giganta v Šoštanju.
Spomladi 1987, ko smo se na regijskih posvetih o ekologiji, energiji in varčevanju skupaj s predstavniki onesnaževalcev okolja pogovarjali o nakopičenih problemih, smo si bili v glavnem enotni, da so poškodbe v Šaleški dolini kastrofalne, škoda zaradi njih pa neprecenljiva. Medtem ko nas energetiki obmetavajo s podatki o visokih stroških čistilnih naprav pa skrbno molčijo o neprecenljivih stroških, ki nastajajo zaradi tega ker ji ni. Na gozdnem gospodarstvu Nazarje smo zato letos ocenili enkratni materialni del stroškov (količinska in kakovostna izguba donosov), povzročenih na komaj dobrih 300 ha kmečkih gozdov v Zavodnjah in ugotovili, da le-ti znašajo preko 430 mio din. Vrtoglava višina škode, kije nastala z onesnaževanjem vseh slovenskih gozdov bi večkrat odtehtala stroške za čistilne naprave vseh slovenskih energetskih objektov.
Nemogoče pa je vrednotiti materialne učinke splošnokoristnih funkcij gozdov, predvsem tistih, ki nudijo človeku povsem nematerialne dobrine in prispevajo k njegovemu počutju ali zdravju (npr. estetska funkcija gozda). Neugotovljene so tudi škode v kmetijstvu, v talni sferi, divjadi, vodnem življu itd.; zaskrbljenost pa povzročajo tudi najnovejše medicinske, raziskave.
Šaleška dolina je danes s pogrezanjem, zaradi rudarjenja, z emisijami iz TEŠ in industrijskimi odplakami ekološki problem št. 1 v Sloveniji, to je bilo med drugim poudarjeno tudi na regijskih ekoloških posvetih in na republiški konferenci.
Toda takrat smo se tudi dogovorili kaj bomo TAKOJ ukrenili, da ublažimo razdiralne učinke onesnaževanja okolja in preprečimo ekološki šok. Najpomembnejša sklepa sta bila, da se TAKOJ zmanjša proizvodnja električne energije v TEŠ za 30% (ta zahteva je bila na republiški konferenci podana, vendar ni bila zapisana med sklepi) in da se TAKOJ odpravijo konice pri proizvodnji energije v zimskem času. Vse te zahteve naj bi veljale do namestitve čistilnih naprav.
Nevarnosti ekološkega kolapsa se občani šaleške doline zavedajo. Posebno zaskrbljenost kažejo kmetje, ki živijo in delajo z naravo. Vprašanje pa je, koliko je skrb za ekološko čistejšo prihodnost prodrla v vodilne in vodstvene strukture tistih, ki onesnaževanje povzročajo in tistih, ki bi ga lahko omejili. Pred kratkim smo v TV Dnevniku slišali izjavo tov. De-jangviča, enega od vodilnih ljudi v TEŠ. Razložil je, da so zaradi ugodnih pogojev (ugoden vodostoj ob HE) letos preko poletja proizvedli relativno malo električne energije (mogoče so že ob tem prihranili dogovorjenih 30%?). Ta čas so v TEŠ izkoristili za večja popravila in remonte ter se tako dobro pripravili na proizvodnjo v jesenskih in zimskih mesecih, ko naj bi TEŠ zagotavljal 70% (?!) vseh slovenskih potreb po električni energiji. O kakršnemkoli zmanjšanju proizvodnje v teh kritičnih mesecih največjih poškodb gozdov in o »rezanju« proizvodnih konic, o čemer so se na že omenjenih posvetih pred slabe pol leta lomila kopja, ni bilo govora.
Ekološka osveščenost odgovornih ljudi pri nas očitno ni na tako visoki ravni, da bi lahko že računali na sanacijo kritičnih razmer v* našem naravnem okolju. Nerazumevanje za reševanje ekoloških problemov se začne že v vladnih vrhovih, ker nam zaradi kriznega stanja gre pač za golo preživetje danes, preživetje jutrišnjega dne pa nas ne zanima; pri tem pa ne izbiramo ne sredstev, ne cene, ki jo bomo morali oz. jo bodo morali plačati zanamci. Toda če hočemo zares preživeti, se ne smemo zastrupiti in pojesti kruh tistim, ki prihajajo za nami. Nobeno sklicevanje na težke gospodarske razmere in pomanjkanje denarja nas o tem ne morejo prepričati.
SIS gozdnogospodarskega območja Nazarje
Komisija za ekološka vprašanja
Ne umirajo samo gozdovi. Umirajo tudi hiše, ki bi zaslužile oh ranitev in obnovo.
Ustanovili smo ekološko skupino
Ljudje smo iz dneva v dan bolj zaskrbljeni, kako dolgo bomo še lahko trdili »zelena je moja dolina«. Problem onesnaževanja se neverjetno hitro približuje kritičnim mejam. Sedaj lahko le še sanjamo, da ob nekoč kristalno čisti Savinji ne bi videli polivinilastih vrečk, konzervnih škatel, raznih pokvarjenih tehničnih pripomočkov ali celo štedilnikov in avtomobilov. Nekateri ljudje se vsekakor trudijo, da bi ohranili okolje, saj se dobro zavedajo posledic, ki bodo sledile.
Tudi učenci si na razne načine prizadevamo to storiti. Prav zaradi tega smo na
Osnovni šoli II. grupe odredov Mozirje ustanovili ekološko skupino, ki bo delovala pod vodstvom tovarišice Jane Cajner-jeve. Z raznimi sestavki bomo poskusili ljudi opozoriti na napake, ki jih delajo, a se jih ne zavedajo. Redno bomo spremljali tudi problem odlagališča jedrskih odpadkov v Sloveniji. Upamo, da bomo s tem vsaj malo pripomogli k čistejšemu okolju in predvsem naši boljši prihodnosti.
Mogoče se bomo vsaj člani te skupine drugače obnašali do narave.
Polona Kolenc, 8. č OŠ MOZIRJE
Pavli Trogar Bloudkova nagrada
V	petek, 20. novembra je bila dvorana Delavskega doma v Nazarjah skorajda premajhna za vse, ki so si želeli oglodati triindvajseto podelitev Bloudkovih nagrad in priznanj, kijih TKS Slovenije podeljuje za najvišje dosežke na področju telesne vzgoje in športa. S tem, daje Telesnokulturna skupnost Slovenije izbrala za kraj podelitve priznanj prav Nazarje pa so veliko priznanje dobili tudi športni in telesnokulturni delavci v mozirski občini.
V	slovesnem vzdušju so letos podelili sedem Bloudkovih nagrad in sedemnajst priznanj. Bloudkove nagrade so prejeli Pavla Trogar iz Mozirja,'Mateja Svet iz Ljubljane, Rajmond Debevc iz Ljubljane, Cveto
PAVLA TROGAR — za uspehe na področju množičnosti, vzgoje ter strokovnega in organizacijskega dela, še zlasti v Mozirju.
Malo je ljudi, ki bi bili vse živjjenje tako tesno povezani s telesnokulturno dejavnostjo kot Pavla Trogar. Že pred vojno je bila aktivna v mozirskem Sokolu, po vrnitvi iz Srbije, kamor je bila med vojno izseljena, pa je nadaljevala z dejavnostjo v tem kraju. Do leta 1951 je opravljala tajniške posle pri OFO Mozirje in Šoštanj, leta 1951 pa je prevzela mesto poklicne inštruktorice pri Partizanu Slovenije. Kasnejeje delovala kot predmetna učiteljica telesne vzgoje na OŠ Mozirje in si pridobila sloves tudi kot mentorica mladih. Pri TVD Partizan Mozirje je vse odtlej nepogrešljiva delavka na najrazličnejših položajih in duša Partizanove gozdne šole v Mozirju, ki si je brez nje sploh ni mogoče zamišljati. Pavla Trogar je tako postala pojem ne le v mozirski, marveč tudi v slovenski telesni kulturi, aktivna pa je tudi v krajevni skupnosti in v Turističnem društvu Mozirje. Trogarjevaje ena tistih telesnokulturnih delavk, ki je dosedanja priznanja — leta 1965 je že dobila Bloudkovo plaketo — niso uspavala, marveč so jo — nasprotno spodbudila k še bolj zavzetemu delu.
Pavčič iz Ljubljane, Bojan Pavletič iz Trsta, Ciril Praček z Jesenic in Smučarski skakalni klub Elektrotehna — Ilirija iz Ljubljane. Nagrade je podelil predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar.
Nagrajencem so organizatorji pripravili bogat kulturni program, katerega namen je bil prikazati kulturno in ljudsko izročilo Zgornje Savinjske doline. V programu so nastopili dekliški pevski zbor Prosvetnega društva Nazarje, Folklorna skupina Prosvet-
nega društva Ljubno^citraši iz Luč in ritmična skupina OS Mozirje. Programje povezovala Sabina Sušnik.
Gledalci so še posebej burno zaploskali, ko je nagrado sprejemala Pavla Trogar iz Mozirja, kije prva v naši občini prejela to najvišje telesnokulturno priznanje. Pavla Trogar se je ob koncu prireditve v imenu vseh nagrajencev zahvalila za visoka priznanja.
Za nagrajence in povabljene goste je predsednik SO Moziije Anton Bo-ršnak priredil sprejem, kije minil v izredno prisrčnem vzdušju. Tudi gostje, ki jih je čakala še dolga vožnja do doma, so vztrajali pozno v noč. Zopet so prišli skupaj stari znanci, prijatelji, ki so se tolikokrat srečevali na športnih tekmovališčih.
Predsednik ZTKO Slovenije Ivo Zorčič je bil posebej vesel uspele prireditve: »Povsem pravilna je bila odločitev, daje TKS Slovenije zaupala prireditev mozirskim telesnokul-turnim delavcem. Še enkrat se je izkazalo, da slovesnost kaže čimvečk-rat organizirati zunaj Ljubljane, izbira Mozirja pa mi je bila še posebej všeč zato, ker je Mozirje že dolga leta gostitelj gozdne šole Partizana Slovenije, ene izmed kovačnic tistih strokovnih kadrov, ki vsepovsod po Sloveniji nosijo poglavitno breme dejavnosti. V časih, koje telesna kultura v vse večjih stiskah, hkrati pa vse boli poudarjen pomen znanja, stroke in smisla za dobro organizacijo, je bila odločitev še posebej na mestu.
Predstavnik RK ZSMS Tone Anderlič pa je dodal: »V mladinski organizaciji smo telesno kulturo zadnje čase zapostavili, nameravamo pa se dejavneje vrniti k njej; saj mladi predstavljajo večino, v telesnokulturnih organizacijah. Šport jim je pri srcu od mladih nog in dobro so počutim med ljudmi, ki ustvarjajo telesnokulturnih utrip v našem okolju. Zdaj, ko se nameravamo spet dejavneje lotiti žgočih problemov v tej dejavnosti, mi prav dobro dene ko vidim, kako trdna jedra ima šport v naši republiki.«
Med prvimi pa je sprejem zapustila naša smučarska šampionka Mateja Svet, ki si tik pred začetkom tekem v svetovnem pokalu pač ne more privoščiti daljših slavij. Seveda pa je našla toliko časa, daje mladim, ki so se v velikem številu zbirali okoli nje, dala avtogram.
Med gosti so bili tudi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Franci Pivec, bivši košarkaški as Ivo Daneu ter mnogi drugi telesnokul-tumi delavci iz vse Slovenije.
Pokroviteljica prireditve je bila tovarna Elkroj, kije tudi tokrat stala ob strani mozirskih športnikov in športnic in tako veliko pripomogla k uspeli prireditvi.
Povejmo še to, da sta prireditev neposredno prenašala ljubljanska televizija in radio.
RAJKOP INTAR
Pomagajmo zunanjim pticam
Vsako zimo uničita mraz in glad mnogo zunanjih ptic, še več pa bi jih ne dočakalo pomladi, če ne bi zanje s krmljenjem skrbeli številni njihovi ljubitelji. Na te naše drobne pernate prijatelje tudi v sedanjem kriznem
času nikakor ne smemo pozabiti. Prepričani smo, da bodo tudi letos našli ptički svojo nujno hrano (semena, ki vsebujejo olje, nikakor ne kruhovih drobtin) v ptičjih hišicah ob
vseh naših domovih in šolah. Pripravite pticam tudi čumveč ptičjih pogač! S skrbjo za ptice koristi človek tudi sebi, dokazuje svoj human odnos do živali ter prispeva k vzdrževanju ravnotežja v naravi, kije žal vse bolj porušeno.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic »KALIN« Moziije
TV Gornji grad?
V lanskem letu so prebivalci krajevne skupnosti Gornji grad snovali načrte, ki naj bi jih uresničili v srednjeročnem obdobju do leta 1990 in si s tem izboljšali življenjske, delovne in druge pogoje. V načrt so vnesli tudi izgradnjo kabelske televizije. Osnovni razlog za to odločitev je bila želja, da bi si izboljšali sprejemanje ljubljanskih programov, ki jih v prenekaterem delu te krajevne skupnosti ne dobijo, ali pa zelo slabo. Seveda bi ob tem pridobili tudi vse druge prednosti kabelske televizije.
Drveča inflacija in vrtoglava rast cen sta v letošnjem letu spremenili njihove načrte. Odločili so se za takojšnjo akcijo. Ustanovili so iniciativni in nato gradbeni odbor in med ljudi poslali anketni list. Odziv je bil porazen, saj seje za akcijo odločilo le 40 od 200 gospodinjstev v Gornjem gradu. Skoraj so obupali, pa vendarle sklenili, da poskusijo še enkrat. Anketnih listov niso več pošiljali, ampak so se od hiše do hiše podali člani gradbenega odbora sami. Tokrat so bili lahko bolj, pravzaprav zelo zadovoljni. Za gradnjo kabelske televizije se je namreč odločilo 148 gospodinjstev. Akcija je torej lahko stekla. Vsi so podpisali pristopne izjave in za-
tem na podlagi pogodb tudi vsi plačali dogovorjeni znesek.
Na podlagi takojšnjega plačila jim je delovna organizacija Gorenje — Servis zagotovila ves potreben material, pa tudi sicer niso mirovali. V kratkih dveh mesecih, kar je zagotovo edinstven primer pri tovrstnih akcijah, so po vsem Gornjem gradu potegnili primarni vod, zgradili postajo in dobili signal. Iz varčevalnih razlogov so si iz množice možnih programov izbrali najboljše, predvsem pa so veseli enkratne slike ljubljanskih programov. Vendar tudi na tem niso ostali. V skladu y. finančnimi možnostmi imajo v načrtu še zagotovitev angleških in francoskih programov, zelo resno pa razmišljajo tudi o internem studiu. Ne le razmišljajo, tudi zgradili ga bodo. S tem bodo lahko krajane obveščali o vseh dogajanjih in prireditvah v kraju, kar je še kako pomembno, pripravljali bodo video posnetke za potrebe turizma, s tem prispevali k boljši predstavitvi kraja in Gornje Savinjske doline v celoti in postorili še marsikaj, saj je možnosti veliko. Lepo plačilo za odločnost in trud, pa tudi lepo novoletno darilo torej.
J. P.
Če vas boli zob
Za zobobol je najboljše zdravilo obisk pri zobozdravniku. To najbolje vedo v tistih krajih, kjer nimajo urejenega zobozdravstva. No, na Ljubnem že leto in pol
DR. ANA LENKO
takih problemov nimajo. So jih pa imeli pol leta poprej, ko v kraju ni bilo stalnega zobozdravnika. Takrat so krajani zahtevali, da se problem uredi. V sodelovanju s TOZD Zobozdravstvo so problem uredili na splošno zadovoljstvo, kar je na Ljubnem pričela z delom Ana Lenko iz Nazarij. Z medicinsko sestro Marijo Škrubej predstavljata tandem, z delom katerega so krajani Ljubnega zadovoljni.
SN: Za vami je leto in pol zobozdravstvenega dela na Ljubnem. Ste uresničili svoje poklicne želje in hotenja?
Dr. Ana Lenko: Pri delu ni večjih problemov. Poznam mentaliteto ljudi v naši občini, mnogi pa poznajo tudi mene. Tako lažje sodelujemo. Sicer pa je bil moj cilj delati v naši občini in taje torej uresničen.
SN: Torej ne spadate v tisto skupino mladih zobozdravnikov, ki raje ostajajo na listah brezposelnih, kot pa da bi šli delat v manjše kraje?
Dr. Ana Lenko: Takih je res nekaj. Njihov cilj je pač delati v velikih centrih. Njihov argument je ta, da želijo hitreje strokovno napredovati. Mislim pa da se tudi mi v manjših krajih stalno in ustrezno strokovno izpopolnjujemo. To ni stvar bližine velikim centrom, ampak bolj osebnega pristopa in odnosa do dela.
SN: Velikokrat velja pravilo, da imajo v manjših krajih zobozdravniki boljše pogoje za delo, kot pa v mestih. V kakšnih raz-
merah delate?
_ Dr. Ana Lenko: V zadniem letu so se pogoji za delo precej izboljšali. Trenutno razpolagamo z aparaturami in stroji, s katerimi lahko opravljamo vse zobozdravstvene in protetične storitve. V naslednjem letu načrtujemo še nakup opreme, ki nam bo omočila uporabo večje količine steriliziranih, instrumentov. Velika pridobitev v letošnjem letu pa je bil nakup kuhinjskih elementov, s čimer nam je omogočeno mnogo boljše in racionalnejše shranjevanje instrumentov, zdravil in drugih stvari. Opremo je kupila KS Ljubo, velika hvala pa velja delovni organizaciji GLIN Nazarje, ki je prodala omenjene elemente po zelo dostopni ceni. Obema smo zelo hvaležni.
SN: Kolikšna je trenutno čakalna doba?
Marija Škrubej: Trenutna čakalna doba je do dva meseca. Na novo naročene paciente pa vpisu-
MARIJA ŠKRUBEJ
jemo za mesec marec. To pa seveda ne velja za paciente z bolečinami. Za protetiko pa je čakalna doba še nekaj daljša. Na prvi pogled je to dolgo čakalna doba. če pa jo primerjamo s čakalnimi dobami v mestih, kije tudi do pol leta, lahko ugotovimo, da ni tako kritična.
SN: Za konec še malo bolj delikatno vprašanje. Pri vašem delu obstaja precejšnja možnost prenašanja bolezni. Vas je kdaj strah?
Dr. Ana Lenko: Ta možnost res obstaja, vendar smo povezani z osnovno zdravstveno službo, tako da se lahko primerno zavarujemo.
RAJKO PINTAR
Bruci na kolenih. Skoraj dve uri so morali klečati, preden so bili-%. sprejeti med študente.
Bruci so klečali
Tudi bruci niso več tisto, kar so bili nekoč. Verjeli ali ne, eden med njimi je imel celo brado. Stare bajte, ki so se udeležile skupščine zgornjesavinjskih študentov v Gornjem gradu, niso mogle verjeti svojim očem. Pa so ga kljub temu, tako kot ostale bruce, sprejeli med študente. Le kazen je bila bolj ostra. Uganili ste — obrili so ga.
Ni treba posebej posebej poudarjati, da so bruci pokazali zelo malo ali skoraj nič znanja in da na nobeno vprašanje niso vedeli odgovora. Celo na tako enostavno vprašanje kot je npr.: Kakšna je razlika med vrabcem in vrabcem, nismo dobili odgovora. Zato so morali skoraj celo uro klečati in prestajati še druge kazni. No, pa vendar je bil predsedujoči milostljiv in je končno vse bruce sprejel med študente. Da bi bruci imeli dokaz o sprejemu, so prejeli tudi ustrezne diplome.
Seveda pa sam papir še nič ne pomeni. Pri pitju se je pokazalo, da jim manjka še kar precej vaje in da še dolgo ne bodo enakovredni člani študentskega življa.
V takem razpoloženju se je končala letošnja že 27. skupščina zgornjesavinjskih,, študentov v Gornjem gradu. Študentje so se dobro odzvali vabilu, saj jih je bilo prisotnih okoli 35, kar predstavlja slabo polovico vseh študentov mozirske občine.
Pred začetkom skupščine je bila organizirana okrogla miza, na kateri so predsednik SO Mozirje Anton Boršnak, predsednik IS SO Ivo Kos, sekretar OK ZKS Miran Bele, sekretar OK SZDL Rajko Pintar in sekretarka OK ZSMS Jasna Miklavc odgovarjali na številna vprašanja. Študentje so se najbolj zanimali za gospodarska in ekološka vprašanja, nič manj pa tudi za možnosti zaposlovanja in štipendiranja.
Ko so govorili o delu v preteklem letu, so ugotovili, da je med študenti premalo zanimanja za
delo kluba. Dobro so organizirali brucovanje. Pokazali so tudi dober namen pri organiziranju informativnega dne, kjer bi se s srednješolci pogovorili o možnostih študija in drugih problemih, s katerimi se srečujejo študenti. Zal pa seje informativnega dne udeležil le eden predstavnik iz našiW delovnih organizacij in samo dve dijakinji. Tako je dobra zamisel spavala po vodi. Želeli so organizirati tudi tridnevni izlet na Roglo pod izredno ugodnimi pogoji, pa so bile samo tri prijave... Kritično so ocenili delo dosedanje blagajničarke, na skupščini pa so se zato domenili, da joje treba zamenjati.
Že vrsto let se vleče problem neaktivnosti študentov, ki študi-
Miran Pustoslemšek
rajo v Mariboru. Sedaj jih je že okoli trideset. To je pa že tako veliko število, da se lahko organizira sekcija Zgornjesavinjskega študentskega kluba. Mladenu Novaku so naložili nalogo, da jo ustanovi.
Z delom dosedanjega predsednika Mirana Pustoslemška so bili študenti zadovoljni in zato ostaja predsednik še naprej. Za podpredsednika so izvolili Franca Veršnika, za tajnico Mojco Kri-čej, za blagajničarko pa Blanko Atelšek.
RAJKO PINTAR
Najstarejši v KS Nazarje so praznovali
V četrtek, 10. decembra letos, malo pred 17. uro je bilo po cestah in poteh v KS Nazarje nekoliko bolj živahno. Gasilci domačega društva so odgovorno opravljali nalogo sklepa KS, da krajane nad 75 let starosti, ki so bili vabljeni, z društvenimi vozili varno pripeljejo na njihovo srečanje v Delavski dom Nazarje.
Zbralo se jih je okrog 50, ki so skupno šteli nad 3500 let. Za tako častitljivo starost se je splačalo potruditi in pripraviti tudi bogat kulturni program. Izvajali so ga malčki iz vrtca Nazarje, članice dekliškega pevskega zbora PD »Jelka« Nazarje pod vodstvom Tadeje Urank, člani otroškega pevskega zbora, harmonikaš Glasbene šole in člana dramske skupine.
Najmaljši so razveselili s prisrčnimi folklorno plesnimi slikami, z modernim izraznim plesom in petjem, ostali nastopajoči pa so v drugem delu prireditve dokazali, kako la-
hko domača, stara pesem in li rika delujeta sveže in bogate tudi za publiko, ki je tako zvrs kulturnega izražanja doživlja la sama v nekoliko drugačnil oblikah. Vsebina programa ji, bila tako dober uvod v same družabno srečanje. Povabljenci so kmalu skupno zapeli z gostitelji.
Dekleta dekliškega zbora st po uvodni Zdravljici vabljenin izročila novoletna darila KS ii jim zaželela v novem leti predvsem zdravja in dobregt počutja.
Gasilci domačega društvo so najstarejše krajane po končanem srečanju skrbno pospremili na njihove domove.
Vsakoletno srečanje v takšni obliki je postalo v KS Nazarje že tradicionalna oblike novolentega praznovanja sta rejših krajanov. Izredno pri jetno je bilo slišati, ko so si ot slovesu zaželeli, da bi se nas lednje leto spet srečali	<
I. Ž.
Klementina hodi v tretji razred in skrbi za tri teličke
Moj domači kraj
Moj domači kraj je kmečka vasica Nova Štifta. Pri nas doma imamo kmetijo. Ati in mamica lepo skrbita zanjo. Ko pridem iz šole, jima pridno pomagam.
Z Andrejo hodiva v šolo peš. V šolo radi hodiva, saj se naučiva veliko novega. Jaz obiskujem tretji razred, Andreja pa drugega. Mlajši sestrici Metka in Damjana še ne hodila v šolo.
Doma pa že pridno pomagata pri delu, čeprav Sta še majhni. Poleti smo pomagale kositi travo, grabiti seno, pobirati krompir. Jeseni pa je bilo veliko dela s pospravljanjem pese, repe in drugih pridelkov.
Tudi živina potrebuje vsak dan hrano.
Poleti ogradimo krave v električnega pas-tiija, kjer se pasejo. Sedaj pa jim je treba vsak dan nametati silos.
Imam tudi kobilo. Kličemo jo Zora. Zelo jo imam rada. Tudi ona me ima rada. Če jo pokličem, me počaka in kar ji rečem, me uboga. Kobilo tudi jaham. Kadar delamo, pa jo tudi vprežem v voz.v Rada živim na kmetiji in v Novi Štifti in nikoli je ne bom zapustila. Če bi morala živeti v mestu, bi bila žalostna.
KLEMENTINA TRATNIK „	3. razred
OŠ Nova Štifta
Praznovali smo rojstni dan nase domovine
Tudi letos smo imeli proslavo ob dnevu republike. Odločili smo se, da bo potekala drugače kot prejšnja leta. Za uvod smo imeli občni zbor kulturnega društva, nato pa je sledil kviz o NOB v Zgornji Savinjski dolini in o kulturnih znamenitostih naših krajev. Tekmovali so učenci šestih, sedmih in osmih razredov.
Kviz sta vodila Polona Kolenc iz 8.č in David Gabrovec iz 8.c razreda.
V prašanja so bila težka, vendar so tekmovalci nanje dobro odgovarjali. Da so bili odgovori pravilni, sta
skrbeli tovarišici Romana Presečnik in Andreja Mavrič.
Tekmovanje je bilo zelo napeto in ko smo dobili seštevek točk, smo veseli zaploskali zmagovalcem, učencem 7. razreda. Zmagovalci so dobili za nagrado knjige Mozirje skozi čas.
Da so si tekmovalci malo oddahnili, mi pa sprostili od napetega poslušanja, sta poskrbela pevski zbor in plesna skupina.
Se več takih proslav!
v Danica Senica, 7.Č OS II. grupe odredov Mozirje
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 VAM ŽELI
agencije
Preloge
Šmartno/Paki
Nazaije
Gornji grad
Ljubno
Luče
ekspoziture
Rudarska
Šaleška
Tomšičeva
Bevče
Nama
Gorenje
Pesje
Šoštanj
Mozirje
V tovarni Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so poleg novih proizvodnih prostorov bogatejši tudi za moderno tehnologijo.
Ko se spet izteka staro leto, so naše misli usmerjene v nastopajoče NOVO LETO 1988. S to skromno čestitko želimo vsem upokojencem-članom Društva upokojencev Mozirje kar največ zdravja in osebnega zadovoljstva. Naše prisrčno voščilo spremlja iskrena želja, da bi bilo novo leto vsakomur in vse dni kar najbolj naklonjeno v duhu mirnega sožitja, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in iskrenega prijateljstva.
Društvo upokojencev Mozirje
Vsem obrtnikom, delavcem, ki so zaposleni pri obrtnikih ter kooperantom želimo v letu 1988 zvrhano mero poslovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva.
OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE
»Članom društev upokojencev v občini Mozirje sporočamo, da bodo tudi v naslednjem letu 1988 lahko koristili nasvete v premoženjsko-pravnih in drugih podobnih zadevah. Uradne ure bodo kot doslej vsako DRUGO in vsako ČETRTO sredo v mesecu od 9. — 10. ure v pisarni DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE, stan. blok 27 a v pritličju desno.«
»Člane Društva upokojencev Mozirje ter odbornike društva pa obveščamo, da bodo redne uradne ure v društveni pisarni v letu 1988 vsak PONEDELJEK od 9. do 12. ure in ne kot doslej vsako SREDO od 10. do 12. ure.
Spremembo v dnevu in uri narekuje večnamembnost društvenih prostorov.«
Društvo upokojencev Mozirje
Namesto novoletnih čestitk občanom in delovnim organizacijam je KS Luče nakazala prispevek za izgradnjo bolnice v Celju
ČEBELARJI!
V skrbi za dragoceni naravni čebelji vosek, obveščam čebelarje, da:
—	kuham voščine, zelo dober izkoristek,
—	izdelujem satnice, vosek razkužim,
—	prodajam razkužene satnice.
Cena konkurenčna.
KÜSTER VLADO Mozirje 199
OBVESTILO!
Obveščam vse stranke, daje odprt frizerski salon »MANJA« v Ljubnem ob Savinji, vsak dan od 12. ure do 19. ure, ob sobotah pa od 7. ure zjutraj do 14. ure.
Se priporoča frizerski salon »MANJA«!
»MERCATOR
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge v gostilni Menina Gornji grad:
KUHARJA — NATAKARJA
za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti poklic zahtevane gostinske stroke, če so le priučeni, morajo imeti daljše delovne izkušnje v gostinski stroki.
Poskusno delo traja dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba zadruge do konca leta 1987.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.«
Hvala za uslugo in pozdravljeni!
Vodja splošnega sektorja Jože Prušek
Podjetje za urejanje voda Nivo — Celje
Na podlagi odlokov o obveznem čiščenju potokov in jarkov, ki sojih sprejele skupščine občin na območju OVS SAVINJA — SOTLA
POZIVAMO
k zimskemu očiščenju potokov in jarkov vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč. Struge vseh potokov in jarkov ter njihova nabrežja morajo biti očiščena najkasneje do 15. marca 1988.
Osnovni smoter očiščevalne akcije je — izboljšati odtok voda in tako zmanjšati obseg in pogostnost morebitnih povodnji. Ob čiščenju je predvsem treba iz strug potokov in jarkov odstraniti vse, kar vidno zavira normalni vodni pretok. Pri odstranjevanju zarasti je treba paziti, da se ne bi poslabšali ekološki pogoji in krajinski izgled našega obvodnega sveta.
Čiščenje bodo nadzirale občinske vodnogospodarske inšpekcije ob sodelovanju območne rečno-nadzorstvene službe. Ta bo vsem lastnikom in koristnikom pribrežnih zemljišč sproti na voljo za smernice in napotke, kako to nalogo najboljše opraviti.
Vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč opozarjamo, da so po občinskih odlokih določene znatne denarne kazni za vse tiste, ki se temu pozivu ne bi odzvali.
TOZD Vodno gospodarstvo Rečno-nadzorstvena služba
Postala sva pionirja
Postal-a sem pionir-ka
Za Dan republike sem tudi jaz postal pionir. Dobil sem rdečo rutico, modro titovko in rdeč nagelj. Starejši pionirji so nam pripravili lep program. Na lepo okrašenih mizah so nas čakale dobrote. Na sprejem sta prišla tudi moj očka in mamica. Po veseli igri smo srečni odšli domov. Tega dne ne bom nikoli pozabil.
ANDREJ URATNIK OŠ Mozitje
27. november je zame pomemben datum. Takrat imam rojstni dan, letos pa sem bila na ta dan sprejeta v pionirsko organizacijo. V šolo sem šla ob 13.00 uri. Najprej smo imeli slovesno kosilo. Ob 15.00 uri je bila proslava in sprejem v pionirsko organizacijo. Po prireditvi smo se skupaj s starši zabavali. Tega dne se bom vedno rada spominjala.
PRESEČNIK KATJA OŠ Mozirje
Sedaj, ko sem postal pionir, se bom lepo vedel. V šoli se bom pridno učil. Sošolcem bom pomagal. Starejše ljudi bom spoštoval in pozdravljal.
ŠORLI TADEJ OŠ Mozirje
Prišel je dan, ki sem ga težko čakal. V šolo sem šel lepo oblečen. Vsi smo šli v telovadnico. Starejši pionirji so nam pripravili lep sprejem. Dali so nam rute in kape. Obljubili smo, da bomo pridni in se pridno učili. Ta dan je bil naš praznik. Postal sem pionir.
GOLIČNIK GVIDO OŠ Mozirje
Anketa o uporabnosti informacij
Argumentov za obstoj občinskih glasil kot tudi za njihovo ukinitev ne manjka. Pomanjkljivost dosedanjih razprav je v tem, da praviloma o (ne)potrebnosti posameznih občinskih glasil razpravljajo zgolj politiki in odgovorni za obveščanje v občinah, medtem ko so uporabniki informacij običajno manj vključeni. Zato seje odbor za racionalizacijo obveščanja v celjski regiji, kije bil letos, na pobudo celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije, ustanovljen pri Medobčinskem svetu SZDL Celje, odločil, da s pomočjo bralcev ugotovi, ali so se posamezna občinska glasila sposobna sama potrjevati na tržišču. Sklop vprašanj v pričujoči anketi je seveda širši, kajti osnovni cilj odbora je, da pripravi takšen strokovni predlog za racionalizacijo obveščanja, ki bo zagotavljal večjo uporabnost informacij za občane in delovne ljudi celjskega območja, in ne ukinitev ali ohranitev obstoječih glasil v regiji.
Anketo so objavila glasila: Novi tednik, Naš čas, Savinjski občan, Dravinjski glas, Savinjske novice, Utrip in Bohor žari. Kar zadeva naše delo, odbor pričakuje, da se bodo laščani odzvali na anketo prek drugih glasil, ker glasilo laške občine pred novoletnimi prazniki ne bo izšlo. Izpolnjene anketne lističe lahko pošljete ali osebno dostavite na vsa omenjena uredništva do 15. januarja. Da bi bili rezultati ankete kar se le da verodostojni, bodo na anketna vprašanja odgovorila tudi vodstva vseh krajevnih konferenc SZDL na celjskem. Odbor pričakuje, da boste akcijo vzeli resno in odgovorno. Nepravično bi namreč bilo, če bi moral odbor oblikovati zaključke na osnovi vašega molka.
I--------------------------------------------»Si
ANKETA
o bralnosti in vsebinskih zasnovah glasil celjske regije
1. Katere časopise berete?
2.	Prispeva občinsko glasilo k bolj poglobljenemu obveščanju o dogajanjih v občini?
DA	NE
3.	Ali vsebina občinskega glasila predhodno opozarja na probleme, o katerih bodo odločali ustrezni organi?
DA	NE
4.	Želite, da bi občinsko glasilo izhajalo bolj pogosto? Zakaj?
5. O katerih zadevah občinsko glasilo premalo piše?
6.	Ali bi brali občinsko glasilo, če bi ga morali kupiti?
DA	NE
7.	Bi zadostovalo za obveščanje o dogajanjih na celjskem območju regijsko glasilo?
DA	NE
Izpolnjeno anketo pošljite na naslov:
Uredništvo Savinjskih novic, Moziije
Bili	smo v osrčju
Južne Amerike
Dokler bo ustvarjen človek s svojim umom in zmožnostmi, mu nikdar in nikjer ne bodo postavljene meje, kijih ne bo vsaj poskušal premakniti naprej. Vsakdo, ki se ustavi samo na tistem, kar je že storjeno in posnema druge, pada. Ustvarjeni smo pač za to, da stremimo navzgor ali v globino, v mraz ali vročino, živeti hočemo naravno in polno in reševati večna vprašanja, čeprav vemo, da zadnjega ne bo rešil nihče.
Konec maja letos se nas je sedem članov Zgornjesavinjske alpinistične sekcije odpravilo na šesttedensko potovanje v južnoameriške Ande, točneje v pogorje Cordillera Blanca.
23. maja smo se v Mozirju poslovili od domačih. Iz zagrebškega letališča smo poleteli in po nekaj urah pristali na pariškem letališču Orly. Tu smo imeli tudi dan in pol postanka, tako da smo si lahko ogledali glavne znamenitosti kulturne prestolnice Evrope ter Francije. V zgodnjih jutranjih urah 25. maja smo zapustili Pariz in čakala nas je dolga vožnja preko Atlat-nika, za katerega pa še danes nimam predstave, kako je res velik.
Nekako ob petih po venezuelskem času (tu je že sedemurna razlika) smo pristali na drugem koncu sveta, ki se mu v obširni besedi pravi »Amerika«. Caracas, glavno mesto Venezuele, je bilo naša prva postaja na drugem kontinentu. Vse kar smo videli smo lahko opazovali le na letališču, prav tako tudi v Bogoti, glavnem mestu Kolumbije. Z veliko nestrpnostjo pa smo čakali polet v. Limo oz. Peru, saj smo, ko smo leteli čez Ande, lahko videli tudi najvišji vrh Cordillere Blance Huascaran.
Končno smo po dogli vožnji na koncu začetka našega potovanja. Lima, glavno mesto Peruja, veliko šestmilijonsko mesto, tuje četrtina vsega prebivalstva države, nas sprejme z vso svojo nenavadnostjo in z bistveno drugačnim življenjem od našega.
Pri naših zdomcih v klubu Dubrovnik, kjer so nas sprejeli pod streho, smo se naslednjega dne po dobro prespani noči napotili proti severu države — Andom naproti. Noč smo preživeli v avtobusu, ki nas je v zgodnjih jutranjih urah pripeljal v mesto Huaras. Tu se nam je v jutranjem soncu razgrnil fantastičen pogled na najvišje očake Cordillere Blance.
Tu smo se spoznali z domačim gorskim vodnikom Valterjem, od katerega smo dobili podrobnejše informacije o hribih. Odločili smo se, da bo naša prva tura dolina Langanuco in z njo 5800 m visoki hrib Pisco, ki tehnično ni ne vem kako zahteven, vendar pa je idealen za aklimatizacijo.
Tako sva 30. maja ob enajstih dopoldan po dveh taborih, dveh dneh naporov in bojev z višino z Zobekom stala na točki, kjer ni bilo več poti naprej, le še nazaj. V daljavi sva opazovala prijatelje. Sonce je neusmiljeno žgalo, slikala sva se, pojedla čokolado in začela sestopati nazaj v dolino. Ta vzpon je prehajal nekako počasi za nami, šele pozneje smo se zavedali, da na taki višini nihče od nas še ni bil. Nismo imeli kaj, da ne bi bili veseli.
Naslednjih nekaj dni smo v Huarasu počivali in bili redni obiskovalci restavracije »Los Puyas«, kjer so poceni pekli
odlične zrezke, saj smo se v hribih zaradi višine pošteno zlakali.
Ko smo bili zopet vsi pri močeh, smo se s kombijem prepeljali v osrčje doline Pa-ron. Tokrat smo se odločili za hrib Karaz 1, ki pa je bil bistveno težavnejši od Pisca. Cif in Drejc sta pot nadaljevala pred nami, tako da sta vrh osvojila dan prej kot Zde-nč, Boštjan in jaz. Vanč in Zobek pa sta medtem po Hvandoyi zaman čakala lepega vremena. T udi mi smo se prebijali z velo slabih vremenskih razmerah proti vrhu, po ledeniku, ki nam je pokazal zobe, moči so nam pojenjevale, primanjkovalo je zraka, ledeniške razpoke pa so nesramno zijale in nam kazale vso svojo globočino.
8. julij — čepimo na vrhu 6026 m visokega Carasa. Megla nam je onemogočala razgled na daljne vrhove Andov. Želeli smo si le še nazaj, proti sedlu, proti šotoru, proti topli juhi, po nevarnem ledeniku do prijateljev, ki sta nas med celotnim vzponom opazovala, do stiska roke, s pogledom v njegove oči, v katerih se izraža tisto, česar se nikoli ne da napisati.
Naslednjih nekaj dni sva tudi z Boštjanom zaman čakala pod vrhom Chopical-gue lepega vremena. Ravno zaradi tega sva se odločila za slovo od hribov in nadaljevanje našega potovanja nazaj proti Limi. Od tu sva v naslednjih štirinajstih dneh prepotovala inkovsko državo po dolgem in počez. Obiskala sva otoke ptičev in morskih levov na Pacifiku, vulkansko mesto Arequipo z znamenitim manastir-jem Santa Katalina, glavno inkovsko središče Cuzco, znamenito inkovsko skrivališče pred Spanci Machupicchu in najvišje ležeče jezero na svetu Titicaca. Najini prijatelji, ki šo medtem ostali kar pod hribi, pa so pozneje še osvojili in preplezali nekaj vrhov.
Kaj vse bi lahko človek povedal o tej deželi in ljudeh, o njihovem vsakdanjem boju za obstanek!? To so ljudje, ki ne marajo za druge, ki jim higiena ni na prvem mestu, ljudje, ki s svojo skromnostjo nimajo takšnega življenja kot ga imamo mi. Posebno so simpatični otroci — umazani, razkuštrani in strgani, pretežni del otroštva preživijo na hrbtu svojih mater pri njihovem vsakdanjem boju za obstanek. Z iskrečimi črnimi očmi gledajo izpod umazane odeje. Tam nekje za vogalom ulice razkuštrana črnolasa glavica opazuje bedno življenje svojih staršev in nenazadnje tudi svojo prihodnost.
3.	julija smo zapustili to deželo, deželo čudovitih hribov, dolin, ledeniških jezer, deželo legendarne inkovske kulture. Po štiridesetih dneh bivanja v njej smo se počutili že čisto domače. Ob dveh popoldan nas je letalo požrlo v svoj trup, nas vzdignilo visoko med oblake, kjer nam je preostal le še pogled na prelepo deželo. Odmika se od nas in nam kliče v slovo »ADIOS AMIGOS«.
Ob koncu bi se v imenu vseh članov odprave želela zahvaliti v prvi vrsti delovni organizaciji »Elkroj«, pletilstvu Bunny iz Nazarij, delovni organizaciji Cinkarna TOZD Kemija iz Ljubije, planinskim društvom po dolini, skratka vsem tistim, ki so nam na tak ali drugačen način priskočili na pomoč in omogočili odpravo.
Mija STORGEU

Dedek mraz v Mozirju
Dedek Mraz bo kot vsako leto tudi letos obiskal vse krajevne skupnosti v naši občini. Obdaril bo vse predšolske otroke od drugega leta starosti dalje pa tudi otroke, ki obiskujejo prve štiri razreda osnovne šole. Prireditve bodo organizirala Društva prijateljev mladine.
Ocenjevanje ptic v Mozirju
Konec novembra je organiziralo Društvo za varstvo in vzgojo ptic »Kalin« Mozirje v prostorih veterinarske postaje ocenjevanje ptic. Mednarodni sodnik Djuro Pribolšan iz Zagreba, ki ocenjuje ptice v Jugoslaviji in tujini že 22 let, je dal po ogledu nad 50 zbranih ptic v Mozirju navdušeno izjavo. Vse ocenjevane ptice sp vrhunske kvalitete, vsaka ptica je prvorazredna, diskvalifikacij ni bilo. Še nikoli doslej ni videl ob sorazmerno majhnem številu ptic takšne kvalitete.
S tem tekmovanjem želijo člani Društva »KALIN« Mozirje vzpodbuditi ljubitelje oz. rejce ptic v mozirski občini k vključevanju v društvo, saj žal na tem ocenjevanju ni bilo nobenega ptička s tega področja. Društ-
Ali ste že pomislili,
kje boste kupili novoletno jelko?
Novoletne jelke iz gojitvenega nasada bo prodajal MALI IVAN, Prihova 12.
Člani odprave ob prihodu domov.Od leve:'Andrej Grudnik, Boštjan Erjavec, Tone Pavlič, Mija Štorgelj, Vanč Plaznik, Zdenko Cigljar in Robi Supin.
Zanimivo turistično obvestilo
Celjska turistična zveza že nekaj let skrbno spremlja delovanje turističnih društev na območju celjske regije. Izdaja tiskana obvestila v obliki revije in vsako leto pripravi Turistični koledarček — Informator.
Tudi letos je ta koledarček že izšel. V njem je spet vse kar bi vsakdo, ki se tako ali drugače bavi s turizmom moral vedeti. Opisuje kulturne spomenike, sakralne spomenike, pomnike NOB, piše o muzejih, opisuje naravne zanimivosti, v njem je posebno poglavje o naravnih zdraviliščih, planinskih postojankah, športu in še bi lahko naštevali. Posebno poglavje je
namenjeno opisom turističnih krajev, kar 30 krajev je predstavljenih! Pač obvestilo, kije vsakemu obiskovalcu turistom potrebno.
Tujski promet postaja iz leta v leto zahtevnejši. Obiskovalci največkrat ne iščejo le dobre hrane, lepe sobe, pač pa vse bolj zahtevajo obveščenost o krajih in ljudeh kamor potujejo. Zato je koledarček nepogrešljiv pripomoček vsakega gostinca, turistične kmetije in podobnih podjetij.
Koledarček je, kot vrsto let doslej, uredil in sestavil dolgoletni in znani turistični delavec prof. Zoran Vudler.
A. V.
850. in 750. obletnica
V Mozirju pa bo dedek Mraz razveseljeval otroke tudi 24., 25. in 26. decembra. V središču Mo-ziqa mu bodo pripravili pravljično vas. Vsak dan bo med 17. in
18.	uro pripovedoval pravljice in svoje dogodivščine. Spremljala ga bodo najrazličnejša pravljična bitja-	DMP Mozirje
vo je namenjeno predvsem ljubiteljem ptic na področju Gornje Savinjske doline, zadnje čase pa ga rešujejo pred razpadom člani iz T. Velenja. Ob tem pa imajo zelo velike težave, saj si morajo služiti denar za vzdrževanje Ljubotovega doma v Savinjskem gaju s prostovoljnim delom. Prošnje za denarno pomoč za obnovo tega objekta so našle pozitiven odmev le v GLIN-u Nazarje, v EL-KROJ-u Mozirje ter v podjetju EKO
T.	Velenje.
Želeti je, da bi se za vzgojo ptic in za aktivno delo v Društvu za varstvo in vzgojo ptic »Kalin« Moziije navdušilo predvsem čimveč mladih, saj je znano, da ljubiteljev ptic v Gornji Savinjski dolini ne manjka.
Ludvik Es
Čeprav, oziroma prav zato, ker gre za dogodka izpred mnogih let, bo marsikdo zanju prvič slišal. Ker gre torej tako rekoč za novici, tudi za dogodka na ozemlju naše občine, bo tema članka kar ustrezala naslovu časopisa.
Starejše datiranega dogodka kot je 850-letnica, se zaenkrat ne bi mogli spominjati.
7.	4. 1140 je bila v Ogleju izdana ustanovna listina benediktinskega samostana v Gornjem gradu. Seveda je znano, daje samostan deloval že več let prej, čeprav so nove zgradbe skupaj z večjo cerkvijo bile dokončane šele okoli leta 1200, najpozneje do leta 1220. Dogodek, ki se omenja že tri leta pred uradno ustanovitvijo samostana, je cerkveni zbor v Gornjem gradu. Ne gre torej za nič pretresljivega, ves čar je samo v dejstvu, daje to — kot rečeno — najstarejši datirani dogodek v dolini.
V zvezi z mlajšo obletnico gre za važnejši dogodek, ki pa kljub temu ni pustil v Gornjem gradu nobenih sledov. Vse je namreč ostalo le pri besedah, tako kot je praksa tudi tričetrt tisočletja pozneje.
Leta 1237 je oglejski patriarh Bertold — pod njegov patriarhat je od leta 796 spadalo ozemlje južno od Drave — predlagal papežu, da v Gornjem gradu ustanovi novo škofijo za slovensko etnično območje. Na slovenskem ozemlju v tistem času ni bilo škofij. Razen seveda severno od 'Drave, v salzburški nadškofiji (npr. leta 1228 ustanovljena lavantinska škofija) in v Prekmurju, kije spadalo pod dve madžarski škofiji. Škofovska opravila so opravljali arhidiakoni, škofovski namestniki. Savinjski arhi-diakonat, ki je zavzemal današnjo Štajersko — seveda le južno od Drave — in je bil eden od štirih arhi-diakontov oglejskega patriarhata (nadškofije), je večinoma upravjal vsakokratni gornjegrajski opat Metropolit, v tem primeru patriarh (na-
Za napredek kmetijstva
dškof), pa je le moral opravljati utrudljive vizitacije v za takratne čase izredno obširnem patriarhatu. Prevozno oziroma prenosno sredstvo je bil edinole jahalni konj, saj kočij še niso poznali. Patriarh je zato hotel sebe in svoje naslednike vsaj delno razbremeniti. Bil pa je tudi v skrbeh za versko življenje ljudi, saj je jasno, da se jim zaradi obširnosti škofije ni mogel posvečati v zadostni meri. Še posebej se je bal, da bi se oprijeli malikovalstva.
Z ustanovitvijo škofije seje strinjal tudi papež Gregor XL, vendar je postavil pogoj, da se samostan zaradi tega ne sme razformirati. Seveda je patriarh nameraval prav to. Za oboje pa na ozemlju, ki je pripadalo samostanu, niti na mnogo širšem, ki bi ga dobila škofija, očitno ni bilo dovolj sredstev. Virov o tem siser ni, vendar po tem, kako daleč so že pripeljali stvar, sklepajo, da drugih razlogov za neuresničitev Bertoldove zamisli skorajda ni moglo biti.
Škoda, ne le za Gornji grad, ki bi s tem veliko pridobil, tudi za Slovence kot narod, saj bi jih škofija povezala na mnogo širšem področju, kot jih je leta 1461 ljubljanska škofija, S tem pa bi bolj in prej čutili kot narod. Ljubljanska, v praksi bi lahko rekli kar gornjegrajska škofija, je namreč zaradi dejstva, da je njeni ustanovitvi nasprotoval takratni patriarh, postala neprimerno manjša kot bi bila gornjegrajska iz leta 1237.
Obravnavanih obletnic torej letos razen s tem člankom nismo obeležili. V zvezi z drugo obletnico bi lahko» praznovali vsaj 750-letnico najstarejšega dokumentiranega pomanjkanja denarja za krajevne potrebe v Gornjem gradu. Če odmislimo nov gasilski avtomobil in dela na cerkvi, smo jo vendar nehote v tem stilu kar dostojno praznovali. Menim pa, da bi bilo nujno, da se to praznovanje ne bi zavleklo v naslednja leta.
JANEZ MAVRIC
Naši kmetje so se po kmečki odvezi znašli pred neštetimi težavami, ne le da jih je pestil dedni zakon, kije mnoga posestva spravil na boben, kmete so pestile tudi denarne težave, saj trg s pridelki ni bil niti malo organiziran, tako so kmetje bili lahek plen raznim izkoriščevalcem, ki so za visoke obresti posojali denar nerazgledanim ljudem na vasi. Beda je silila marsikje v popivanje in alkoholizem.
V takih časih je bilo potrebno ljudem pomagati, tega pa seveda ni storila takratna oblast, tembolj ker je tiste čase bilo le malo razumnikov med ljudstvom, ki bi lahko stopili v bran svojega naroda. Že Anton Martin Slomšek je pričel delovati v prosvetljenskem smislu, pozneje pa so to delo nadaljevali sprva redki, potem pa vsepogostejši izobraženci. Brez dvoma gre tu velika zasluga župnikom, ki so dejansko najbolj doživljali tegobe kmečkega človeka. Neminovne zasluge za pro-svetljevanje v kmetijstvu ima tudi takratna c. kr. Kmetijska družba. Taje tako na Kranjskem, kot tudi na Štajerskem skrbela za tiskana navodila, pozneje pa tudi za potujoče učitelje v kmetijstvu. Da je prav ta družba dala pobude za pisanje strokovnih knjig potrjuje uvodnik v knjigi Umno kmetovanje in gospodarjenje iz leta 1854, ki jo je izdala ta družba, napisal pa Janez Zalokar, župnik v Škocjanu pri Mokronogu.
Do navedene knjige so bile poleg drugih že izdane knjige: Od kmetijske kemije (župnik Matija Vrtovec), Od sadjoreje (župnik Franc Pirc), Od čbelarstva (župnik Jurij Jonke) Od reje svilo-prejk (dr. Hlubek) in še nekateri drugi zapisi. V Ljubljani pa so izhajale Kmetijske in obrtnijske novice, ki so pravtako prinašale zanimive zapise o kmetijstvu in gospouaijenju na kmetijah.
Zalokarje zapisal: »Taki izdelki umnih in modrih naukov od kmetovanja so vesele znamnja in priče napredovanja v kmetijskih prej zlo zanemarjenih vednosti in znanosti tudi pri nas, katerih občno potrebo spoznajo domoljubi in umni možje, ki jih s svojo učenostjo in modrostjo razjasnjujejo in njihovo korist dokazujejo. Dalje navaja Zalokar: »Pisal sem ne za učene, ampak za preproste kmetovalce, kar je najbolj mogoče priprosto in po domače...«
Navedene misli marsikaj povedo! Vendar pa, ko navajamo razne nauke, ki sojih v knjige napisali takratni slovenski razumniki, ne moremo mimo mozirskega rojaka župnika Janeza Go-ličnika, kije že leta 1792 v Celju izdal strokovno knjigo za čebelarje Popolno podučenje za vse čebelarje. Gre za prevod knjige Antona Janše z delno prilagoditvijo razmeram, ki so takrat vladale.
Zalokarjeva knjiga je razdeljena na štiri dele in ima tudi »pristavek«, ki je namenjen gospodarjenju na sploh. Sicer pa najdemo v prvem delu nauke o obdelavi zemlje, pridelavi koristnih rastlin in sadežev, v drugem delu je govor o živinoreji, v tretjem o sadjarstvu, v četrtem pa beremo o gozdarstvu. Torej gre za delo izredne vrednosti, ki je še danes zanimivo, saj hrani vrsto lepih slovenskih izrazov, ti so danes pogosto tuji. Predvsem pa navaja Zalokar številne sadne in trtne sorte, ki so že davno pozabljene, pa so nekoč bile v naših krajih. Med zanimivosti šteje gotovo tudi zapis višine naših hribov in gora izraženo v »čevljih«, tako je »Troglav« visok 9037 čevljev in tako naprej. Skratka, knjiga vsebuje vrsto podatkov, ki bi bili še v sodobnem času zanimivi, čeprav je od izdaje preteklo kar 133 let.
A. Videčnik
S športnih igrišč
Ob koncu leta je ZTKO Mozirje organizirala kar nekaj športnih tekmovanj.
Za naslov občinskega prvaka so se pomerili kegljači. Tekmovalo je 14 dvojic in 10 posameznikov. Med dvojicami sta prvo mesto zasedla Presečnik in Opalin iz Mozirja, drugo Kramer in Kumprej iz Ljubnega, tretje mesto pa Kovač in Vončina iz Radmirja. Med posamezniki pa si je naslov občinskega prvaka prikegljal Stojilkovič iz Mozirja, ki je podrl 1206 kegljev, drugi je bil Presečnik (ZKZ Mozirje) s 1202 keglji, tretji pa Jerovčnik (ZKZ Mozirje) s 1188 keglji.
Mladinci so se pomerili v namiznem tenisu. Zmagal je Blaž Bastl iz Šmartnega ob Dreti, drugi je bil Bojan lukše, tretji pa Pinculič, oba iz Mozirja. Ekipnega prvenst-
va v namiznem tenisu se je udeležilo 6 ekip. Zmagala je dvojica Žarko in Iztok Benetek, pred dvojico Rampre—Skor-nšek in dvojico Glojek—Pumat.
TVD Partizan lozitje paje organiziral že 5. tradicionalni novoletni turnir v odbojki. T umirja seje udeležilo sedem športnih društev iz naše občine.
Prvo mesto je pp ogorčeni borbi v finalu pripadlo ekipi Šmartnega, drugi so bili Moziijani, tretje mesto pa so si razdelili odbojkaši Gornjega grada in Nazarij.
Turnirje pokazal, daje tudi za moško odbojko v naši dolini zanimanje, vendar pa vsa društva žal nimajo možnosti za tovrstno rekreacijo.
RAJKO PINTAR
Mesec solidarnosti
V mesecu oktobru je Rdeči križ zbiral sredstva za pomoč pri odpravi elementarnih nesreč, za invalidne in ostarele občane, za zdravilišče Debeli Rtič, kjer letujejo otroci iz vse Slovenije, pa tudi za delo Rdečega križa.
Občinski odbor Rdečega križa Moziije je v to akcijo vključil vse aktiviste Rdečega križa, vse podmladke Rdečega križa
šol. Sredstva paje zbiral tudi od delovnih organizacij in samostojnih obrtnikov v občini.
Prodanih je bilo zahvalnic za 860.000.— dinaijev. Poleg teh sredstev pa so delovne organizacije, posamezniki darovali še 550.000 dinaijev. Tako je bilo skupaj zbranih 1.410.000 dinaijev. 20% sredstev smo prenakazali Republiškemu
odboru Rdečega križa, 30% je ostalo Občinskemu odboru in 50% Krajevnim organizacijam Rdečega križa. Vsa zbrana sredstva bodo uporabljena za zgoraj navedene potrebe.
Ob tej priliki se vsem darovalcem zahvaljujemo za prispevke, s katerim bomo omogočili Rdečemu križu, da dodatno pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, starejšim ljudem in invalidom, kakor tudi prizadetim ob elementarnih in drugih nesrečah.
V kolikor pa je kdo pripravljen Rdečemu križu še pomagati lahko svoj prispevek nakaže na žiro račun št. 52810-678-54016 OO RK Mozirje z oznako »za solidarnost«.
M. J.
Strelski tekmovanji
Nekaj lepotcev iz številne družine ptic, kijih goji Viktor Lukše iz Mozirja.
Na strelišču v Šmartnem/D. je bilo dne 29.11.1987 organizirano množično strelsko tekmovanje z vojaško »Mauser« v počastitev Dneva republike.
Tekmovanja seje udeležilo kar 20 ekip oziroma 61 strelcev iz OSO, DPO, društev in drugih organizacij. Takšne udeležbe in tako zanimivega tekmovanja že dolgo ni bilo.
Ekipno je prvo mesto osvojila OSO Solčava pred sekcijo »Smreka« Gornji grad, tretje mesto pa sta si delili sekcija Bočna in OSO Rečica/S.
Posamezno je zmagal PEČNIK Andrej iz Ljubljane, drugo mesto so si razdelili OŠEP Stefan in KRIVEC Božo iz Solčave ter ŠEPECvMilan iz Mozirja, tretja pa sta bila POLIČNIK Jože jz Gornjega grada in ARSENIČ Milan iz Šmartnega ob Dreti. Omeniti velja, da so najboljši strelci dosegli kar po 48 oziroma 47 krogov od 50 možnih in da so bili v celoti gledano rezultati odlični.
Podobno tekmovanje, vendar s polavtomatsko vojaško puško bo organizirano 20. decembra 1987 v počastitev Dneva JLA na istem strelišču.
Dne, 19.11.1987 je bilo na strelišču v Moziiju občinsko sindikalno strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 10 moških in 2 ženski ekipi.
Pri moških je ekipno dosegla prvo mesto ekipa Elkroja, drugo mesto ekipa Upravnega organa SO Mozirje in tretje mesto ekipa Postaje milice Moziije.
Pri ženskah je prvo mesto osvojila ekipa Upravnega organa SO Moziije, drugo mesto pa ekipa Elkroja.
V posamezni uvrstitvi je prvo mesto osvojil Trogar Tomaž iz TOZD-a Stavbena, drugo mesto Miklavžič Stane iz Upravne- s ga organa SO Moziije in tretje mesto Go-ličnik Martin iz Iskre — Feriti Ljubnc Pri ženskah paje osvojila prvo mesto RibežJ -Jožefa iz Upravnega organa SO Moziije, drugo mesto Potočnik Ida iz Elkroja in tretje mesto Potočnik Marija iz Upravnega organa SO Moziije.
Vse ljubitelje strelskih veščin pozivamo, da še nadalje aktivno sodelujejo na tem področju in, da bi se še mnogokrat srečali v športnem duhu.
B. K. in M. Z. ^
S
Znano je, da so številne kmetije v ekdanjem srezu Gornji grad imele istne elektrarne, vendar pa so to bile ajvečkrat takšne na enosmerni tok, ar ni več veljalo za pogon raznih, vse -ogostejših strojev. Zato je srez že leta 934 izdal navodila občinam v kate-h navaja ukrepe, ki so potrebni za ridobitev »javne« elektrike..
Seveda so tudi tu bile želje različne, ekateri so videli možnost postavitve fektrarne v Nazarjah, ki naj bi oskr-ovala dolino s tokom, drugi pa so oet v takšno rešitev dvomili in nave-ivali stike z vodstvom Kranjskih eželnih elektrarn. V srezu je obstojal d leta 1935 osrednji Odbor za elek-ifikacijo Gornje Savinjske doline, odil pa gaje ravnatelj Marijingrada až. Lojze Žumer. Kajlahko domne-amo, daje tako prišlo tudi do zamis-, da naj bo skupna elektrarna v Na-irjah, kjer je lesni obrat že imel svojo tektrarno, vendar pa bi za potrebe oline morali zgraditi večjo, na Sa-inji. Podjetni inž. Žumer je verjetno idel v tem dober posel za Marijin-srad.
Iz dopisa sreza je razvidno, da so se ta 1938 resno potegovale za elek-iko občine Gornji grad, Bočna, jubno, Mozirje, Šmartno ob Paki (je daj spadalo v srez Gornji grad, op. . V.) in Nova Štifta. Prav tu so de-usko prišli najdlje! Takratni župan 'an Vršnik, Slon sije na vse kriplje
bzadeval, da bi dobil tok preko Čr-ivca od Kranjskih deželnih elek-arn.
1. decembra 1938 je sklicalo ipanstvo občine Nova Štifta sestavit na katerem so sodelovali preds-vniki Kranjskih deželnih elektrarn.
Občinski odbor je tedaj sprejel pobudo teh strokovnjakov in kmalu so popisali gospodinjstva, ki bi se vključila v mrežo naročnikov javne elektrike. Iz tega seznama, kije bil narejen leta 1938 je razvidno, daje k elektrifikaciji pristopilo 93 gospodinjstev. Ta so prijavila 44 priključkov za mlatilnice, 7 za mline in 3 za žage. Tudi ta podatek pove nekaj o takratnih setvenih navadah, imeli so očitno veliko žitaric, sicer ne bi potrebovali toliko priključkov za mlatilnice.
Občinski odbor je takoj pričel zbirati vse potrebno za pridobitev posojila ob jamstvu dravske banovine. Hranilnica Dravske banovine je v Celju 10. decembra 1940 z dopisom sporočila, da odobrava posojilo v višini din 75.000.— za dobo 10 let, z 8% obrestmi. Očitno je bilo treba za tako posojilo občine imeti še soglasje ministrstva za finance v Beogradu, kar je razvidno iz dopisa Dravske banovine februarja 1940 v Beograd. Tega soglasja očitno ni bilo, ker je občina Nova Štifta že potem, ko je podpisala zadolžnico pri Hranilnici DB v Celju in bi morala posojilo že
koristiti, prosila hranilnico naj koriščenje odloži, ker da soglasja še ni. Tako se je pač vse zavleklo v leto 1941, ko zasledimo opozorilo Hranilnice DB iz Celja, dajamčijo za posojilo le do 15. 2.1941. Seveda so se potem dogodki hitro in slabo razvijali. Pripravljala seje vojna in resje tudi
izbruhnila in prekinjla prizadevanja vrlih občanov Nove Štifte, da bi imeli svoj kraj že pred drugo vojno elektrificiran.
A. Videčnik
Vabimo občane k ogledu izvirnih listin o elektrifikaciji Gornje Savinjske doline, ki so razstavljene v občinski matični knjižnici v Mozirju.
Kocbek kot pisec
Frana Kocbeka največkrat slavimo kot odločnega narodnega borca in začetnika slovenskega planinstva v dolini. Manj pa vemo o njemu kot piscu. Že res, da vsak poznavalec naše planinske književnosti ve, daje napisal vrsto del iz področja planinstva, da je veliko opisoval Kamniško-Savinjske Alpe, daje posvetil mnogo truda dokazovanju slovenske prvobitnosti naših planin. Le malokdo pa pozna njegovo drobno knjižico o slovenskih rekih in pregovorih. In o njej nekaj več.
Letos mineva 100 let od kar je izpod peresa Frana Kocbeka izšla knjižica Pregovori, prilike in reki. Tiskana je bila v tiskarni Klein in Kovač v Ljubljani, založil pa jo je Anton Trstenjak. Na 95 straneh je zbral Fran Kocbek zelo zanimive reke in pregovore. Vsebinsko pa je delo razdelil na poglavja: Pregovori prilike in reki, Vremenska prerokovanja v obliki pregovorov in Seznam virov.
V uvodu je poudarjeno, da gre za prvo zbirko slovenskih pregovorov, prilik in rekov. Kocbek omenja, da ga je k delu spodbudil članek prof. v. Urbasa v Novicah (1869) v katerem ta sloviti jezikoslovec trdi, da so pregovori zaklad človeške modrosti.
Dalje piše v uvodu, da vsak omikan narod prenaša iz roda v rod na tisoče rekov. Bogastvo takega narodovega izročila je neizmerno in za Salomona trdijo, daje znal okoli 3000 rekov na pamet! Herder je zapisal, da so pregovori ogledalo narodovega mišljenja, odkrivajo značaj ljudstva, bolj kot dolga opisovanja (Johann Herder, weimarski filozof, književnik in na-rodopisec iz druge polovice 18. stoletja, op. A. V.).
Fran Kocbek poziva slovenske razumnike k delu! Meni, da je med ljudstvom še mnogo neodkritega bogastva ustnega izročila.
Vsekakor je Fran Kocbek opravil s svojim zapisom rekov in pregovorov veliko dela, zaoral je ledino ljudskega modrovanja in izročila. Prav zaradi tega je bilo potrebno opozorilo ob stoletnici izida Kocbekove knjižice in pa tudi zato, da bi mlajši ljudje sledili skrbi za našo kulturno dediščino.
Treba je še povedati, daje za življenja Kocbek nenehno dopolnjeval svoje zapise, žal pa dopolnjena zbirka rekov in pregovorov nikoli ni izšla.
Naj na koncu navedem nekaj njegovih rekov in pregovorov iz opisane knjižice.
Lahko je s tujim polenom orehe klatiti. Lakota je najboljša kuharica. — Lep konj se lahko uroči, lepa žena iz ojnic skoči. — Lisica iz pasti ušla, v past ponovno ne bo šla. — Ljubim tebe, toda ne kot sebe. — Ljudstvo se po svoji mladini vedno ponavlja. — Lažnjivec ne sme biti pozabljivec. — Lenost je vsega hudega mati. — Kdor po malem pije, veliko popije. —
Kdor nima pameti, ima noge. — Kdor noče spoznati brata za brata, moral bo tujca spoznati za gospodarja. — Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. — Da ga zemlja k sebi ne vleče, še krila bi mu zrasla.
—	Človeka s človekom lovimo, ptiča s ptičem. — Česar ljudstvo ne graja, nikogar vest ne peče. (Vsebina je vzeta iz poglavja Pregovori, prilike in reki).
V poglavju Vremenska preroko-vanja pa lahko med drugim preberemo: Če svetih treh kraljev dan jasen bo, za dolgo zimo varuj seno. — Kako okoli Vincenca bilo, tako čez leto ostalo bo. — Če prosinca grmi, slabo vreme sledi. —Ako svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena. —
Če konec svečana sever brije, dobre nam letine up zasije. — Ako sušca grmi, dobra letina prihiti. — Ima v pustu sonce it moč, mrzla bode velika noč. — Če se ob Jurjevem (24. april) krokar lahko v žitu skrije, mla-tič jeseni mnogo cepcev razbije. — Sveti Jurij zakuri in odpre nam duri.
—	Sveti Urban jasen, jesen kasen. — Binkoštno blato, leto bogato. — Če trs pred sv. Vidom ocvete, dobrega vina se nadejati smete. — Drugi dan malega srpnja lepo, tudi še štirideset dni bo tako. — Pred sv. Jakobom tri dni lepo, rž prav redno dozorela bo.
—	Kakor zadnji srpanj vremeni, tako cela jesen se drži. — Prej ko listje z drevja odletelo, boljšemu letu se bode vse nadejati smelo. — Počasen listja pad, dosti gosenic za pomlad. — Ce vidiš rimsko cesto sveto noč čisteje sijati, dobremu letu se prihodnjič smeš
PRILIKE'in REKI.
NAUKAL JIH
« FRAN KOCBEK.
I

I
V LJUBLJANI.
IZDAL IN ZALOŽIL ANTON TRSTENJAK.
NalUolla Klala la Kovat.
1887.
nadejati. — Ako grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. — Ako je jasno svetlo telo, letina bo do-braj vino sladko.
Že iz navedenih nekaj rekov in pregovorov se dejansko zrcali bogastvo narodnega izročila, zato tudi zasluži vso pozornost.
A. Videčnik
BHMHBGBMaMBH
Rebro (in ključnica) iz Gornjega Grada
Leta 1818 je Jernej Kopitar 780—1844) v dunajskem časo-su Wiener allgemeine Litera-rzeitung (Dunajski splošni lite-mi časopis) objavil kratki nem-:i zapis z naslovom Rebro v ornjem Gradu na Štajerskem, akole gre:
»V cerkvi v Gornjem Gradu (v Jjskem okrožju na Štajerskem) si velikansko rebro, kakršnega ma nobena doslej znana kopen-a žival. Poročevalec ne ve, ali je lo izkopano v okolici in kdaj y bi se to zgodilo (v tem prime-bi bi’.o tudi geološki doku-ent). Ljudska pripovedka ga ipisuje ajdovski deklici in pos-vlja, če se poročevalec prav ■ominja, vesoljni potop v čas, ko bo ta kost, od katere vsako leto ine kapljica, popolnoma izkapl-la. Ko bi vendar kdo — po Btis-lingovem zgledu — zbiral avs-ijske (nemške in slovenske) ldske pripovedke in pesmi!« (Johann Gustav Biisching 783—1829) je bil raziskovalec
stare nemške književnosti, Kopitar pa ga omenja z mislijo na Zbirko nemških ljudskih pesmi, kije izšla nekaj let pred nastankom Kopitarjevega zapisa.)
Kopitarja je o tej kosti gotovo obvestil Janez Anton Zupančič (ali Suppantschitsch) (1785— 1833), celjski gimnazijski profesor, kije o najdenih kosteh pisal v kratki opombi v svojem potopisu Izlet iz Celja v Solčavo (meni je na voljo le zadnja izdaja tega nemškega spisa iz leta 1826). Opomba se glasi:
»Ko so kopali temelje za (...) cerkev v Gornjem Gradu, so našli v zemlji tisti dve velikanski kosti (rebro in ključnico), ki sem ju poslal v Joanej v Gradec. Ne vem, kateri živali bi lahko pripadali ti dve kosti.«
(Upoštevati je treba, da je Zupančič popotoval po naši dolini septembra 1815.)
Kopitarjevo sporočilo ne ve za ključnico, opozarja pa nas na ljudsko slovstvo, ki da gaje treba pridno zbirati, za kar bi potrebovali zbiralca Biischingovega kova. (V cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki imajo obešeno podobno rebro in tudi pripovedka o ajdovski deklici se ne razlikuje veliko od te, ki nam jo je ohranil Kopitar.)
Zupančič pa nam v sporočilcu pove, daje obe kosti poslal v muzej v Gradcu, ki ga je ustanovil nadvojvoda Janez (Avstrijski, 1782—1859), brat takratnega avstrijskega cesarja Franca I. (Po nadvojvodovem polatinjenem imenu so muzej začeli imenovati Joanej.)
Nadvojvoda Janez je bil raziskovalec in zbiralec, zavzet za napredek in dojemljiv za nove ideje, zagret za preteklost in za vse pojave ljudske kulture, bil pa je tudi ljubitelj gorske narave. Z Joane-jem, kije začel delovati leta 1811 je dal deželi znanstveno in kul-
turno središče.
Zupančič si je hotel utreti pot v muzej, zato je nadvojvodu Janezu podaril primerek Dalmatinovega prevoda biblije (iz leta 1584). Od leta 1812 je zalagal Joanej z izsledki in gradivom, z uradnim dovoljenjem pa je v ta namen potoval po Spodnjem Štajerskem, kjer je zbiral arheološko gradivo, listine, novce in kar je še takega.
Ni znano, ali se (očitno mamutovo) rebro (in ključnica) še nahajajta) v današnjem graškem Štajerskem deželnem muzeju Joanej. Sicer pa to ni najpomembnejše, saj kosti same ob nepoznavanju okoliščin najdbe ne povejo prav veliko, kot pravi že Kopitar. Bolj pomembno je, da seje veliki Slovenec poukvarjal — sicer čisto na kratko — z enim od naših, zgorn-jesavinjskih krajev in da nam je z Zupančičevo pomočjo ohranil kratko pripovedko v zvezi z rebrom.
Peter Weiss
Kmetija Bricel nad Mozirjem se ponaša z »novim« kozolcem. Ta »novi« kozolec pa je star že sto let. Še pred kratkimje stal na Rečici, nato so ga povsem razstavili in prenesli na mesto kjer stoji danes.
Veterinarsko dežurstvo
14. 12. do 20. 12. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 21. 12. do 27. 12. Šturm Bojana, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722 28. 12. do 3. L Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 4. 1. do 10. 1. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
11.	1. do 17. 1. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179
18.	1. do 24. 1. Šturm Bojana, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722
Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec januar 1988
Od 28. 12. do 3. 1. 1988 Jeraj Franc, Prihova tel. 831-910 Od 4. 1. do 10. 1. Tratnik Franc, Pusto polje tel. 831-263 Od 11. 1. do 17. 1. Marolt Marko, Mozirje tel. 831-877 Od 18. 1. do 24. 1. Nadvežnik Srečo, Nizka tel. 831-706 Od 25. 1. do 31, L Lever Peter, Paška vas tel. 884-150
V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite potrebne informacije.
KINO Dom Mozirje v januarju 1988
1.	Moja lepa voznica — ameriški film —komedija Glavne vloge: Deborah Foreman, Sam Jones, Sean Me Clory
2.	3. Youngblood—Jezni fant — ameriški film — akcijski Glavne vloge: Rob Lowe, Cyntia Gibb
5. Bledi jezdec — ameriški film — vestern Glavne vloge: Clint Eastwood, Carrie Snodgress 7. Ples na vodi — jugoslovanski film — drama Glavne vloge: Gala Videnovič, Relja Bašič 9. 10. Tekma Cannonball — 2. del — ameriški film — komedija Glavne vloge: Burt Reynolds, Dean Martin, Frank Sinatra
12.	Pokvaijeni policaji — francoski film —akcijski Glavne vloge: Phillipe Noiret, Thierry Lhermite
14. Absolutni začetniki (Absolute Beginners) — angleški film — glasbeni Glavne vloge: Eddie O’Connell, Patsy Kensit, David Bowie 16. 17. Octopussy — ameriški film — pustolovski Glavne vloge: Roger Moore, Maud Adams
19.	Električne sanje (Electric Dreams) — ameriški film — glasbeni Glavne vloge: Lenny Von Dohlen, Virginia Madsen
21. Nedotakljivi — francoski film — grozljivka Glavne vloge: Alain Delon, Jadques Perrin, Fiona Gelin 23. 24. Ostra Paprika — ameriški film — komedija Glavne vloge: Charles Schillaci, Allan J. Kayser 26. Smrt v očeh — ameriški fiim — grozljivka Glavne vloge: Keith Carradine, Richard Widmark 28. Prvovrstni plesalci — ameriški film — glasbeni Glavne vloge: Michael Douglas, Alyson Reed, Terence Mann 30. 31. Moja Afrika — ameriški film — ljubezenska drama Glavne vloge: Robert Redford, Merly Streep
KINO »Jelka« Nazarje v januarju
2 — 3 OSTOPUSSY, ameriški film — pustolovski 6 TEMNA SENCA, japonski film — karate
9—10 POBESNELI MAKS—MEDMAKS III., avstralski film — akcijski
13 LETEČI SEKS, italijanski film — erotski
16 — 17 VSEMIRSKI VAMPIRJI? angleški film — fantastičen
20 ŠESTA ŽRTVA, ameriški film — triler
24 — 24 AS ASOVA, francoski film — akcijski
27 TRIJE MUŠKETIRJI IN KOUEVKA, francoski film — komedija
30 — 31 MESO IN KRI, ameriški film — spektakel
KINO Gornji grad v januarju
9, 10. L. 88 RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE — francoska komedija 16. 17. L 88 KJE SE BOMO LJUBILI — zahodnonemška komedija
23.,	24. 1. 88 SEKS NA MOTORJU — nizozemska akcijska ljubezenska drama
30.,	31. 1. 88 SKRIVNOSTNA MOČ — angleška grozljivka
Matična kronika za november 1987
POROKE: Bezjak Vili, star 24 let iz Mozirja št. 274 in Vrhovnik Romana, stara 24 lot iz Lok pri Mozirju št. 36,2. Jurjevec Matjaž, star 24 let iz Juvanja 29 in Novak Bernarda, stara 19 let iz Rečice ob Savinji 42, 3. Jerič Anton, star 25 let iz Brezja 45 in Simonič Marija, stara 21 let iz Radegunde 19/b, 4. Ocvirk Andrej, star 24 let iz Mozirja št. 283 in Pahovnik Marta, stara 24 let iz Gornjega grada št. 102,5. Naraločnik Bojan, star 27 let iz. Ljubnega ob Savinji 206 in Urank Simona, stara 26 iz. Ljubnega ob Savinji 206,6. Papež Viktor, star 34 let iz Šaleka in Urbanc Marta, stara 20 let iz Lok pri Mozirju 38,7. Colnarič Jožef, star 24 let iz. Varpolja 55 in Vidakovič Nada, stara 21 let iz Varpolja 55, 8. Remic Milan, star 34 let iz Lok pri Mozirju 10 in Čulk Vida, stara 23 let iz Trnovca 6,9. Žlebnik Igor, star 23 let iz Rovta pod Menino 1 in Finkšt Antonija, stara 21 let iz. Trnovca 7,10. Goltnik Roman, star 24 let iz Šmihela nad Mozirjem 24 in Ugovšek Štefka, stara 26 let iz Florjana pri G. gradu 26,11. Cajner Ivan, star 29 let iz Homec Brda 16 in Burja Milena, stara 26 let iz Tera 69.
SMRTI: L Papež Amalija, stara 74 let iz Potoka 2, 2. Lomšek Emilijan, star 45 let iz. Spodnjih Kraš 10,3. Rakun Anton, star 40 let iz Nazarij 185,4. Volovšek Nef.a, stara 77 let iz Rovta pod Menino 25, 5. Praznik Amalija, stara 71 let iz. Dobletine 20, 6. Petek Marija, stara 75 let iz Podvolovljeka 14, 7. Jerovčnik Kristelj, star 76 let iz. Konjskega vrha 29,8. Krebs Albin, star 58 let iz Luč 109,9. Dešman Janez, star 88 let iz. Robanovega kota 39,10. Zidarn Alojz, star 55 let iz Prihove 20,11. Kropovšek Bogomil, star 39 let izMeliše 15,12. Pezar Franc, star 81 let iz Šentjanža 37,13. Hribernik Jožef, star 78 let iz. Sp. Rečice 38, 14. Kolar Frančišek, star 76 let iz Homec Brda 10, 15. Božič Antonija, stara 75 let iz Bočne 14,16. Atelšek Jožef, star 71 let iz Savine 71,17. Reberšak Franc, star 80 let izLjubije41, 18. Herček Hubert, star 45 let iz Mozirja 190, 19. Goličnik Mihael, star 46 let iz Mozirja 251 20. Vodovnik Anton, star 83 let iz Dobrovlja 14, 21. Preložnik Janez, star 83 let iz Brezja 4,22. Skornšek Ana, stara 88 let iz Lok pri Mozirju 54
OSNOVICE	_
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.	'	________