Leto XIII številka 4 cena 1,46 EUR 22. april 2011 Uradne številke pritrjujejo braslovški civilni iniciativi..............str. 8 Žalski Center za socialno delo bo uvedel mobilno službo................str. 9 YAMAHA ^ProMotOr 1 aprilia Kawasaki kymco MIRIS že od 999,00 € Skuterji T/ www.promotor.si H CAFFE galerija still caffe na Slandrovem trgu v Žalcu Vedno nekaj novega! 27. april in 1. maj po dolini Dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, se bodo po dolini letos posvetili takoj po velikonočnem vikendu. Sledili bodo kresovanja na predvečer praznika dela in številni prvomajski pohodi ter srečanja. Dnevu upora proti okupatorju bodo že nocoj ob 19. uri posvetili proslavo v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Najbolj znano srečanje na našem območju je gotovo tradicionalno srečanje na Šmiglovi zidanici 1. maja ob 11. uri v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije oz. njene območne organizacije iz Celja. Kresovanja, prvomajska srečanja in pohode pa pripravljajo tudi drugod. Planinsko društvo Liboje vabi na prvomajsko srečanje na Brnici, ŠD Marija Reka in ŠD Latkova pa na prvomajska pohoda v neznano. Na Polzeli pripravljajo tradicionalni pohod in prvomajsko srečanje na Gori Oljki, v Braslovčah pa prvomajski pohod na Dobrovlje. Občina Tabor v tem času praznuje tudi svoj občinski praznik, zato bo slovesno in družabno več dni, prvemu maju pa bodo posvetili pohod na Čemšeniško planino in na Zajčevo kočo, kjer bodo na predvečer prvega maja zakurili tudi kres. Kresovali bodo na predvečer praznika tudi na športnih igriščih v Šeščah, Andražu in Letušu, pa najbrž še kje. Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela vam čestitamo tudi mi. L. K. Blagoslovi velike noči Župnik Damjan Ratajc je blagoslovil potice na Festivalu potic v Preboldu Na bližajoči se največji krščanski praznik so nas v preteklih dneh že spominjale številne organizirane in manj organizirane akcije izdelovanja butar, ki so jih po dolini tudi letos »merili« na prejšnjo cvetno nedeljo. Nekateri so pohiteli že prej, drugi pa bodo danes in jutri tradicionalno barvali jajčka in jih skupaj z ostalimi jedmi odnesli k blagoslovu v cerkve po dolini. Jutri bodo v Drešinji vasi odprli tudi že tradicionalno trodnevno razstavo velikonočnih dobrot, marsikje pa bodo pripravili še velikonočne pohode in tržnice, ki so se po dolini zvrstile že med tednom, ki je za nami. Naj vas objame in razvaja praznično vzdušje. Več na 12. in 16. strani. L. K. 0 Vabljeni k sodelovanju v projektu “Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2011’’ TIC Žalec in www.zkst-zalec.si Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Marija Holobar, Griže 18, Griže 2. Anton Drobež, Florjan 23, Gornji Grad 3. Poldika Zagoričnik, Šolska ulica 39, Šempeter NELSKAMP 'rhunska nemška kritina. --------------------- ZASTOPA IN PRODAJA: /Isiečtzz/ d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel: 03/ 710 18 50, www.aretta.si TAKSNA KVALITETA Ne dajte se, prazniki so tukaj! Ali se tudi vam zdi, da nas kar preplavljajo slabe novice, problemi, negativno ozračje. Pešanje gospodarstva, brezposelnost, nezadovoljstvo z javno upravo, čakalne vrste pri zdravnikih, vlada, ki niza neuspeh za neuspehom, opozicija, ki le kritizira in išče probleme, politiki, ki se obračajo po vetru, aferaštvo, korupcija, klientelizem, tajkuni, neučinkovito sodstvo, tožilci, socialni problemi, narkomani, pijanci, nasilje v družini, smrti na cestah, nestrpnosti... Najhuje od vsega je, da se ustvarja vtis, daje vse slabo, da gre vse v maloro, da se itak ne da ničesar doseči samo s poštenim delom in preprosto zdravo »kmečko« logiko, da se ne splača biti pošten ... To se odraža v »plozanju« nestrpnih voznikov na cestah, ki nervozno čakajo v vrstah, pa v pogosto gorkem zlivanju žolča po vsem, kar leze in gre, pa v medsosedski in medčloveški nestrpnosti, ki raje poruši sosedu nadstrešek, kije preblizu meje, kot pa da bi še dobila na kavi pod istim nadstreškom, se pogovorila in se potem imela »fajn«, saj za božjo voljo živita skupaj! In potem mnogi najdejo dobrodošlega krivca: »Mediji so krivi za vse, ker pišejo kozlarije, eni se pustijo levim, drugi desnim ...« Ne vem, morda je tudi odgovornosti do informacij, do zapisanega, tudi do izgovorjenega v teh časih premalo, ampak saj je premalo tudi odgovornosti nasploh. Se vedno pa sem prepričana v tisto, kar so nam povedali na fakulteti: Mediji so vedno ogledalo družbe in stanja duha v njej. No, imamo takšne medije, kakršna je družba. Ker si upam nekoliko neskromno trditi, da naš in vaš Utrip ne spada v kategorijo zgoraj omenjenih, a si potem morda le lahko tudi upam upati, da še ni vsa družba čisto negativna? Kakorkoli že, te dni sem se odločila, da bom najprej videla samo dobre stvari, slabe pa čim prej pozabila ali pa vsaj poskušala najprej najti njihovo svetlo plat, zagrabiti torej življenje in vse stvari najprej s pozitivno žlico. Ne boste verjeli, takoj je bila vsa slika boljša. Zelo sem bila zadovoljna z odnosom zdravnice, kije izjemno korektno, točno ob napovedanem terminu opravila delo, še več, pomagala je pri malenkosti, ki niti ni bila dogovorjena. Čeprav sem bila na vrsti po sistemu čakalne vrste po pol leta. V sredo popoldne sem naročila osebni izkaznici zelo prijazni in kompetentni uslužbenki na upravni enoti, pa sem ju že v petek dopoldan prejela s priporočeno pošto, precej pred napovedanim tedenskim rokom. Čakala sem v vrsti pred blagajno samopostrežne prodajalne, a v tej gneči je bil to moj edini mirni trenutek, pa še z znanko, ki je dolgo nisem videla, sem govorila. Zgrozila sem se ob koloni avtomobilov, ki sojih lastniki v teh lepih dneh pripeljali v avtopralnico, a ob čakanju sem imela čas za podaljšano kavo na sončku terase in si ob tem urediti misli po napornem dnevu. Mudilo se mi je sicer zelo, a ni vrag, da lahko kaj tudi počaka! Ali ste že kdaj poskusili človeka, ki vam je že po telefonu napovedal, da bo zlil ves gnev po vas, ko vas vidi v živo, presenetiti z nasmehom in s pozitivno voljo, z umirjenim pojasnilom? Če ne, morate poskusiti. Pozitiven pristop res pomaga, nevtralizira frustracije, kijih ljudje nosijo s sabo in jim velikokrat zameglijo voljo racionalnega in normalnega reševanje stvari. Vabim vas, da ne glede na to, kako hude probleme imate, kako nerešljive stvari se vam dogajajo, kako jezni ste na koga in kako vas ima, da bi nekoga treščili, poskusite globoko vdihniti, prešteti do deset in pomisliti, daje na drugi strani človek, ki ima ravno tako probleme, a ob tem tudi čustva, kijih zagotovo prijetneje razorožijo pozitivni impulzi iz okolja. Morda ni slabo, da se letos takole poklapljajo vsi prazniki, na prvi pogled tako različni, po drugi strani pa s tako podobnim sporočilom. Ne dajte se premagati slabim stvarem in negativizmom. Naj v naslednjih dneh zmaga pozitivna volja, naj vam pomaga v vsaki stvari najti kaj dobrega. Potem bodo tudi problemi prej in hitreje rešljivi. Veselo praznovanje, veliko cvetočih trenutkov, prijaznih pogledov in dobre volje vam želim. Lucija Kolar HORMANN garažna in industrijska vrata Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Savinja z novo predsednico Z akcije v Žalcu ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Na 13. redni in hkrati volilni skupščini so se v ponedeljek v prostorih hmeljarskega muzeja sestali delegati Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. O lanskem delu je poročal predsednik zveze Ivo Lindič. Za novo predsednico so s tajnim glasovanjem izvolili Bredo Veber ter v zvezo sprejeli društvo Muc Žalec in Vokalno skupino ZaPET iz Vinske Gore. V Občini Žalec na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti deluje sedemnajst kulturnih društev z 914 člani in pet šolskih kulturnih društev, skupaj kar 1683 članov. Znotraj društev deluje 13 vokalnih, 15 instrumentalnih, 12 gledaliških in lutkovnih skupin, 4 likovne ter 6 plesnih skupin in mažoret. Na področju instrumentalne glasbe so izvedli 36 samostojnih koncertov, 40 sokon-certov in 253 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe pa 22 samostojnih koncertov, 25 sokoncer-tov in 78 nastopov. Pripravili so 20 plesnih nastopov v domačem kraju, 49-krat so gostovali, sodelovali so na plesnih tekmovanjih in srečanjih doma ter se udeležili mednarodnih plesnih tekmovanj na Nizozemskem, v Italiji, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Gledališke skupine in lutkarji so izvedli dve premieri, 45 nastopov v domačem kraju in 34 gostovanj. Na likovnem področju so skupine pripravile 22 razstav v domačem kraju, 5 razstav drugod in sodelovale v drugih projektih in kolonijah. Učenci, ki sodelujejo v šolskih kulturnih društvih, so sodelovali na kar 342 nastopih na različnih kulturnih področjih. Društva se financirajo iz občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. Za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opremo je iz občinskega proračuna zveza pridobila nekaj več kot 85 tisoč evrov, ki so bili razdeljeni po kriterijih za financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec. Vsa društva skupaj vzdržujejo društvene prostore v skupni izmeri 4.287 kvadratnih metrov. Problemi ostajajo v večini primerov enaki lanskim in se pojavljajo zlasti pri investicijskem vzdrževanju, velika finančna obremenitev pa ostajajo tudi stroški avtorskih pravic (SAZAS). Lani so obeležili kar nekaj jubilejev. KD Godba Zabukovica je praznovala 130-letnico, ŽePZ Griže 60-letnico in ŽePZ Gotovlje 30-letnico. Nova predsednica Breda Veber Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Savinja. Zlati znak je prejel Ivan Janez Bizjak iz KD Gotovlje, srebrnega Pevsko društvo Šempeter in Dušan Čretnik, član Godbe Liboje, bronastega ŠKD POŠ Gotovlje, Jože Jančič ml., član Godbe Liboje, in Damjan Cestnik iz KUD Grifon Šempeter. Skupščino je popestril moški zbor Savinjski zvon iz Šempetra. T. Tavčar ■ Ivo Lindič je zvezo vodil kar deset let V Žalcu in Šempetru Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih UPI ljudska univerza v Žalcu pripravila tretjo in v prostorih OŠ Šempeter četrto od letošnjih enajstih krvodajalskih akcij za Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Ljubljana in za Splošno bolnico Celje, transfuzijski oddelek. Akcije v Žalcu se je udeležilo 107 krvodajalcev, v Šempetru pa 64. Kot so povedali organizatorji in izvajalci akcij, so bili z odvzemom in številom krvodajalcev zadovoljni. Naslednja, peta bo 16. junija od 7. do 11. ure v prostorih Gasilskega doma v Preboldu. T.T. Letos nekaj več denarja Ob zaprtju razstave delavnice Prevodnika iz Ljubljane je Marjan Prevodnik v Savi-novem likovnem salonu v Žalcu 30. marca za osnovnošolce in občane poskrbel tudi za izobraževanja, likovne delavnice in vodenje po razstavi. Celodnevno dogajanje v Savinovem likovnem salonu je umetnik odprl že zjutraj in bil na voljo učencem I. OŠ Žalec z mentorico Neli Šuler. Šestošolcem in devetošolcem je predstavil razstavo in odgovarjal na njihova vprašanja. Popoldan je pripravil vodenje po razstavi in risarsko delavnico za občane. Umetnik se je z razširjeno ponudbo likovnega znanja v svojem in v imenu ciprske kolegice, kot je sam povedal, zahvalil vsem v Žalcu za pomoč in gostoljubje pri organizaciji “te - morda sila neobičajne likovne razstave.” L. K. Ob podpisu pogodbe so se zbrali predsedniki in poveljniki društev in GZ Žalec ter predstavniki občine in požarnega sklada. Župan Janko Kos se je vsem zahvalil za pomoč v preteklem letu in dodal, daje Občina Žalec v letošnjem občinskem proračunu za gasilstvo, to je za prostovoljna gasilska društva in Gasilsko zvezo Žalec, namenila skupaj 333 tisoč evrov, kar je 7 tisoč več kot lani. Za dobro sodelovanje sta se občini in vsem gasilcem zahvalila tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj, ki si podobnega sodelovanja želita tudi v prihodnje. T. Tavčar Ob koncu razstave Kam skih slikarjev Tatiane Sote-gre Rdeča kapica akadem- ropoulos s Cipra in Marjana Marjan Prevodnik z Žalskimi osnovnošolci Župan Janko Kos in predsednik GZŽ Edvard Kugler ob podpisu pogodbe Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in 15 prostovoljnih gasilskih društev so v Grižah podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos. Pogodba opredeljuje vsebino, obseg, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju žalske občine. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. Predmet razpisa: oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih 2011 in 2012. 2. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče na območju Občine Žalec; - da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas, in z neprofitno najemnino ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; - da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 3. Vlaganje vlog: - rok za vlaganje vlog je od 3. 5. do vključno 3. 6. 2011; - v razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec; - vloge, ki bodo prispele po izteku razpisnega roka, bodo zavržene. 4. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora, na tel. št. (03) 713 64 74 in 713 63 28 ali osebno na oddelku (II. nadstropje, soba 42). 5. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Žalec wwwzaler si POZIV OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ZA ODDAJO IZJAVE O ZAINTERESIRANOSTI ZA SPREJEM V INSTITUCIONALNO VARSTVO DOMA UPOKOJENCEV POLZELA - ENOTA ŽALEC Občanke in občane Občine Žalec pozivamo, naj oddajo izjavo o zainteresiranosti za sprejem v institucionalno varstvo Doma upokojencev Polzela, Enota Žalec, ki bo odprt predvidoma leta 2014. Predvidena cena oskrbovanja na dan je 25 EUR/dan. Na osnovi evidentiranega števila prijav zainteresiranih občank in občanov bo Občina Žalec sprejela nadaljnje odločitve za predmetno investicijo. Izjave oddajte do 31. maja 2011 na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Obrazci so na voljo na sedežu Občine Žalec in sedežih društev upokojencev, krajevnih skupnosti ter mestne skupnosti v času uradnih ur. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani Občine Žalec. Vabimo vas, da izrazite svojo voljo za vključitev v institucionalno varstvo. Lepo pozdravljeni! Direktorica Doma upokojencev Polzela Župan Občine Žalec Eva Lenko, univ. dipl. prav. Janko Kos, univ. dipl. org. spec. Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela, 1. maju, čestitamo vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem časopisa Utrip Savinjske doline. Občina Žalec Župan s sodelavci ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV ŽALEC OBVESTILO Obveščamo občane Občine Žalec, da lahko upokojenci, invalidne osebe in druge starejše osebe kadarkoli v letu 2011 vložijo vlogo za najem namenskega stanovanja v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. Prispele vloge se bodo upoštevale pri sestavi prednostne liste za leto 2012. Vlogo in potrebne informacije lahko dobite v času uradnih ur v upravni zgradbi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec (II. nadstropje, pisarna št. 42). Obrazec je objavljen tudi na spletni strani www.ns-piz.si. Šola za zdaj po načrtih Vajeti prevzame po praznikih Osnovna šola v Grižah vidno rase Gradnja nove osnovne šole Griže teče po terminskih načrtih. Zdaj je na toliko časa osamljeni parceli precej živahno in šola vidno rase. Občina je izvajalcu, podjetju CMC Celje potrdila že 5 situacij v skupni vrednosti skoraj 900.000 evrov. Kot je povedala Nataša Gaber Sivka z Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti na Občini Žalec, je glede na opravljena dela Obči- na Žalec že poslala tudi zahtevek za sofinanciranje investicije na Ministrstvo za šolstvo in šport RS. S podjetjem CMC pa so podpisali tudi aneks za podizvajalce elektro del in strojnih inštalacij. L. K. Zlati žalski debaterji Debaterji (Jure Macuh, Gašper Ferme, Matej Ocvirk, Katarina Nikolčić) z mentorico Majdo Jurač in ravnateljico Tatjano Žgank Meža Devetošolci z OŠ Žalec, Gašper Ferme, Matej Ocvirk in Jure Macuh, so na državnem debatnem turnirju, ki je potekal 9. aprila 2011 na Osnovni šoli Lava Celje, postali ekipni državni prvaki v debatiranju. Najboljši debater na turnirju je bil Jure Macuh. Državnega debatnega tur- nirja, ki ga organizira Zavod za kulturo dialoga ZA in PROTI, se je udeležilo 32 ekip iz vse Slovenije. Na debatnem turnirju so razpravljali o dveh trditvah, in sicer uvedimo v osnovno šolo obvezne šolske uniforme in prepovejmo vse športe z živalmi. Debatnega turnirja so se udeležile tudi štiri ekipe s I. osnovne šole Žalec, med njimi je bila najuspešnejša že omenjena ekipa devetošolcev, med posameznimi debaterji pa Jure Macuh. Med deset najboljših govorcev sta se uvrstila tudi Gašper Ferme in Katarina Nikolčić. Ostale ekipe so sestavljali Patricija Cehner, Eva Lupše, Zarja Medved, Simon Stropnik, Aljaž Jazbinšek, Andraž Stariha in Yannick Kuhar, ki so se na turnirju prav tako izkazali. L. K. Homeopatska zdravila v Žalcu Po dolgih letih prizadevanj so homeopatska zdravila prišla tudi na police slovenskih lekarn. Seveda morajo imeti ustrezna dovoljenja, prodajajo pa jih lahko samo lekarne, ki imajo najmanj enega zaposlenega magistra farmacije z opravljenim usposabljanjem s področja homeopatije. V JZ Žalske lekarne je zaposlenih devet magistric farmacije, od tega jih je homeopatsko usposabljanje, ki se zaključi s strokovnim izpitom, opravilo že sedem. Po besedah direktorice lekarne Nataše Čater so se tega usposabljanja udeleževale postopoma, v ponedeljek pa so prejele prvo pošiljko homeopatskih zdravil, ki so tako na prodaj tudi v žalski lekarni. K. R. Športpi-center Žalec in Šlandrov trg ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si 18. junij 2011 Športni center Žalec Študentski klub Žalec V prejšnji številki časopisa smo zapisali, da je bila za novo direktorico Občinske uprave Občine Žalec izbrana Tanja Razboršek Rehar, zdaj pa je že gotovo, da bo nova direktorica prevzela vajeti žalske občinske uprave takoj po praznikih, in sicer 3. maja. Sklep o njenem imenovanju je bil izdan že 11. marca, potem pa je tekel še pritožbeni rok, v katerem na Občino Žalec niso prejeli nobene pritožbe. Direktorico čaka nedvomno veliko dela, najprej pa že obljubljena organizacija občinske uprave s ciljem, kot nam je povedal župan Janko Kos, da postane bolj učinkovita za občane in da tudi zagotovi prijazno okolje za zaposlene v njej. Janko Kos je ob izboru nove direktorice dejal, da je Tanja Razboršek Rehar dobra in gotovo najbolj kompetentna izbira, saj ima izkušnje z delom v javni upravi, je izjemno delavna, strokovna, ob tem pa zahtevna tako do sebe kot do drugih. Kot državna revizorka bo znala gotovo najbolj kompetentno opravljati funkcijo nadzora smotrne rabe proračunskih sredstev. Kos pričakuje, da bo ob smotrnejši orga- nizaciji občinske uprave tudi ustrezno porazdelila delo med sodelavce in rešila problem neenakomerne porazdelitve nalog in različne obremenjenosti sodelavcev. »Pričakujem, da bomo predlog nove organizacije občinske uprave obravnavali na seji občinskega sveta, ki bo konec maja, potem pa, da bomo do jeseni že uvedli novo organizacijo dela in dopolnili strokovna delovna mesta, ki so zdaj izpraznjena. Želim, da je ekipa potem bolj motivirana za delo in da bo bolj učinkovit servis za občane,« je še povedal Janko Kos. L. K. Komunala s starim direktorjem Skupščina Javnega komunalnega podjetja Žalec je 8. aprila za novega direktorja po zaključenem javnem razpisu izbrala dosedanjega direktorja Matjaža Zakonjška. Na javni razpis za novega direktorja JKP Žalec se je prijavilo kar 25 kandidatov, komisija je članom skupščine (to so vsi župani šestih občin - soustanoviteljic podjetja) za izbor predlagala pet kandidatov. Za direktorja so ponovno izbrali Matjaža Zakonjška, o katerem so župani dosegli največ konsenza. Zdaj žalsko komunalo čakajo trda pogajanja z obči- nami soustanoviteljicami o pokrivanju razlike med dejanskimi cenami in cenami storitev, ki jih plačujejo občani, ter o plačilu najema komunalne infrastrukture, katerega lastnice so po novem občine. Prav tako je Javno komunalno podjetje Žalec vpeto v dokončanje gradnje primarne kanalizacije in nadgradnje osrednje čistilne naprave v Kasazah. Kot je znano, sta obe fazi projekta Varovanja povodja Savinje prekinjeni zaradi stečajev Vegrada in Cestnega podjetja Maribor. Na razpisu za dokončanje gradnje kanali- Matjaž Zakonjšek zacije (in odpravo napak) sta bili izbrani podjetji CMC Celje in Plima, ki sta že do zdaj sodelovali pri tej investiciji. K. R. Dober letnik savinjskih vin Društvo savinjskih vinogradnikov je v ponedeljek na turistični kmetiji v Gotovljah organiziralo tradicionalno ocenjevanje vin letnika 2010 in starejših. Komisija, mag. Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Jože Jesenek, Andrej Rebernišek in Simona Hauptman, je ocenila 76 vzorcev vin, med katerimi so prevladovala bela sortna vina. Kar 22 si jih je zaslužilo zlato diplomo, najvišje je bil ocenjen šardone Milana Krašovca, letnik 2009, ki je od 20 točk prejel oceno 18,60. Z oceno za zlato diplomo so bila ocenjena še naslednja vina: sovinjon Rada Gašpariča (18,20), renski rizling Milana Krašovca (18,20), rumeni muškat Turistične kmetije Mlinar (18,27), laški rizling (18,23) in modra frankinja (18,33) Suzane in Ivana Čakša ter bele zvrsti Martina Gaberška in Dušana Mastnaka (18,10). Tudi na tokratnem ocenjevanju se je pokazalo, da vinogradniki, ki sledijo razvoju pridelave vin in kletarjenja pridelujejo čedalje boljša vina. Povprečna ocena je tokrat prvič presegla številko 17,69. Društvo savinjskih vinogradnikov bo priznanja podelilo ob prazniku vina, ki ga bodo že šestič zapored proslavili v petek, 20. maja, ob 18. uri v atriju Komisija pri ocenjevanju vin Savinove hiše v Žalcu. Ob tej priložnosti bodo pod vodstvom priznane strokovnjakinje za vinogradništvo in vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik s Kmetijsko--gozdarskega zavoda Maribor poskrbeli tudi za vodeno pokušnjo najbolje ocenjenih vin. Pri-reditevje odprtega značaja in nanjo vabijo vse, ki želijo spoznati kakovost vin, ki jih pridelujejo savinjski vinogradniki. T. T. Naročnik: Kulinarika Podpečan - priprava jedi, Jernej Podpečan s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče O ustavnosti prostorskega reda Potrdili dobitnike priznanj Občinski svet Braslovče ne soglaša z razlogi Vlade RS, posredovanimi v zahtevi, in se ne strinja s predlogom za začasno zadržanje izvajanja Prostorskega reda Občine Braslovče (PROB) do odločitve Ustavnega sodišča RS. Takšen sklep so na 7. redni seji sprejeli braslovški svetniki na zahtevo Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu glede ustavnosti in zakonitosti nekaterih delov Prostorskega reda Občine Braslovče. Na seji so poleg te točke obravnavali še 16 točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali nove-lacijo osnutka Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini v prvem branju. Kot sta dejali svetovalka za okolje in prostor Simona Klokočovnik z občinske uprave in zunanja strokovna sodelavka Irena Komotar, je občinska uprava na podlagi ponavljajočih se dopisov Direkcije RS za ceste leta 2010 pristopila k pripravi novega Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest. V času projekta so kategorizacijo občinskih javnih cest v celoti pregledali in odpravili napake in pomanjkljivosti pri vodenju šifer odsekov in drugih evidenc v kategoriziranih odsekih. V osnutku novega odloka so upoštevali uskladitev mejnih odsekov z odseki v vseh sosednjih občinah. Pri predlogih za novo kategorizacijo so upoštevali tudi uskladitev evidenc z Zavodom za gozdove Slovenije - odpravili so dvojne kategorizacije gozdnih cest in občinskih cest na istih cestah ali delih cest. Glede na zbrane predloge občine so v kategorizacijo dodali 18 novih odsekov javnih poti v skupni dolžini 4.315 metrov. Tako je v osnutku novega odloka v občini kategoriziranih 14 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 41.003 m in 110 odsekov javnih poti v skupni dolžini 53.465 m. Po krajši razpravi so dali osnutek tega odloka v 15-dnevno javno obravnavo. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali občinski program varnosti v Občini Braslovče. Njegov osnovni cilj je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru. Program obsega šest ciljev, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kakovostno varnost v občini. Zasnovan je razvojno in ima naravo priporočil in programskih smernic, ki se bodo lahko realizirale skozi letne programe dela občinskih redarjev oziroma medobčinskega redarstva in razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih občina namenja za to področje dela. O gradnji kanalizacije za odvajanje odpadnih komunalnih vod z območja naselij Male Braslovče, Preserje in levi ter desni breg Letuša pa sta svetnike seznanila direktor občinske uprave Milan Šoštarič in projektant Iztok Černoša iz JKP Velenje. Kot sta poudarila, bi bila načrtovana izgradnja za Male Braslovče in Preserje predvidoma v obdobju od 2012 do 2014 in na območju Letuša od 2015 do 2017. Glede na geografsko obliko terena, pozidanost naselij, geološke karakteristike zemljin, visoko podtalnico in finančne ocene se v vseh teh naseljih priporoča izvedba vakuumske kanalizacije, razen za Preserje, kjer je mogoče gravitacijsko odvajanje. Tako je predvideno odvajanje odpadnih vod iz naselij Letuš na obstoječo čistilno napravo v Šmartnem ob Paki, iz naselij Male Braslovče in Preserje pa priključitev na že zgrajeni kanalizacijski sistem do Pariželj ter s tem odvod na čistilno napravo v Kasaze. Svetniki so v nadaljevanju razpravljali in sklepali o soglasju k ceni ure pomoči na domu. V to socialnovarstveno storitev, ki jo je izvajal Dom Nine Pokorn Grmovje, je bilo lani vključenih 12 občank in občanov. Po krajši razpravi so svetniki soglašali, da je cena ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu 18,19 evra, ob nedeljah in praznikih pa 20,09 evra. Od tega bo pla- čal uporabnik 5,29 evra, kar je evro več kot lani, subvencija države je 2,90 in občine 10 evrov. Brez pripomb so svetniki potrdili zaključni račun proračuna Občine Braslovče za lani, tehnični popravek Odloka o občinskem podrobnem prostorske načrtu za območje Rakovlje - zahod in Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Braslovče -Irman in Vikend naselje Letuš - Rožič, povračilo stroškov volilne kampanje in sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi. T. Tavčar Braslovški svetniki so na zadnji seji dalj časa namenili oceni ustavnosti in zakonitosti nekaterih delov Prostorskega reda Občine Braslovče, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 16/2008. Ker je Ustavno sodišče RS podalo 8-dnevni rok za izjavo občinskega sveta, so svetniki po daljši razpravi sprejeli dva sklepa. Prvi se glasi, da se je Občinski svet Občine Braslovče seznanil z zahtevo Vlade RS za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Prostorskega reda Občine Braslovče, ki jo je na Občinski svet Občine Braslovče dne 29. marca posredovalo Ustavno sodišče RS, in drugi sklep, ki pravi, da Občinski svet Občine Braslovče ne soglaša z razlogi Vlade RS, posredovanimi v zahtevi, in se ne strinja s predlogom za začasno zadržanje izvajanja Prostorskega reda Občine Braslovče (PROB) do odločitve Ustavnega sodišča RS in pooblašča župana Občine Braslovče, da pripravi pisni odgovor na predlog za začasno zadržanje izvajanja PROB v danem roku 8 dni in da v roku 30 dni posreduje Ustavnemu sodišču RS pisni odgovor na zahtevo Vlade RS v skladu s prejetimi sklepi Občinskega sveta Občine Braslovče. Obnova Športnega centra Parižlje Športni center Parižlje Letos je v proračunu Občine Braslovče za financiranje športa v društvih namenjenih 36 tisoč evrov, za vzdrževanje športnih objektov - obnovo Športnega centra Parižlje 61 tisoč evrov in za pokrivanje stroškov uporabe športne dvorane 3.050 evrov. Sestavni del letnega programa športa, ki je bil sprejet po potrjenem Odloku o proračunu Občine Braslovče, so tudi merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa Občine Braslovče, ki ga bodo tudi letos dodelili preko javnega razpisa. Če za določen program znotraj posamezne vsebine letnega programa ne bo dovolj prijavljenih predlogov, bodo sredstva prerazporedili in sorazmerno razdelili za tiste programe, za katere je prijavljenih več predlogov in bi lahko bili zaradi prenizkih sredstev premalo sofinancirani. T. Tavčar Na 5. redni seji Občinskega sveta Občine Tabor so potrdili predloge za podelitev letošnjih priznanj Občine Tabor, ki jih bodo podelili na slavnostni seji 6. maja. Takrat bodo namenu predali tudi prizidek k šoli, ki bo z novim šolskim letom začela delovati kot popolna devetletna šola. Svetniki so ta dan obravnavali in sprejeli predlog Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva na podeželju v Občini Tabor za programsko obdobje 2011— 2013. Obravnavali so tudi informacijo o možnosti izgradnje sončne elektrarne na šoli in na domu krajanov. Precej pestra je bila tudi zadnja točka Pobude in vprašanja svetnikov. Župan Vilko Jazbinšek in Lilijana Štor Krebs sta pri obravnavi Pravilnika o dodeljevanju pomoči kmetom podala uvodno obrazložitev. Povedala sta, da je bil pravilnik kar nekaj časa v obravnavi, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je zadnji verziji izreklo pozitivno mnenje. Sledila so nekatera vprašanja, kdo vse lahko kandidira za tovrstno pomoč, ali je namenjena tudi malim in srednjim kmetom ... Predsednik odbora za gospo- darstvo Janko Drča je povedal, da so pravilnik temeljito preučili in zato lahko pove, da je pomoč namenjena tako malim kot srednje velikim kmetijskim gospodarstvom. Poudarili pa so, da tisto kmetijsko gospodarstvo, ki kandidira za evropska sredstva, ne more kandidirati za ostala sredstva (republiška in občinska). Kmetje se bodo tako morali sami odločiti, za katera sredstva bodo kandidirali. Precej pestra je bila razprava o možnosti postavitve sončne elektrarne. Ideja je že dalj časa prisotna in tudi že potrjena z občinskim proračunom. Občina je objavila namero o oddaji strešnih površin. Nanjo se je edino prijavilo podjetje Bisol. Pogoji občine za najem površin je zamenjava strešne kritine na domu krajanov. Prvotna ideja je bila, da bi bili sončni kolektorji nameščeni tudi na strehi šole in prizidka. Po izdelanem elaboratu se je pokazalo, da streha na šoli ni primerna za nameščanje fotovoltaičnih elementov. V poštev tako prideta prizidek k šoli in dom krajanov. Izračun je pokazal, da razpoložljive površine omogočajo izgradnjo 90 KW elektrarne. Se pa investicija v kritino doma, ki znaša 42.000 evrov, ne more popolnoma povrniti, zato naj bi razliko 12.000 evrov doplačala občina. Župan je ob tem še dejal, da je kljub doplačilu ponudba Bisola ugodna, saj gre za 600 m2 nove strehe na domu krajanov, z namestitvijo pa se bo ponašala tudi ekošola. V razpravi je bilo povedano, da lahko služnost za prizidek k šoli izda le javno-zasebni partner, saj bo prizidek last občine šele po 20 letih. Zavzeli pa so se tudi za to, da je pred podelitvijo služnosti za dom krajanov potrebno pridobiti pravno mnenje, pred namestitvijo fo-tovoltaične elektrarne pa proučiti in upoštevati vidik požarne varnosti. Ob koncu razprave so sprejeli dva sklepa, prvega, da je občinski svet seznanjen z namenom izgradnje sončne elektrarne, z drugim sklepom pa soglašajo, da občinska uprava in župan izpeljeta postopek za ustanovitev služnosti v skladu z zakonodajo. Dobitniki priznanja Občine Tabor v letu 2011 so: Ivan Hrastnik, Dominik Drnolšek in Martin Krajnc. Srebrno plaketo bo prejel Adolf Laznik, kdo bo prejel priznanje župana, pa župan na seji še ni povedal. D. N. Z glavo skozi zid Vlada Republike Slovenije je 23. aprila na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih delov Prostorskega reda Občine Braslovče, sprejetega z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče leta 2008. Do odločitve sodišča vlada predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja prostorskega reda. Kakšna bo usoda že izdanih gradbenih dovoljenj in celo zgrajenih objektov na spornih zemljiščih, je težko napovedati. Sporen del prostorskega reda se nanaša na kmetijska zemljišča oziroma neupoštevanje predpisov, ki ščitijo kmetijska zemljišča in omejujejo širitev poselitvenih območij na ta zemljišča, je zapisala vlada v zahtevi ustavnemu sodišču. Občina Braslovče je sicer v skladu z zakonodajo na ministrstvo za okolje in prostor konec leta 2007 podala vlogo za potrditev Prostorskega reda Občine Braslovče in Strategijo prostorskega razvoja Občine Braslovče. Slednja ni sporna. Za prostorski red pa je bilo podano soglasje ministrstva za okolje in prostor pod pogojem, da občina upošteva pogoje, ki izhajajo iz predhodnih mnenj ministrstev za okolje in kmetijstvo. Občina namreč večine predlogov za posege, ki so bili v teh mnenjih označeni kot nesprejemljivi ali pogojno sprejemljivi, ni umaknila iz Prostorskega reda Občine Braslovče oziroma ni izpolnila pogojev, ob katerih bi ti predlogi postali sprejemljivi. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za nadzor zakonitosti splošnih aktov lokalne skupnosti na področju urejanja prostora, je Občino Braslovče pozvalo, naj preveri, ali obstaja neskladje med Strategijo prostorskega razvoja Občine Braslovče in Prostorskim redom Občine Braslovče, kakršna sta bila potrjena na ministrstvu, in tistima, ki sta bila uradno objavljena. Občina je odgovorila, da do neskladja ni prišlo, ministrstvo in vlada pa menita, da Prostorski red Občine Braslovče krši zakonske določbe glede širjenja poselitve in varstva kmetijskih zemljišč, ob tem pa prostorski red sploh ni bil v celoti uradno objavljen. Zato je vlada predlagala oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta. Na območju izpodbijanega prostorskega akta je Upravna enota Žalec do zdaj izdala pet gradbenih dovoljenj, med njimi podjetju Šilcu, prav po tem zemljišču pa teče tudi glavni kanalizacijski vod proti naselju Prebold. Dve gradbeni dovoljenji sta bili izdani Za komunalno ureditev območij pozidave, eno od teh Občini Braslovče. Ena vloga za gradnjo stanovanjske hiše je v postopku. Na ministrstvu za okolje in prostor je tudi nekaj pritožb zoper že izdana dovoljenja. Ministrstvo te postopke prekinja do objave sodbe ustavnega sodišča. Presenetljivo pa je en predlog glavne kmetijske inšpektorice za odpravo veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo enodružinske hiše v Spodnjih Gorčah na prav tako spornem zemljišču ministrstvo zavrnilo in investitorica lahko nadaljuje z gradnjo. Inšpektorica je predlog podala po svoji nadzorstveni pravici, ki pa je po mnenju ministrstva za okolje in prostor ni mogoče uveljavljati zoper konkretno odločbo, kadar je razlog, da ni bilo ustreznih soglasij v postopku sprejemanja predpisa oziroma splošnega akta, na katerem sicer temelji konkretna odločba. Torej okoliščina, da naj bi odločba temeljila na nezakonitem predpisu, ni razlog za ukrepanje po nadzorstveni funkciji. Nezakonitost splošnega predpisa mora najprej ugotoviti Ustavno sodišče, ki v svoji sodbi lahko tudi pove, kakšne so posledice njegove odločitve oziroma ali se odločitev nanaša tudi na pravnomočne konkretne akte, je v odločbi o omenjeni zadevi zapisala vodja sektorja za graditev na II. stopnji Sonja Ristanovič z ministrstva za okolje in prostor, ki pa je v drugih pritožbenih zahtevah postopke ustavila do odločitve ustavnega sodišča. K. R. Tudi na polzelski šoli elektrarna Vrtec in knjižnica rasteta Na OŠ Polzela že potekajo dela za namestitev fotonapetostnih modulov Na OŠ Polzela bodo do konca maja dobili novo streho, v zameno pa bodo dali streho v najem podjetju Dat-Con, ki bo zgradilo na njej sončno elektrarno. Na OŠ Polzela so več let iskali možnost za zamenjavo 40 let stare salonitne strehe, ki je prekrivala celoten prizidek k šoli, vključno z malo telovadnico. Dotrajana pa je bila tudi streha na športni dvorani. Učenci so dve leti zapored izdelovali raziskovalne naloge, v katerih so predvideli izgradnjo sončne elektrarne na južnem delu strehe. S tem so opozorili na možnost zamenjave dotrajane in zdravju škodljive kritine, saj je bilo v tem času na trgu več podjetij, ki so omogočala izgradnjo sončne strehe. Obe raziskovalni nalogi sta bili nagrajeni, ena od teh je prejela celo najvišjo državno nagrado in odmevala tudi na mednarodni evropski konferenci. To so po besedah ravnateljice Valerije Pukl predstavili ustanoviteljici - Občini Polzela, ki je takoj prisluhnila in izvedla vse potrebne postopke za izbor izvajalca. Občina je tako izbranemu izvajalcu - podjetju Dat--Con s Polzele podelila služnost za 20 let, izvajalec pa bo izvedel zamenjavo azbestne kritine z vsemi potrebnimi krovskimi in kleparskimi deli ter s strelovodom z novo pločevinasto kritino in sanacijo celotne strehe. Vrednost del znaša skoraj 58.000 evrov. Dela že potekajo in bodo predvideno končana maja. Učenci, učitelji in starši so ta dogodek težko pričakovali in se občini zahvaljujejo, da je prisluhnila in izvedla več kot nujno investicijo. Navsezadnje bodo učitelji izvajali tudi učne ure o pridobivanju električne energije na podlagi sončnih celic. T. T. Urejevanje vodotoka Bolske Med urejevanjem nabrežin ob Bolski nad Kapljo vasjo OBČINA TABOR 19. ŠENTJURSKI SEJEM NEDELJA, 15. maj Program: - ob 8. uri začetek obratovanja sejemskih stojnic in kmečke tržnice; - ob 9. uri sveta maša v cerkvi sv. Jurija; - ob 10. uri PARADA godbe, konjenikov, hmeljskih starešin, gasilcev, društev Občine Tabor, oldtajmerjev (Občina Tabor, info: 03/705 70 80); - 10,30 slavnostno razvitje in blagoslov prapora PGD Loke. Dogajanje pod šotorom: - ob 11. uri Tabor ima talent (Pevsko društvo Tabor, info.: pevsko.drustvo.tabor@gmail.com); - od 13. do 22. ure zabava z ansambli: Navihani muzikanti, Ansambel Braneta Klavžarja, Štajerski baron, Ansambel Robija Zupana, Zaka pa ne, povezovalec in humorist Marko Semprimožnik. Spremljevalne razstave v Domu krajanov Tabor: - prodajna razstava dobrot društva žena in deklet, - razstava radijsko vodenih letalskih modelov v organizaciji Alojza Weichardta, - razstava lesenih miniatur Francija Parašuha, - razstava gobelinov Janka Natka. Spremljevalna razstava v sejni sobi Občine Tabor: - od 9. do 15. ure razstava Likovne sekcije Mavrica Pod kozolcem kmetije Lukman pri občini si boste lahko ogledali tudi razstavo malih živali. Organizacija in izvedba gostinske ponudbe bo v rokah PGD Loke. Reka Bolska in potok Tr-navca, ki izvira izpod Dobrovelj in napaja Žovneško jezero, v Kaplji vasi pa se izliva v Bolsko, sta glavna povzročitelja poplav, ki prizadenejo zlasti Kapljo vas in tudi druge dele občine. V Občini Prebold poskušajo reševati to problematiko, kolikor se le da. Tako kot drugod po dolini pa čakajo, kdaj bo država začela z ureditvijo suhih zadrževalnikov, od katerih naj bi bila dva urejena ob Bolski. Občina je pred časom uredila nabrežine od Kaplje vasi navzdol, kjer so odstranili naplavine ter posekali drevje in grmovje, ki ovira pretok narasle vode. Zdaj so se tega lotili tudi od Kaplje vasi navzgor. Upati je, da bo to vsaj delno izboljšalo poplavno varnost. D. N. X 7~ V • V V Krožišče prihodnje leto Novo krožišče v Latkovi vasi, ki bo povezalo regionalno cesto z odcepom za Prebold in novimi bloki, naj bi začeli graditi prihodnje leto. Kot so povedali na Direkciji RS za ceste, je že izdelana projektna dokumentacija. Projekt je uvrščen v Nacionalni razvojni program, dinamika gradnje pa bo odvisna od zagotavljanja finančnih sredstev v državnem proračunu. T. T. Izbrana izvajalca Remont Celje in CMC Celje vsak na svojem koncu obstoječega preboldskega vrtca hitita z gradbenimi deli. Pri tem jima gre na roko tudi lepo vreme. Remont, ki je sicer začel z deli v začetku letošnjega leta, je že zgradil prizidek s štirimi igralnicami. CMC Celje, ki je na razpisu dobil delo za izvedbo tretje faze postopne obnove in dograditve vrtca ter knjižnice dva meseca pozneje, pa prav tako uspešno uresničuje zastavljeni načrt izgradnje. Novozgrajena prizidka naj bi jeseni, z začetkom šolskega Prizidek vrtca, ki ga gradi Remont leta, že začela služiti svojemu namenu. S tem pa se delo na objektu vrtca še ne bo konča- lo, saj bo potrebno postopoma obnoviti tudi dosedanje prostore vrtca. D. N. Temeljito tudi o šoli Svetnice in svetniki Občine Prebold so se prejšnji četrtek sestali na 5. redni seji občinskega sveta. Največ časa in razprave so namenili zaključnemu računu proračuna za lansko leto in poročilu o poslovanju preboldske šole z vrtcem. Zaključni račun lanskega proračuna je bil najprej tema poročila predsednice nadzornega odbora Polonce Črnila. Nadzorni odbor je med drugim pregledal pravilnost porabe proračunskih sredstev za šport, kulturo, socialo in nevladne organizacije. Podal je več priporočil za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, med drugim o tem, da je potrebno za vse terjatve tri dni po preteku roka za plačilo začeti z izterjavo in da je potrebno v pravilnikih o dodelitvi proračunskih sredstev za posamezna področja opredeliti razne izjeme oziroma primere, v katerih lahko društvo ali posameznik (športnik, invalid) prejme sredstva neposredno iz proračuna, ne preko dotacij. Po razpravi so svetniki sprejeli tudi sklep, da odbori občinskega sveta preverijo, ali je razpisna in druga dokumentacija ustrezno urejena in hranjena, tako da tudi ob poznejših nadzorih ne bi imeli težav s pregledom vseh relevantnih dokumentov za posamezno področje. V nadaljevanju seje je župan predstavil celoten zaključni račun proračuna za leto 2010 in med drugim povedal, da so realizirani proračunski prihodki znašali dobrih 7,67 milijona evrov, kar je 90 odstotkov od načrtovanih. Odhodki so bili realizi- rani 94-odstotno (dobrih 7,63 milijona). Zatem so se svetniki seznanili s poročili o poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Prebold. Podrobno so obravnavali poročilo o poslovanju Osnovne šole Prebold z vrtčevsko enoto. Poleg ravnatelja Otona Račečiča so se seje udeležili tudi predsednica Sveta zavoda Janja Klančnik, predstavnika Sveta staršev otrok v šoli in v vrtcu ter računovodkinja. Ravnatelj je povedal, da so lani uspeli pokriti izgubo iz preteklih let (ta je leta 2009 znašala dobrih 18 tisoč evrov) in ustvariti pozitiven rezultat v višini dobrih 570 evrov. Zlasti vrtec posluje zelo dobro, saj zdaj deluje že 12 oddelkov, trije v prostorih šole, vsi oddelki pa so polni do povečanega normativa. Šola je zadovoljna s podporo, ki ji jo nudi občina, vsi skupaj pa iščejo vzroke, zakaj je rezultat preboldskih učencev na nacionalnem preizkusu znanja pod slovenskim povprečjem. Kot so ugotovili v razpravi, so razlogi verjetno zelo kompleksni, od nižanja standardov in učnih ciljev ter zahteve, da vsi učenci uspešno opravijo razred, zaradi česar se učitelji bolj posvečajo učencem s slabimi učnimi rezultati kot zelo uspešnim učencem, do staršev, ki skušajo otroke čim bolj obvarovati pred šolskimi napori. Dejstvo je, da znafije zahteva delo, je bila ena od ugotovitev v razpravi. Ravnatelj je zagotovil, da imajo vsi učitelji ustrezno izobrazbo in se udeležujejo samo kakovostnih seminarjev, prav tako pa je dejstvo, da preboldski učenci v srednjih šolah delajo dobro. Svetniki in vodstvo šole so se dogovorili, da se v kratkem srečajo s celotnim kolektivom šole, da bi ugotovili, kaj je mogoče storiti za boljše rezultate učencev. V razpravi je bilo večkrat slišati, da bo občina naredila in zagotovila vse, kar bi šola potrebovala za dosego tega cilja. Poleg poslovanja osnovne šole so se seznanili tudi s poslovnimi poročili Medobčinske splošne knjižnice Žalec, II. osnovne šole Žalec (obiskuje jo samo en učenec iz preboldske občine), Glasbene šole Risto Savin Žalec, UPI - Ljudske univerze Žalec in Zdravstvenega doma dr. Jože Potrata Žalec. Glede knjižnice v Preboldu težko pričakujejo ureditev nove občinske knjižnice v večnamenskem prostoru novega vrtca. O financiranju investicij v II. osnovni šoli Žalec in UPI - Ljudski univerzi Žalec naj bi razpravljal kolegij županov. Prav tako naj bi kolegij obravnaval ureditev lastništva glasbene šole, vodstvo glasbene šole pa so preboldski svetniki pozvali, naj usmerja učence v programe, ki so podpora pihalnim orkestrom v dolini. Občina Prebold kljub drugačnemu predlogu vodstva zavoda ostaja soustanoviteljica JZ Zdravstveni dom Žalec, čeprav so vsi zdravniki in zobozdravniki v Preboldu zasebniki pa tudi sam objekt zdravstvene postaje je v lasti Občine Prebold. Peta redna seja preboldskega občinskega sveta se je končala s pobudami svetnikov in informacijami župana. Marjan Golavšek je v imenu svetniške skupine SDS podal pobudo, da bi Občina Prebold začela razmišljati o ustanovitvi lastnega komunalnega podjetja. Župan Vinko Debelak pa je med drugim povedal, da gradnja vrtca poteka po terminskem načrtu, da pa je izbrani izvajalec dveh od treh faz - Remont Celje odstopil od izvedbe gradnje osrednjega dela. K izvedbi je bil zato pozvan naslednji najugodnejši na razpisu, to pa je CMC Celje, ki je bil pred tem že izbran za izvajalca tretje faze. K. R. OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) razpisuje POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2011 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine (www.prebold.CQm) pod razpisi in obiave. Pobude oddajte v pisni in elektronski obliki najkasneje do torka, 10. maja 2011 do 12. ure. Nepopolnih in nepravočasno prispelih predlog komisija ne bo upoštevala. Manj odpadkov in črnih odlagalič Potem, ko je Občina Žalec pripravila čistilno akcijo že konec marca, so ostale občine Spodnje Savinjske doline čiščenja in urejanja okolice pripravile v prvi polovici aprila. Novih črnih odlagališč na Polzeli ni Letos je v okviru svojih društev in v okviru krajevnih odborov v čistilni akciji Občine Polzela sodelovalo 550 občanov. Očistili so okolice cest, brežine vodotokov Savinje, Ložnice, Struge, okolico železniške proge, park Senek, planinske poti in svoje okolje. Sodelovalo je tudi 450 otrok in učencev iz osnovne šole in vrtca, ki so poskrbeli za čisto okolico vrtca, šole in Športnega parka Polzela. Z odpadki so napolnili več kot 500 vreč, gradbenih odpadkov pa je bilo za kar nekaj traktorskih prikolic, pa tudi kar nekaj posod, akumulatorjev, avtomobilskih gum in železnih odpadkov. Odpadke so zbirali ločeno, odpeljali pa so jih v zbirni center odpadkov v Andraž nad Polzelo. Občani so lahko tudi sami odpeljali odpadke v omenjeni zbirni center. Na Polzeli so zadovoljni, da niso odkrili novih črnih odlagališč. Današnji svetovni dan Zemlje, 22. april, so v Občini Polzela proslavili že v sredo, ko so v parku Senek zasadili drevesa in prisluhnili predavanju z naslovom Gozd je naše na--ravno bogastvo. V Preboldu v več terminih Občina Prebold je tudi letos pomladno čiščenje okolja organizirala v več terminih, predvsem zaradi lažjega dela in odlaganja odpadkov v občinskem zbirnem centru v Latkovi vasi. 2. aprila so čistili v Dolenji vasi, Latkovi vasi, Matkah in Sv. Lovrencu. Naslednjo soboto so se čistilne akcije lotili v Mariji Reki, Preboldu in v Šeščah. Prejšnjo soboto, 16.4., pa so svoje okolje počistili krajani Kaplje vasi in prebivalci blokovnega naselja na Zelenici v Preboldu. Največ udeležencev se je akcije čiščenja udeležilo v Mariji Reki, kjer je petintrideset krajanov nabralo za 8 traktorskih prikolic smeti. Več kot trideset udeležencev, med katerimi je bilo zelo zagnanih nekaj mladih, je bilo tudi v Matkah, kjer so zbrali za tri traktorske prikolice najrazličnejših odpadkov. Približno toliko smeti je nabralo tudi šestindvajset udeležencev v akciji v Latkovi vasi. Skupaj so nabrali za kakšnih petindvajset traktorskih prikolic smeti, kar pa je bistveno manj kot v prejšnjih letih. Očitno je vse več ljudi osveščenih in z odpadki ravna, kot je potrebno, to je nedvomno zelo razveseljivo. Občani lahko vsak torek in soboto vse leto v občinski zbirni center v Latkovi vasi pripeljejo kosovne in druge odpadke. Imajo pa organizirano tudi ločeno zbiranje odpadkov. V Braslovčah čedalje manj odpadkov V organizaciji turističnih društev Braslovče, Gomilsko, Občine Braslovče in posameznikov so društva in občani Občine Braslovče prejšnji petek in soboto čistili področje Občine Braslovče. Na dvanajstih zbirnih mestih se je zbralo nekaj več kot 210 občanov, ki so jih sprejeli usklajevalci akcije in predstavniki društev ter krajevnih odborov. Največ se jih je zbralo na območju KO Gomilsko in ob športnem igrišču v Trnavi, veliko pa tudi na območju Pariželj in Topovelj. Skupaj so zbrali več kot 60 kubičnih metrov odpadkov, predvsem ob cestah, vodah, v gozdovih, ob znamenitostih in na drugih javnih površinah, kjer se najpogosteje zadržujejo ljudje, največ pa na območju Trnave, Orle vasi in Šentruperta. Še vedno je največ odpadkov ob cestah, kamor jih odvržejo ljudje iz avtomobilov. Kot je poudarila Jasmina Rotar, kordinatorica akcije, so opazili, da je bistveno manj črnih odlagališč, večino evidentiranih so zdaj očistili. Na nekaterih mestih, predvsem ob jezerih in na drugih atraktivnih točkah, bodo morali postaviti še več zabojnikov za smeti. V akciji so sodelovali tudi varovanci in zaposleni v Varstveno-de-lovnem centru Muc. V Taboru štirje zabojniki Pomladno čiščenje svoje občine so 9. aprila izpeljali tudi v Občini Tabor. V akciji, ki jo sicer organizirajo vsako leto, je letos sodelovalo okrog 200 udeležencev. Skupno so zbrali za štiri velike zabojnike raznih odpadkov. Pri čiščenju so sodelovala društva, od lovcev, planincev do gasilcev. Slednji so čistili predvsem vodotoke, Bolsko in njene pritoke. Planinci in lovci so čistili planinske in lovske poti, šolarji pa so skupaj s člani turističnega društva in drugimi prostovoljci pobirali smeti ob cestah in na ravninskem delu občine. Acija je bila dobro organizirana, saj so zbrane odpadke na zbirališču pri domu krajanov tudi sproti razvrščali in jih pripravljali za odvoz, za katerega sta tokrat poskrbela Surovina in Simbio. Na Vranskem obrežja potokov... Na Vranskem je drugo aprilsko soboto potekala že tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki jo je v sodelovanju z društvi in organizacijami v občini, OŠ Vransko - Tabor, Vrtcem Vransko in podjetjem Simbio organizirala Občina Vransko. 84 udeležencev akcije je čistilo obrežja Bolske, Motni-šnice, Merinščice, Podgrajščice, Zaplaninščice in Cerkovnice, okolico avtoceste ter okoliške pešpoti, učenci OŠ Vransko - Tabor in malčki iz vrtca so čistili trg Vransko in okoliške poti. Za vreče, rokavice in odvoz približno 30 m3 odpadkov z zbirnega centra na Vranskem je poskrbelo podjetje Simbio. Po končanem delu so se udeleženci čistilne akcije zadržali na pikniku pod kostanji v središču trga Vransko. D. N., T. T. Na Polzeli so se na akcijo čiščenja dobro pripravili tudi otroci iz vrtca L t~! 1 ■ Ü tl jP|£f m Ì vf P jr r 1 >P0| I i a m I 1 1J " Ena izmed številnih skupin, ki so sodelovale v braslovški očiščevalni akciji Arheologi že na delu lilJjp O obveznem drugem tujem jeziku Ministrstvo za okolje in prostor vodi tudi pripravo državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini v porečju Savinje in Bolske, medtem ko je tak načrt za območje Savinje od Polzele do Letuša že sprejet. Na območju prostorskega načrta že potekajo predhodne arheološke raziskave. Arheološke raziskave opravlja Center za preventivno arheologijo v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, končane pa naj bi bile do junija letos. Zaenkrat poteka le pregled odprtih površin s sprehodom prek zemljišča in pobiranjem vseh najdb ter pregledom izkopanih testnih jamic (40 x 40 X 40 cm), ki jih bodo takoj zatem tudi zasuli. Opravljene bodo tudi geofizikalne raziskave. Če bodo potrebne nataniS nejše arheološke raziskave, bodo opravljene šele na osnovi sprejete uredbe o državnem prostorskem načrtu oziroma na osnovi predhodnega soglasja lastnikov zemljišč. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da ne bo celotno območje, na katerem potekajo predhodne arheološke raziskave, vključeno v končni obseg državnega prostorskega načrta. Kot smo v Utripu Savinjske doline že poročali, je v pripravi državnega prostorskega načrta kot najustreznejša rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti predvidena gradnja desetih suhih zadrževalnikov oziroma bazenov ob Savinji in Bolski, ureditev Bolske na območju Gomilskega ter ureditev Savinje na celotnem obravnavanem območju. Za izvedbo načrtovanih ureditev bo potrebno zagotoviti tudi ustrezno kakovost in količino materiala, zato so v pripravo načrta vključene tudi lokacije stranskih odvzemov materiala. Državni prostorski načrt tako vključuje občine Celje, Žalec, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. V sklopu priprave državnega prostorskega načrta bo izdelano okoljsko poročilo kot podlaga za celovito presojo vplivov na okolje. Osnutek načrta in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena in obravnavana. K. R. Zahvala gasilcem in pogodba Zavod RS za šolstvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec 7. aprila pripravil posvet Postopno uvajanje obveznega tujega jezika v osnovne šole. Posveta so se udeležili ravnatelji in učitelji, ki drugi tuj jezik kot obvezen predmet v osnovnih šolah izvajajo največ tri (obdobje, ko so začele s poučevanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta prve osnovne šole) in najmanj eno leto. Na posvetu so predstavili rezultate spremljave poskusne uvedbe drugega tujega jezika, izkušnje ravnateljev pri uvajanju, delovanje mentorske mreže, prakse učiteljev in tujejezične zmožnosti učencev. Del srečanja so posvetili tudi pomenu skupnega evropskega jezikovnega okvira za pouk tujih jezikov in učenju tujih jezikov v zgodnjem otroštvu. Udeležence posveta pa je med drugim Ribiči za Rdeče noske Šolniki nasprotujejo predlogu Bele knjige, ki obvezni drugi tuji jezik ukinja pozdravila tudi predstojnica celjske enote Zavoda RS za šolstvo mag. Sonja Zajc. »Praksa in spremljava uvajanja obveznega drugega tujega jezika kažeta na to, da so vsi udeleženci zadovoljni s potekom, tako učitelji, učenci, ravnatelji kot starši. Udeleženci posveta zato obžalujejo in nasprotujejo predlogu Bele knjige in predlogu zakona o OŠ, ki obvezni drugi tuji jezik v zadnjem obdobju OŠ ukinjata,« nam je o najpomembnejših zaključkih posveta povedala vodja projekta na Zavodu RS za šolstvo mag. Liljana Kač. Srečanje so s petjem v tujih jezikih obogatili učenci I. OŠ Žalec, ki spada med šole, ki se je za uvedbo drugega tujega jezika kot obveznega predmeta (izbrali so nemščino) odločila v prvem krogu, torej ga poučuje že tretje šolsko leto. L. K. Še bolj proti malemu delu V Občini Braslovče so v ponedeljek podpisali pogodbo o opravljanju javne lokalne gasilske službe za letos. V imenu Občine Bra- slovče je pogodbo podpisal župan Branimir Strojanšek, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Dobrovlje, Braslovče, Parižlje-Topovlje, Gomilsko, Letuš, Grajska vas in Trnava. Župan Branimir Strojanšek se je zahvalil gasilcem za pomoč, ki so jo izkazali v preteklem letu, za uspehe na tekmovanjih in dejavnosti v sklopu raznih izobraževanj, Gasilski zvezi Žalec pa za dobro sodelovanje. Letos je občina za to de-, javnost namenila 97 tisoč evrov, kar je prav toliko kot lani. Za dobro sodelovanje sta se Občini Braslovče in gasilcem zahvalila predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Rančigaj. Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič pa je poudaril, da so dobri rezultati in uspehi, ki jih dosegajo gasilci na vseh področjih, povezani z dobrim sodelovanjem občine in da imajo oboji veliko medsebojno zaupanje. Predsednik PGD Braslovče Jože Matko je ob koncu vse gasilce povabil na Florjanovo mašo, ki bo 7. maja ob 17. uri v braslovški cerkvi. T. Tavčar Šivanje vsa ženska in otroška oblačila za vse priložnosti, tudi birme, valete, poroke, maturantske oške folklorne skupine in pevske zbore tudi za močnejše postave iz vašega ali našega blaga avila, svetovanje Ribiči so za Rdeče noske - klovne zdravnike zbrali več kot 800 evrov Ribiška družina Šempeter je prejšnjo nedeljo na ribniku Preserje organizirala dobrodelno ribiško tekmovanje, ki se ga je iz raznih slovenskih ribiških družin udeležilo petdeset ribičev. Ti so svojo startnino in še več namenili humanitarni organizaciji Rdeči noski. RD Šempeter je podobno dobrodelno tekmo pripravila že lani in zbrani denar namenila Maši Topler iz Mežice, tokrat pa so se odločili za organizacijo Rdeči noski - klovne zdravnike, ki so posebej usposobljeni umetniki. Ti zlasti bolne otroke tolažijo s humorjem, podarjajo naklonjenost in vračajo voljo do življenja. S tokratno akcijo so zanje zbrali več kot 800 evrov. Najuspešnejši ulov je tokrat po men Katarina Lukež, s. p. Velika Pirešica 31 3310 Žalec Tel.: 03 714 81 00 GSM: 041 368 400 uspel Janku Zemljariču iz RD Dornava pri Ptuju, ki je ulovil več kot 12 kilogramov rib, hkrati pa tudi najtežjo ribo, in to krapa, ki je tehtal 6,2 kilograma. Na drugo mesto se je uvrstil Marjan Veselič iz RD Šempeter, ki je skupaj ulovil za dobrih 6,5 kilograma rib, tretji pa Oto Vogrinčič iz RD Ljubljana, ki mu je zmanjkalo le 10 dkg do drugega mesta. Pokal za najmanjšo ulovljeno ribo, dolgo 7,4 centimetra pa je tokrat prejel Štefan Be-dnjanič, članu RD Šempeter. Kot nam je povedal predsednik RD Šempeter Zdenko Mak, so z ulovom in tekmovanjem pa tudi odzivnostjo ribičev zelo zadovoljni. To jim daje tudi voljo, da bo humanitarno tekmovanje postalo tradicionalno. D. N. 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net NAJNOVEJŠI TRENDI V OBLIKOVANJU LAS FRIZERSKI STUDIO IRCA IRIS ČATER, s. p. Šlandrov trg 28, Žalec Tel.: 031 765 101 E-pošta: cater.iris@gmail.com Potem ko je Slovenija na referendumu o Zakonu o malem delu 11. aprila z dobrimi 80 odstotki proti ta zakon zavrnila, je bilo v obeh okrajih Spodnje Savinjske doline proti zakonu še dober odstotek oz. skoraj tri odstotke več volivcev. V prvem žalskem okraju je proti zakonu glasovalo kar 81,54 odstotka volivcev, ki so se udeležili referenduma, v drugem žalskem okraju pa skoraj 83 odstotkov (natančno 82,94). Če upoštevamo dejstvo, da je bila tudi udeležba v obeh okrajih višja od slovenskega povprečja, to je bilo 33,99 odstotka, potem smo bili Spodnjesavinjčani še bolj proti zakonu kot Slovenci v celoti. V prvem žalskem okraju je prišlo na volišče 6.283 volivcev (od 17.662) ali 35,57 odstotka, v drugem okraju pa 6.925 volivcev (od 18.312), kar je 37,77 odstotka. L. K. 1. žalski volilni okraj: del žalske občine, ki obsega območje krajevnih skupnosti Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Andraž nad Polzelo, Žalec, Vrbje; 2. žalski volilni okraj: del žalske občine, ki obsega območje krajevnih skupnosti Liboje, Petrovče, Griže, Še-šče pri Preboldu, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko. Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 5. 5. in 19. 5.. Sončna očala kolekcije 2010 10-50 % ZNIŽANA! I KOLEKCIJA 2011 ŽE V OPTIKI! Z vami že 18 let Obiščite nas in videli boste bolje! Uradne številke pritrjujejo braslovški civilni iniciativi Jure Radišek iz braslovške civilne iniciative je gostom okrogle mize pokazal tudi sporno traso hitre ceste Precej vroče je bilo v minulih dneh v povezavi s problematiko umestitve trase hitre ceste na severnem delu 3. razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom, predvsem o tem, kakšna je pravilna površina najboljših in drugih kmetijskih zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa. Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnjo sredo, 13. 4., na svoji spletni strani objavilo pojasnilo glede različnih podatkov o površinah kmetijskih zemljišč in priznalo, da trasa poteka po 89 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 16 ha drugih kmetijskih zemljišč. Že prej pa so se v povezavi s tem vrstila srečanja stroke, ministrov, braslovške civilne iniciative in traktorjev na cestah. Odločili so se za revizijo Že 1. aprila je ministrska trojka, okoljski minister Rok Žarnič, prometni Patrick Vla-čič in kmetijski Dejan Židan, s predsednikom Računskega sodišča Igorjem Šoltesom po ogledu trase Velenje-Šentru-pet sporočila, da so se odločili za revizijo oziroma ponovni pregled vseh podatkov, ki so bili na voljo v študijah variant za izbor najustreznejše trase med Velenjem in avtocesto. Kdaj bo revizija zaključena, si niso upali napovedati. »V zadnjem času so se pojavljale dileme, če je predvidena trasa Velenje-Šentrupert res najprimernejša, zato smo si jo ogledali >v živo<. Odločili smo se, da je treba narediti revizijo oziroma pregled dosedanjega postopka odločanja in podlag za opredelitev te trase. Na podlagi tega bomo skupaj s strokovnjaki sprejeli dokončno odločitev, ki pa mora biti tako utemeljena, da bomo ovrgli dvome o vplivih različnih interesnih skupin. Zavedamo pa se, da se bodo ne glede na to, katera odločitev bo >zmagala<, še vedno našli nezadovoljni skupine ali posamezniki,« je ob zdaj nesojenem priključku v Šentrupertu povedal Igor Šoltes. »V bistvu smo soočili videnje v naravi, kasneje pa bo stroka presodila, kakšna bo dokončna odločitev.« Ministri so pojasnjevali svoje vidike, med drugim je minister Židan poudaril, da je njegova pristojnost ohranitev kmetijske zemlje. »Ni bil namen tega obiska, da se popeljemo po trasi in s prstom pokažemo, katera je prava. Dosegli smo soglasje, da jo mora izbrati stroka.« Minister Žarnič je opozoril, da bo revizija zagotovo zavlekla gradnjo hitre ceste, pričakuje pa, da bo odgovornost nosila tudi civilna iniciativa. Minister je še opozoril, da gre za zahtevno področje, ki bo zahtevalo svoj čas, ob tem pa branil načrtovalce na ministrstvu: »V teh postopkih gre za nabor treh različnih kvadratur, ki se lahko med sabo razlikujejo. Izračuni na prvi stopnji so bili strokovni in kakovostni.« Minister Vlačič je zagotovil, da se bo trudil, da bodo dvomi čim prej odpravljeni. O razjasnitvi podatkov na ministrstvu 5. aprila je bil v prostorih Ministrstva za okolje in prostor RS na podlagi dogovora ministra za okolje in prostor Roka Žarniča ter ministra za kmetijstvo Dejana Židana sestanek v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto Al in Velenjem. Glavni namen je bil, da se razjasnijo razlike glede podatkov o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča na severnem delu 3. razvojne osi - trasa F2-2, Velenje-Šentrupert. Na sestanku so prisotni strokovnjaki soočili podatke. Ugotovili so, da bi bilo že v fazi izbora najprimernejše trase mogoče narediti natančno primerjavo uničenih kmetijskih zemljišč na vseh obravnavanih variantah, saj so bili na voljo natančni izhodiščni podatki. Delo je bilo v tej fazi slabo opravljeno. Nihče od prisotnih strokovnjakov ni oporekal izračunu površin uničenih kmetijskih zemljišč, ki ga je pri strokovnjakih naročila Civilna iniciativa Braslovče, ki so jo na ministrstvu zastopali Jure Radišek, Urban Jeriha in Žan Pižorn. Številka, ki jo je posredovala Civilna iniciativa Braslovče, to je 78 ha zemljišč, naj bi bila točna. To je kar štirikrat več, kot je še teden prej zatrjeval minister Žarnič in kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del Protestnikom na trgu v Braslovčah so se s traktorji pridružili tudi kmetje iz braslovške in šmarske občine Ministri in predsednik računskega sodišča so se 1. aprila ustavili tudi ob nesojenem priključku v Šentrupertu postopka priprave DPN-ja. Radišek in Jeriha sta še opozorila, da je potek trase na relaciji Velenje-Šentrupert neustrezen z regionalnega stališča in prometne učinkovitosti, poleg tega bi bili to daleč naj-dražji kilometri cest v Sloveniji. Ministra Židan in Žarnič sta potrdila, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje delo predstavila približno v dveh mesecih. Minister Židan je ob koncu dejal, da se ne strinja z izsiljevanjem odločitev z metodo izvršenih dejstev in sklicevanjem na pretekle odločitve. Spregovorila stroka, traktorji na ceste V ponedeljek, 11. aprila, so Civilna iniciativa Braslovče, Biotehniška fakulteta Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije pripravili srečanje strokovnjakov v Braslovčah, kjer so pripravili apel Vladi RS in slovenski javnosti proti uničevanju kmetijskih zemljišč. Kot odziv na nespametno umeščanje variante Velenje-Šentrupert se je na braslovškem trgu zbrala kolona tudi petdesetih traktorjev in drugih protestnikov, ki so prišli podpret prizadevanja po ohranitvi kmetijske zemlje. Kot je znano, želi država v imenu napredka potegniti avtocesto mimo Braslovč in tako povoziti ter razkosati najboljši in ekonomsko uspešen kmetijski prostor. Zato so zbrani na strokovnjaki na okrogli mizi opozarjali, da je namen pozidati kmetijska zemljišča braslovške doline barbarsko dejanje nevredno evropske države in da kmetijska in okoljska stroka to nespametno umestitev trase Velenje-Al v celoti zavrača. Zbrani Vlado RS in odgovorne na Ministrstvu za okolje in prostor RS pozivajo, naj ponovno ovrednoti širše posledice nesmiselne odločitve umestitve trase avtoceste Velenje-Šentrupert preko kmetijskih zemljišč braslovške doline, sprejmejo racionalne in trajnostne odločitve, da bi ustrezno umestili to brez dvoma zelo pomembno avtocestno povezavo. Predvsem jè poudarek na tem, da naj ponovno premislijo in odločijo v prid tistim povezavam med Velenjem in avtocesto Al, ki v bistveno manjši meri posegajo na kakovostna kmetijska zemljišča, a obenem povezujejo gospodarski prostor Velenja in Koroške z obstoječim avtocestnim križem. Celo 89 ha najboljših kmetijskih zemljišč Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnjo sredo, 13. 4., na svoji spletni strani objavilo pojasnilo glede različnih podatkov o površinah kmetijskih zemljišč na trasi hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. Trasa F2-2 bi potekala po 89 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 16 ha drugih kmetijskih zemljišč, priznava tudi ministrstvo. V sporočilu za javnost so kljub temu zapisali, da predstavniki civilne iniciative med seboj primerjajo podatke, ki izhajajo iz faze študije variant, kar je 1. faza priprave DPN, s podatki, ki so izračunani v fazi izdelave osnutka DPN za varianto, ki je bila izmed preučevanih variant predlagana kot optimalna oz. najustreznejša, kar predstavlja drugo fazo priprave DPN. V prvi fazi priprave DPN sta izvedeni ocena in primerjava variant s prostorskega, okoljskega, ekonomskega in funkcionalnega vidika. Med okoljskimi kriteriji je po trditvah ministrstva posebna pozornost namenjena kmetijstvu oz. varstvu tal za kmetijsko proizvodnjo. Več kot je prizadetih kmetijskih zemljišč, slabše je ovrednotena varianta. Vendar pa je to le eden od okoljevarstvenih vidikov in pogosto v nasprotju z ostalimi okoljevarstvenimi vidiki - ohranjanje narave, varstvo vodnih virov, varstvo kulturne dediščine in varstvo bivalnega okolja. Za odsek hitre ceste med avtocesto Al in Velenjem je bila kot najustreznejša predlagana varianta F2 s potekom od Šentruperta, čez območje občin Braslovče in Šmartno ob Paki do priključka Velenje jug. Zaradi poseganja na kmetijska zemljišča so vari- anto F2 optimizirali oziroma jo v naj večji meri umaknili z območja kmetijskih zemljišč (varianta F2-2). Aprila 2008 je vlada sprejela sklep o nadaljevanju postopka za to traso, s čimer je postopek prešel v drugo fazo. V drugi fazi ne gre več za primerjavo variant, temveč za natančno umestitev trase na parcele, zato podatki, pridobljeni v tej fazi, niso primerljivi s podatki, ki so bili namenjeni in uporabljani pri izboru optimalne variante, pravijo na ministrstvu. Območje posega v drugi fazi, poleg pri izboru variant uporabljenega 27 metrov širokega pasu vključuje vse vkope in nasipe ter 4-metrski pas na vsaki strani, prestavitve obstoječih cest, priključke, počivališča, območja prestavitve komunalne infrastrukture, območja za izvedbo ukrepov za varovanje okolja ter površine, ki so potrebne v času gradnje in se po gradnji povrnejo v prvotno stanje ali se na njih izvedejo zasaditve, rekultiva-cije opuščenih delov cest ipd. Tako je bilo za traso F2-2 izračunano, da bo zasedla 89 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 16 ha drugih kmetijskih zemljišč, so zapisali v sporočilu za javnost. K. R., T. T. Vlada RS je na seji 11. aprila sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju državne ceste od priključka na avtocesti Al pri Šentrupertu do priključka Velenje jug, katere člani so predstavniki ministrstev za promet, okolje in prostor ter kmetijstvo, prav tako pa tudi zunanji strokovnjaki. Ta delovna skupina bo preverila rezultate dosedanjih postopkov priprave strokovnih podlag za državni prostorski načrt in jih ocenila z gradbenotehničnega, prometno ekonomskega, razvojno urbanističnega ter okoljskega vidika. Medresorska delovna skupina naj bi vladi poročala najkasneje do 12. maja letos. Žalski Center za socialno delo bo uvedel mobilno službo Helena Bezjak, direktorica Centra za socialno delo Žalec Center za socialno delo Žalec ima z letošnjim letom novo direktorico, saj se je Irena Pražnikar po 23 letih vodenja centra upokojila. Njena naslednica je Helena Bezjak, ki prevzema vodenje v času, ko je pomoči potrebnih družin in posameznikov vse več. V vlogi direktorice je šele tri mesece, a je v pogovoru za Utrip Savinjske doline predstavila svoje dosedanje izkušnje in cilje. Ena od novosti, ki jih napoveduje, je uvedba tako imenovane mobilne službe centra. Helena Bezjak, od kod prihajate, kje ste bili do zdaj zaposleni in zakaj ste se odločili kandidirati za direktorico Centra za socialno delo Žalec? »Sem profesorica socialne pedagogike z dodatnimi znanji s področja defektologije in tudi psihoterapije. Sem integrativna psihoterapevtka. Imam 14 let delovne dobe, od tega sem devet let delala na področju sociale. V varstve-no-delovnem centru INČE Mengeš sem bila zaposlena kot vodja bivalne enote in nato vodja dnevnega centra. Ves čas se ukvarjam z ljudmi, otroki in mladostniki pa tudi odraslimi s posebnimi potrebami. Vsaka skupina je zahtevala drugačen, poseben pristop, drugačno dinamiko v odnosih in razmišljanju. Te delovne izkušnje so me zelo okrepile, ker je delo z ljudmi polno presenečenj in ne moreš vnaprej načrtovati, kako bo potekal delovni dan. Ob mojem prihodu na Center za socialno delo Žalec je bila zame to zelo dobra popotnica. Delo z ljudmi je zahtevno, še posebej na centrih za socialno delo, kajti večina našega dela je usmerjena v pomoč ljudem v stiskah in težavah, ki potrebujejo podporo oziroma usmerjanje. Sicer pa prihajam s Koroške, iz Kotelj, kar pomeni, da je Žalec moje novo delovno okolje. Vsi, s katerimi intenzivno sodelujem že tri mesece, so se zelo dobro odzvali na to, da prihajam od drugod, in so mi pomagali, da se dobro vpeljem v to okolje. Imam izjemno pozitivne izkušnje z vsemi institucijami na območju Upravne enote Žalec, ne samo z Občino Žalec. Zelo dobro sodelujem z vsemi. V vseh delovnih okoljih, kjer sem bila zaposlena do zdaj, sem prihajala vedno od drugod in moja izkušnja je, da je to dobro.« Razmere, ki so vas pričakale v Žalcu, niso najbolj idealne, poleg splošnih razmer v družbi so tudi prostori centra precej neprimerni za vašo dejavnost. Je kaj novega v zvezi z idejo o dvigalu? »Kar se lokacije Centra za socialno delo Žalec tiče, imamo morda eno najboljših lokacij v Sloveniji, vendar pa imamo najslabše pogoje, kar se tiče dostopa za uporabnike naših storitev. Prostori so relativno novi, 16 let ni veliko, vendar pa je stavba manj primerna oziroma neprimerna za kar veliko skupin uporabnikov, kot so nosečnice, starejši, ljudje s težavami v gibanju, bolni, ki težko ali sploh ne morejo priti v 3. nadstropje. Nimamo dvigala, ljudem na invalidskih vozičkih je onemogočen dostop do naših storitev, čeprav so mi moji sodelavci povedali, da v takem primeru pridejo v pritličje in opravijo storitev kar na hodniku, vendar pa to ni primerno. Sodelavci so mi tudi povedali, da je že bilo načrtovano zunanje dvigalo, vendar bi se v tem primeru ustavljalo v medetažah, kar še vedno ne rešuje problema. Ampak na kratek rok tega problema ne moremo rešiti.« Koliko je zaposlenih na žalskem centru? »Trenutno je na našem centru zaposlenih 21 ljudi.« Ena vaših prvih potez v vlogi nove direktorice so pogovori z župani o tem, da bi socialni delavci enkrat na teden delali na terenu oziroma v prostorih vseh občin. Kdaj boste začeli s tem? »Z vsemi šestimi župani se o tem zelo intenzivno pogovarjamo, tudi moji sodelavci na centru ugotavljajo, da bi bilo zelo dobro, da se približamo uporabnikom z vsemi našimi storitvami. Župani to idejo zelo podpirajo, si tega želijo, to potrebo izražajo tudi občani. Neka naša skupna vizija je, da to mobilno službo Centra za socialno delo Žalec začnemo izvajati čim prej. Upam, da še v tem letu.« Obeta se tudi nekakšna reorganizacija pristojnosti oziroma centralnega vodenja evidenc o vseh socialnih in družinskih prejemkih. Kdaj in kako se bodo zgodile te spremembe? »Gre za nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerim naj bi se poenostavilo izvajanje različnih oprostitev in prejemkov. Z eno vlogo bi se veliko opravilo in bi bilo manj papirne vojne. Seveda to pomeni, da bi centri dobili več pooblastil, druge službe pa bi jih izgubile. Je pa res, da se že zdaj izvajanje tega zakona prestavlja na september in del celo na januar 2012. Tudi mi še ne vemo natančno, kako bo vse skupaj potekalo.« Centri naj bi prevzeli tudi obračun prispevka staršev za otroke v vrtcih. Je to v okviru omenjenega zakona? »Tako je.« Ali število prejemnikov socialnih pomoči in drugih prejemkov na območju Spodnje Savinjske narašča? »O konkretnih številkah ne bi govorila, je pa dejstvo, da se število izrednih in rednih denarnih pomoči v celotni državi povečuje. Ljudje so v stiskah, težava pa je, da ni center za socialno delo tisti, ki deli denar, ampak samo izdaja odločbe. Prejemniki so ali pa niso upravičeni, nezadovoljstvo pa se izraža na centrih za socialno delo. Ljudje želijo več pomoči, GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, j, ftv MERITVE ZA PROJEKTIVO, / INŽENIRSKA GEODEZIJA, V- ^EpKi GPS MERITVE. NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si ki pa je mi več, kot imamo pooblastil, ne moremo dati.« Zaznavate tudi več primerov nasilja v družini, o čemer se zdaj javno veliko govori in piše? »V zadnjih dveh letih, kar velja nov zakon o preprečevanju nasilja, je to morda bolj izpostavljena tema, še vedno pa je najbrž veliko nasilja skritega za zidovi in informacija o tem ne pride do nas. Tega nasilja je res kar veliko in ga seveda tudi zelo intenzivno obravnavamo.« Se srečujete tudi z nasilnim vedenjem uporabnikov v samem centru? »Občasno se, ampak gre za ljudi v stiski, ki se morda zaradi trenutne krizne situacije v nekem trenutku vedejo drugače, bolj agresivno. S sodelavci pristopamo k takim ljudem s posebnimi oblikami razgovora. Skušamo skupaj ugotoviti, kaj je mogoče narediti, in potem se tudi takšno malo bolj verbalno agresivni uporabniki spremenijo.« Veliko je govora tudi o tem, kako ob ločitvi zakoncev otroci ne smejo biti prizadeti, potem pa se mnogi celo javno prepirajo, pri kom bi moral biti otrok. Ali morda vendarle opažate, da je vedno več primerov, ko se starši ob ločitvi sporazumno dogovorijo o stikih, o preživnini? »To je tako relativno. Ima- mo skupino parov, ki se zelo lepo dogovorijo, kako bo vse skupaj potekalo, zlasti glede stikov z otroki, potem je skupina parov, ki se težje dogovorijo, pa vendar se, tretja pa gre na sodišče. Skozi leta ni večjih odstopanj v številu enih ali drugih.« Kako razširjeno je na območju žalskega centra za socialno delo družinsko oziroma partnersko svetovanje? Pridejo pari oziroma ljudje v stiski sami na kakšno posvetovanje ali zgolj v primeru, da jih tja napoti kdo drug? »Naša velika naloga je ljudem razložiti, da svetovanje ni tabu, da mi opravljamo to in druge storitve, poleg svetovanja tudi osebno pomoč in pomoč družini. To so vse oblike pomoči, ki so dobrodošle za družino, lahko samo za starše ali skupaj z otroki oziroma mladostniki. Tega ne izkoriščajo dovolj. Zato smo se s sodelavci pogovarjali, da bomo naredili več za informiranje ljudi. To so brezplačne storitve, kar se mi prav tako zdi pomembno za ljudi v stiski. Želimo si, da bi ljudje videli v teh naših storitvah eno veliko spodbudo zase, da si lahko pomagajo, da s tem ne bodo zaznamovani. Morda se v kakšni stvari ne znamo najbolje orientirati, pa potrebujemo nekoga, ki nam pomaga, da skupaj vidimo usmeritev za naprej. S temi informacijami se želimo približati ljudem.« Ste si poleg že povedanega pri vodenju žalskega centra za socialno delo zadali še kakšne cilje? »Pri nas poteka preventivni program za otroke in mladostnike v dnevnem centru Podmornica. S sodelavci se nagibamo k razvoju novih programov za različne skupine. S tem ne bi le dvignili kakovost dela centra, ampak predvsem omogočili potencialnim uporabnikom, da se vključijo v preventivne programe, če imajo kakšne težave. Seveda pa je tudi ta mobilna služba centra eden od ciljev. Tudi kakšen preventivni program bi lahko potekal na drugi lokaciji, ne v Žalcu. Ampak nekje je potrebno začeti in potem iz tega izhodišča lahko gradimo naprej. Pripravljenost vseh županov za sodelovanje se mi zdi izjemno pomembna. Po mojem občutku je naš začetek dober, našli smo skupen jezik in sem zelo vesela, da znamo slišati drug drugega.« K. R. El zkst.utrip@siol.net Ko ml je sosed povedal, “da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termo-tehnika Kronovšek, in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate”, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko. Ko pa mi je povedal, da več kot 500 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo, me je prepričal o izvrstni kvaliteti. Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše. Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed, lahko prihranil za spodoben avto. Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR TČ zrak/voda: do 1.500 EUR TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR. Razvojna agencija Savinja, gl Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 <3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.. AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2011 na pnvF.n nnnnnKov in pova rilo v mesecu ma ju 2011 Razvojna agencija Savinja tudi v letu 2011 sodeluje v projektu Teden vseživljenjskega učenja TVU - podroben program prireditev najdete na spletni strani www.ra-savinia.si in http://tvu.acs.si/predstavitev/. - Sreda , 11. 5. 201L ob 15. uri. RA Savinja delavnica »DOBER (POSLOVNI) ODNOS ZA DOBER (POSLOVNI) REZULTAT« Na delavnici boste lahko preverili, ali znate učinkovito komunicirati, in dobili ideje, kaj lahko v odnosih s strankami izboljšate in kako lahko izpopolnite svoje spretnosti, da boste dosegali dolgoročno obojestransko zadovoljstvo. Odkrijte, po čem ljudje hrepenijo, in se naučite, kako jim to lahko ponudite. Uvodni nagovor bo podala Danica Jezovšek Korent, direktorica RA Savinja, v okviru glavne teme pa bo delavnico izvedla Ana Miletič. - Sreda. 18. 5. 2011, ob 9. uri, RA Savinja delavnica »MOIA PRILOŽNOST« je namenjena vsem potencialnim podjetnikom, ki želijo izvedeti vse potrebno o odločitvah za lastno podjetniško pot. - Sreda ,19.5. 2011, od 8.00 do 15.00, RA Savinja dan odprtih vrat podjetniškega razvojno podpornega okolja, Razvojna agencija Savinja. Vse delavnice so za udeležence brezplačne. Za dodatne informacije in prijave za udeležbo smo vam na voljo na sedežu Razvojne agencije Savinja, telefon 03/713 68 60, e-naslov: damjana.omerzu&ra-savinja.si ali na spletni strani http:// www.ra-savinja.si. JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinia.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1. Javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - Ukrep 121 za leto 2011 za naložbe mladih prevzemnikov kmetij (Ul. RS št. 24/11). Rok: 15. 6. 2011. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@ Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Pl TIP 2011), (Ul. RS št. 14/11). Rok: 5. 5. 2011, 20. 5. 2011,5. 6. 2011, 20. 6. 2011, 5. 7. 2011, 5. 9. 2011, 20. 9. 2011, 5. 10. 2011 in 20. 10. 2011, 5. 11. 2011,20. 11. 2011, 5. 12. 2011 oziroma do porabe sredstev. Informacije: tel. št. 02/234 12 88, e-naslov: bostian.vidovic@podietniskisklad.si. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis Mentorski vavčer 2011 (Ul. RS, št. 15/11). Rok: do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20. 6. 2011. Informacije: vavcer@iapti.si. Ostale veljavne in odprte lahko najdete na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Ih Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evroiska unija Evropski socialni sklad cvzu SAVI N|SKA _____ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO ÌN ŠPORT Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«. Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cipsiaupi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio(»upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINIA. vstopna točka VEM Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi naslednje brezplačne storitve: - Osnovno svetovanje, ki je povezano z zagonom, s poslovanjem in z razvojem podjetij, razvojem poslovnih idej, uporabo različnih podpornih inštrumentov, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov, in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva, in s tem povezana izvedba postopkov registracij gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. - Osnovno svetovanje, ki je povezano s poslovanjem in razvojem podjetij, varstvom intelektualne lastnine, uporabo različnih podpornih inštrumentov in usmerjanje k državnim vzpodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva. - Izvedba postopkov statusnih sprememb ah izbrisa gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Za mlade, potencialne podjetnike, delujoča podjetja in ostale zainteresirane organiziramo in izvajamo različne informativno-promocijske in izobraževalne aktivnosti. Razvojna agencija Savinja sodeluje kot partner znotraj EU-projekta »SURF Nature«, ki se financira v okviru programa Interreg IV C in si prizadeva izboljšati možnosti financiranja projektov s področja ohranjanja narave in biotske pestrosti, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V projekt, ki traja med januarjem 2010 in decembrom 2012 in katerega skupna vrednost je 1.584.766 EUR, seje vključilo 14 partnerjev iz 10 držav EU. Projekt vodi Agencija za okolje iz Avstrije, upravlja pa WWF iz Nemčije. Poleg osnovnega cilja izboljšati financiranje projektov s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti s pomočjo sredstev ESRR se bo v sklopu projekta razvila podporna mreža strokovnjakov, izvedene bodo analize dobrih praks znotraj sodelujočih držav partneric, pripravljeni in izvedeni bodo številne delavnice in usposabljanja na obravnavanem področju. V letu 2011 sta že bili organizirani dve mednarodni konferenci in delavnici, in sicer v Španiji (Murcia) in v Grčiji (Patras), na temo upravljanja z območji Natura 2000. IMAŠ IDEJO/ PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Skladnost vaših projektov/idej z razvojnimi načrti lokalnega in širšega okolja je običajno pogoj za njihovo realizacijo, v dogovoru z vami pa vam bomo tudi svetovali pri iskanju finančnih virov v okviru evropskih in domačih razpisov. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinjaiara-savinja.si. spletna stran: http://www.ra-savinja si Okronali mlečno kraljico Mlečna kraljica Vesna Črepinšek Mlekarna Celeia je na slavnostnem dogodku v Hotelu Planja na Rogli razglasila zmagovalko izbora za Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije 2011. Dvaindvajsetletna Vesna Črepinšek iz Zgornjih Grušo-velj si je krono prislužila s svojim znanjem s področja mlekarstva in s svojo simpatičnostjo. Na dogodku, ki ga je povezoval Boštjan Romih, so med drugim že 29. leto zapored zvestim proizvajalcem mleka podelili tudi posebna priznanja in izžrebali nagrajence veli- ke nagradne igre Mlekarne Celeia Polni okusa, polni nagrad. Dogajanje so popestrili priznani glasbeni izvajalci, kot so Crescendo in Jazz Station Quartet. Šestčlanska ocenjevalna komisija v sestavi direktorja Mlekarne Celeia Marjana Jakoba, vodje tržnega komuniciranja Mlekarne Celeia Milana Mirnika, vodje laboratorija na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani Stanke Podkrajšek, člana Nadzornega sveta Mlekarne Celeia Toneta Kuzmana, fotografa Petra Marinška in župana Občine Žalec Janka Kosa se je soglasno odločila, da naziv Mlečne kraljice Zelene doline Slovenije 2011 podeli simpatični in z znanjem podkovani Vesni Črepinšek, ki je za eno leto prejela srebrno krono z biseri, umetniško stvaritev Zlatarne Celje, in obleko priznane modne oblikovalke Stanke Blatnik Blagotinšek. 22-le-tna študentka prava bo tako do naslednjega izbora mlečne kraljice izpolnjevala svoje temeljne dolžnosti, kot so spodbujanje ljudi k rednemu uživanju mlečnih izdelkov, osveščanje o pomenu zdravega načina prehranjevanja, promoviranje uživanja mleka in mlečnih izdelkov in nenazadnje osveščanje ljudi o kakovosti domačega, slovenskega mleka. »Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije ni zgolj še ena v vrsti lepotnih kraljic. Njena vloga je mnogo večja, saj je njen glavni cilj ozave-ščati ljudi o pomenu zdravega načina prehranjevanja, ki vključuje tudi uživanje visoko kakovostnih mlečnih izdelkov,« je na slavnostnem dogodku dejal Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia. Aktualna kraljica se svoje družbene odgovornosti zelo zaveda in pravi: »Slovenski potrošniki bi morali namesto tujih mlečnih proizvodov raje izbrati slovenske, ki niso le izjemno kakovostni in okusni, pač pa na ta način tudi spodbujamo in ohranjamo slovensko mlekarstvo.« T. Tavčar Lani je mlekarna odkupila 90 milijonov litrov mleka in ustvarila 51,5 milijona evrov prihodkov ter po mnogih letih dober milijon evrov dobička. Največ mleka, 852.113 litrov, je oddal Harald Konečnik iz Šentjanža, sledijo Frančišek in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 553.369 litri in Terezija Vrčkovnik iz Podgorja s 443.930 litri oddanega mleka. Od kmetijskih zadrug je največ mleka oddala Koroška kmetijsko--gozdarska zadruga, in sicer 25.401.644 litrov, sledi KZ Šmarje 11.428.805 in KZ Šaleška dolina 10.141.430 litrov mleka. Direktor Marjan Jakob je na oder pripeljal lansko in letošnjo mlečno kraljico Minister Žbogar v Bisolu Družbo Bisol je na sedežu družbe v Latkovi vasi obiskal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Seznanil se je s proizvodnjo modulov in z vse večjo konkurenčnostjo fotovoltaike. Minister si je z delegacijo najprej ogledal avtomatiziran, visoko tehnološki proizvodni proces izdelave fotonapeto-stnih modulov. V nadaljevanju obiska je predsednik uprave družbe Bisol dr. Uroš Merc predstavil dosežene cilje in zastavljene srednjeročne načrte družbe. Ob tej priložnosti je minister Žbogar poudaril: »Vesel sem, da imam priložnost pobliže spoznati zelen obnovljiv vir, katerega razvoj je v zadnjem času v Sloveniji v velikem porastu, in vzroke za vedno večjo konkurenčnost fotovoltaike.« Dr. Merc je izpostavil, da je glavno gonilo cenovne konkurenčnosti fotovoltaike nižanje proizvodnih stroškov. Med ogledom proizvodnje Ko proizvodnja preseže povpraševanje, je zelo pomembno uporabljati pravi material, saj je samo z njim mogoče doseči dovolj veliko znižanje proizvodnih stroškov, ki proizvajalcu omogoča ohranjati tržno konkurenčnost. »Če bo fotovoltaična industrija stremela k nenehni inovativnosti, izvajala naložbe v raziskave in tehnološki razvoj ter nižala proizvodne stroške, potem lahko fotovoltaika do leta 2020 postane cenovno konkurenčna na več kot 90 odstotkih evropskega trga električne energije,« je še dodal. Bisol je lani postavil največ sončnih elektrarn v Sloveniji. Več kot 40 elektrarn bo z zeleno energijo oskrbovalo 2750 gospodinjstev. Z njihovim delovanjem se bo vsako leto prihranilo kar 6.600 ton izpustov ogljikovega dioksida, kar je enako, kot če bi na novo posadili 16.670 dreves. T. Tavčar 11 Dvajsetletnica Golding kluba Vse plodneje na področju inovacij Predsedniške vajeti kluba naj bi po uspešnem vodenju Irene Mužič prevzel njen sedanji namestnik Matjaž Goršek Prejšnji petek so se na prireditvi v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec ob dvajseti obletnici delovanja srečali člani Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Interesno združenje danes sestavlja 85 članov, direktorjev, vodij in strokovnjakov s širšega območja Spodnje Savinjske doline iz različnih podjetij in inštitucij. Njegovo poslanstvo ostaja izmenjava izkušenj, dobrih praks, izobraževanje, neformalno druženje in povezovanje ter delovanje na humanitarnem področju. Klub je bil ustanovljen leta 1991 na pobudo takratnega Izvršnega sveta Občine Žalec. Sprva je deloval pod imenom Klub direktorjev gospodarstva Občine Žalec, ki je takrat zajemala še območje današnjih šestih občin Spodnje Savinjske doline. Kasneje se je preimenoval v Klub menedžer Žalec-. Današnje ime in obliko pa je na osnovi sprememb zakona o društvih dobil leta 1996. Prvi predsednik kluba je bil Franci Žužej, danes pa društvo vodi Irena Mužič. Na izobraževanjih, predavanjih in okroglih mizah, ki jih je pripravljal klub, so se v dvajsetih letih v naših krajih zvrstili zanimivi gostje, ki so osvetlili vsakokratne gospodarske razmere in reforme ter politične razmere v državi. Med njimi velja omeniti Emila Milana Pintarja, Dušana Šešoka, Igorja Omerzo, dr. Andreja Ocvirka, Franca Knafelca in Maksa Bastia, Jožeta Hudečka, dr. Jožeta Mencingerja, dr. Alenko Žnidaršič Krajnc, dr. Vlada Dimovske-ga, dr. Pavla Gantarja, Rino Klinar, dr. Franceta Arharja, Andreja Širclja, dr. Metoda Dragonjo, dr. Franja Štiblarja, mag. Joška Čuka, Igorja Bavčarja, dr. Šeta Ivanjka, Toneta Ropa, mag. Janeza Kopača, dr. Rada Genoria, dr. Janeza Kopača, dr. Rada Bohinca in dr. Teo Petrin, Zorana Jankoviča, Milana Kučana, dr. Janeza Šuštaršiča, dr. Miča Mrkaiča, dr. Boruta Bratino, dr. Dušana Mramorja, dr. Gregorja Viranta, Andreja Ranta, dr. Mateja Lahovnika, Erwana Fouereja in druge. Klub je Prejšnji teden so v Petrovčah uradno odprli nov dentalni center, kjer bodo ponudili splošne in estetske zobozdravstvene storitve na enem mestu. Gre za prvi center te vrste na širšem območju. Kot je povedal lastnik centra Ivan Matek, bodo v pritličju novega objekta (na sliki) delovale tri ambulante, prvo nadstropje pa bo namenjeno kirurgiji. Do vsako leto pripravil tudi strokovne eskurzije z ogledom zanimivih praks doma in na tujem, prav tako pa je poskrbel za športna in zadnja leta tudi druženja ob kulturnih prireditvah za člane, njihove družine in prijatelje. Tudi na dobrodelno naravo druženja niso pozabili. Vsako leto klub in tudi člani z osebnimi prispevki poskrbijo za humanitarno pomoč. Med drugim so s svojimi prispevki pomagali Rdečemu križu in Karitasu, kupili so sobno kolo za oskrbovance JZ Dom Nine Pokorn, pomagali oškodovancem pri odpravi posledic poplav v Solčavi, v sodelovanju z društvoma Sožitje in Drobtinica so pomagali slepi deklici iz Liboj, društvu Želva Eureka Žalec, kulturnemu skladu Risto Savin Žalec in večkrat tudi Društvu prijateljev mladine Žalec. Ob dvajsetletnici je klub izdal posebno brošuro in uredil spletno stran kluba. Na prireditvi ob obletnici, ki se je je udeležila več kot polovica članov, so srečanje obogatili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. T. konca leta bi radi razširili kirurško dejavnost in sodelovali tudi s specialisti drugih vej zobozdravstva, med drugim z ortodonti in parodontologi. Poleg širokega programa specialističnih pregledov bodo v centru med drugim omogočili plombiranje, ekstrakcijo zob, zdravljenje zobnih tkiv, protetično oskrbo, implantate itd. Naložba je vredna milijon evrov. T. T. Občina Žalec je v zadnjih petih letih nagradila 25 inovacij, med njimi 7 na letošnjem razpisu Inovator leta 2010. Poleg simbolne vrednosti prejetih priznanj in spodbude inovacijski dejavnosti tudi v prihodnje je med letošnje inovatorje Občina Žalec skupno razdelila nekaj več kot 6.300 evrov. Svečana podelitev za letošnje inovacije je bila 4. aprila v poslovnih prostorih podjetja Sico v Arno-vskem gozdu v Žalcu, od koder izhaja tudi ena izmed nagrajenih inovacij. Prvo nagrado za izum - slovenski patent Perlator z merilno--opozorilnim sistemom, je prejel inovator Jože Cvetko, doma iz Orove vasi v Občini Polzela. Izum je že prijavljen na Urad RS za intelektualno lastnino, omogoča pa prikaz trenutne porabe pitne vode in s tem povezanih statističnih podatkov. Uporabnika opozarja pri nesmiselni porabi vode na armaturah in ceveh. Perlator je namenjen zlasti množičnemu osveščanju porabnikov vode, da bi vzpostavili pravilen odnos do tega naravnega bogastva in dobili občutek, koliko vode dejansko porabimo v vsakdanjem življenju. Inovacija, ki je implementirana v podjetju Dolejši d. o. o. iz Šempetra, je primerna za uporabo v vsakdanjem življenju in lahko pomaga pri ekološkem osveščanju porabe vode po celem svetu. Drugo nagrado za opozorilni detektor mrtvega kota je prejel Peter Korun iz Dobriše vasi, ki je na Uradu RS za intelektualno lastnino že pridobil patentno zaščito svoje naprave. Opozorilni detektor dodatno signalizira prisotnost avtomobila, traktorja, tovornega vozila, kolesa in motornega kolesa v križiščih, kjer je udeležencem prometa onemogočena direktna vidljivost ostalih udeležencev (križišča z mrtvim kotom). Detektor, ki z uporabo visokosvetilnih LED diod upošteva tudi okoljske oziroma energetske kriterije, lahko bistveno pripomore k varnosti v 'nepreglednih križiščih. Izdelani in preizkušeni so bili prototipi, z Uradom za komunalo, promet in prostor Maribor je dogovorjena postavitev testnega prototipa v Občini Maribor, s Fakulteto za elektroniko, računalništvo ter informatiko v Mariboru pa testna postavitev v garažni hiši fakultete. Testno bodo detektor postavili tudi v občinah Celje in Žalec. Tretjo nagrado za inovacijo leta 2010 v Občini Žalec je prejel Verner Perin, sicer že stari znanec med inovatorji v Žalcu, za novačijo »silvercut control«. To je elektronska naprava za upravljanje in nadzor sodobnih profesionalnih kosilnic družine Silvercut, proizvajalca SIP Šempeter. Posebnost naprave je namensko razvit krmilni sistem, ki omogoča učinkovito razbremenjevanje kosilnih grebenov in s tem optimalno kopiranje terena ter mehke in kontrolne gibe kosilnih grebenov v delovnem in transportnem položaju. Z napravo »silvercut controkje podjetje SIP Šempeter postalo bolj konkurenčno na evropskem trgu in za leto 2011 načrtuje serijsko proizvodnjo kosilnic, opremljenih s proporcionalno hidravlično tehniko in elektroniko. Zaradi lažjega in preglednega upravljanja s kosilnico so se za uporabnike izboljšali pogoji za delo, zaradi optimalnega sistema razbremenjevanja ne prihaja do uničevanja travne ruše in zmanjša se tudi poraba goriva. SILVERCUT CONTROL uporabniku omogoča stalen nadzor nad košnjo z možnostjo korekcij v primeru košnje s premajhnimi obrati, možnostjo korekcije tlaka, idr. Stari znanci vsakokratnega izbora za inovatorja leta so tudi ekipe podjetja Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu. Tokrat je Novemov tim v sestavi Izidodor Čižič, Roman Hlačar, Boštjan Golubovič in Jaka Rojšek prejel četrto nagrado za avtomatizirano celico za taktno nanašanje zaščitne barve na rezane površine avtomobilskih dekorativnih elementov iz lesa.. Petonagrajeni profesionalni vertikalni cepilec za cepljenje drv v inovativni konstrukcijski izvedbi avtorjev Janeza Uplaznika in Cirila Smrkolja iz podjetja Sico je zaradi privlačne, ergonomske in funkcionalne izvedbe, ki izstopa iz oblikovnega povprečja, modelno zaščiten. Hkrati pa je zaradi izvirne tehnične rešitve patentno zaščiten na Uradu RS za intelektualno lastnino kar z dvema patentoma. Izdelek bo šel v serijsko proizvodnjo v podjetju SICO še letos. Izdelan je iz okolju neškodljivih materialov, ki se reciklirajo in je racionalen, saj je njegova konstrukcija izdelana tako, da elementi opravljajo več funkcij hkrati, patentirani rešitvi pa zagotavljata zahtevano gibanje z mnogo manj elementi kot konkurenčni izdelki. Standardni elementi za celotno družino cepilcev optimizirajo izkoristke materiala, pripravljalne čase, prostor skladiščenja in manipulacijske izgube. Tudi nagrajeni inovaciji, ki si delita 6. in 7. mesto sta že patentirani. Šesto in sedmo Damjan Ružič in Sebastijan Bogataj. Patentirana inovativna izvedba hidravlične vezave inovatorja Sebastjana Bogataja je vgrajena v novi družini profesionalnih kosilnic SILVERCUT, ki jih izdeluje in trži podjetje SIP. Izum Damijana Ružiča pa je napredni ekološki pogonski sistem. Nagrade sta ob opisih inovacij Danice Jezovšek Korent podeljevala žalski župan Janko Kos in podžupan za področje gospodarstva in predsednik komisije za inovatorja leta Robert Čehovin. Janko Kos je ob tem dejal, da je vesel, da podjetja v občini dobro delajo, kajti če dobro delajo, ima veliko od njih celotna lokalna skupnost. »Priznanja in nagrade inovatorjem so le skromna zahvala, pomenijo pa še veliko več. Zato si želimo čimveč inovatorjev in podjetij, ki jih podpirajo,« je še povedal Kos. Gostitelj podelitve, direktor podjetja Marjan Volpe, pa je inovatorje in ostale goste popeljal po proizvodnji podjetja, še prej pa so si gostje v avli podjetja ogledali nagrajeni cepilec podjetja Sico, in poskrbel za zdravico inovatorjem. L. K, foto: T. T. Golding klub ima danes 85 članov Pod eno streho Nov zobozdravstveni objekt v Petrovčah Kmečke in cvetlične tržnice Velikonočna sejma S sejma V soboto je v Preserjah pri Braslovčah potekal 3. sejem rabljenih avtodomov in kamp prikolic, ki ga je organiziralo podjetje Najem & Kamping, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo avtodomov in kamp prikolic. Prodajalci so vozila pripeljali na brezplačno parkirišče podjetja, kupci pa so si jih lahko ogledali od zunaj in znotraj. Sejma so se udeležili tudi nekateri člani Caravaning Cluba Slovenije. Poskrbeli so tudi za razprodajo delov za počitniška vozila. Kljub krizi so nekatera vozila zamenjala lastnika. T. T. Organizatorja velikonočnih sejmov prejšnji vikend sta bila na Polzeli tamkajšnje turistično društvo, v Braslovčah pa društvo podeželskih žena. Turistično društvo Občine Polzela je v soboto, pred cvetno nedeljo, pripravilo tradicionalni pomladanski oziroma velikonočni sejem, na katerem so se predstavili in ponudili svoje dobrote kmetije in društva z območja občine. Tako so lahko obiskovalci, ki se jih je v lepem, a mrzlem dopoldnevu zbralo kar nekaj, kupili marsikaj, kar sodi v okvir velikonočnega praznovanja, torej tudi v košaro za blagoslov jedi. Gobje dobrote, med njimi bogato gobovo juho in ocvrtke dežnika- ric, so brezplačno postregli člani Gobarsko mikološkega društva Polzela. Svoje izdelke je ponudil tudi VDC Muc, zavod za ljudi s posebnimi potrebami, za naj-mlajše pa so učiteljice OŠ Polzela pripravile različne delavnice. Velikonočni sejem so pripravili tudi v Braslovčah. V trgu pred občinsko stavbo so postavili osem stojnic, na katerih so članice Društva podeželskih žena Braslovče in drugi ponujali dobrote, predvsem take, ki po tradiciji sodijo v velikonočni čas. Kot je povedala predsednica društva Amalija Brinovšek, je bil odziv kupcev dober, domači izdelki so še vedno ali pa vedno bolj priljubljeni. T. Tavčar Kruh, pečen v kmečki krušni peči, diši povsem drugače Pod Obrezovim kozolcem na Zaloški gorici V dolini so dodobra zaživele kmečke tržnice. Najprej so z njo začeli v Preboldu, zdaj pa so že v vsaki občini. V žalski jih je kar nekaj. Največja je v Go-tovljah, sledi ji tista v Grižah, nedvomno pa je nekaj posebnega in zelo domačega tista pod Obrezovim kozolcem v Zaloški Gorici, s katero upravlja TD Petrovče. Poleg kmečkih pa v tem času ne manjka cvetličnih tržnic. V žalski občini so prvo pripravili v Levcu, tej pa je sledil cvetlični teden na Ložnici. Kmečko in cvetlično tržnico so 16. aprila pripravili tudi v Žalcu, cvetlično pa v Vrbju. V sredo, 20. aprila, je bilo pestro tudi na tržnici v Šempetru, ki je bila tokrat v znamenju 50-letnega jubileja TD Šempeter. Ob tej priložnosti so vsakemu podelili sončnično seme, ki naj bi vzklilo in zraslo v lepe sončnice in polepšale kraj. Cvetlično tržnico bodo v torek, 26. aprila, pripravili tudi v Grižah. D. N. V cvetju so bili tudi v letos v Levcu Sejem avtodomov UF, VSE TO ZA TA DENAR ? ... NORO ! 1/VK4T TE C CZmcD> Usine OJeit ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49'e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Sejemski utrip na Polzeli PONIRKOV INFO CENTER Odpiralni čas v maju: PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE, VSAKO SOBOTO in NEDELJO, med 15. in 17. uro. od 30. 4. do 2. 5. 2011 - Indijanska vas Ponirkovo gnezdo od 6. 5 do 8. 5. 2011 - Pomlad v Vrbju, narava se prebuja 14. in 15. 5. 2011 - Gusarji zasedejo Vrbje in skrbijo za čistočo 21. in 22. 5. 2011 - Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje 28. in 29. 5. 2011 - Dogodivščine na kitajskem dvoru JEZDENJE PONIJEV VSAKO SOBOTO in NEDELJO, med 15. IN 17. uro. V primeru slabega vremena aktivnosti odpadejo. INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.net < test ek 6. MAJ zdravilnih atičnih rastlin IHPS rlačen vstop v Ekomuzej kofest pri ribniku Vrbje: delavnice, joga, Dogajanja ob 35-letnici Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Sobotna tržnica pred Ekomuzejem Predavanje o nabiranju, uporabnosti in zdravilnih učinkih čemaža Ekofest v Bio parku NIVO - predavanja, delavnice, alter bolšja tržnica,... Smejalna delavnica Ekofest pri ribniku Vrbje: delavnice. ‘-itavltve. jezdenje, knjižnica na prostem 35-letnici Vrta zdravilnih in 1 rastlin IHPS Eko tržnica in seiem IHPS Ekomuzej*** pri ribniku Vrbje IHPS Ekomuzej*** pri jami Pekel Bio park NIVO Ekomuzej*** pri ribniku Vrbje IHPS ired Predavanje: Te i fit za poletje edavanje: Tele: Ekofest v Bio parku NIVO - predavanja, delavnice, alter bolšja tržnica,... Predavanje: Uvodna praktična predstavitev delovanja metode EFT Ekofest pri ribniku Vrbje: delavnice, knjižnica na prostem, jezdenje, masaža rok. predstavitve .'uminp aos,,jimja pn nbnUu Vrbje in jam. Pekel v primeru ctetia odpadlo. •"Etomur<(j hmeljarstva in pvovaistv» Slovenije Ekomuzej*** Bio park NIVO Ekomuzej*** pri ribniku Vrbje Vabljeni k sodelovanju v projektu »Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2011«. zvez Na podlagi 6. člena izbora »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2011« vas vabimo, da v izbor prijavite hišo, kmetijo, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine, ... Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec (Šlandrov trg 25) ter na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer je tudi objavljeno celotno besedilo Izbora. Prijave zbirajo turistična društva in TIC Žalec do 31. maja 2011. Dodatne informacije so vam na voljo v TIC-u Žalec (tel: 710 04 34) od 9. do 18. ure med tednom in od 9. do 13. ure ob sobotah . ČETRTEK,PETEK od 15. do 19. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI 10.-19. ure Kapitalizem potrebuje alternativo S posveta v Žalcu To je osnovna misel posveta na temo Socialno podjetništvo - realni sopotnik ekonomije prihodnosti, ki ga je pripravil lokalni odbor stranke Zares v Žalcu, le nekaj dni za tem, ko je Zakon o socialnem podjetništvu dobil skoraj soglasno podporo v Državnem zboru RS. Posveta se je udeležilo kar nekaj ljudi, ki so najprej z zanimanjem prisluhnili povezovalcu, predsedniku žalskega Zaresa Vojku Zupancu, v nadaljevanju pa ostalim razpravljavcem, ki so predstavili zakon in nekatere primere dobrih praks socialnega (družbenega) podjetništva doma in v svetu. Po glavnem valu tranzicije, ko Slovenija skuša znova zagotoviti ljudem bolj prijazno okolje in s tem slediti najboljšim praksam EU, nastaja velika potreba po socialnih inovacijah, ki jih prinaša s seboj socialno (družbeno) podjetništvo. Obstaja potreba po razvoju novih orodij za usklajevanje na videz spornih ciljev večje konkurenčnosti in višje stopnje družbene vključenosti in trajnostnega razvoja. Postopno se v slovenskih vodstvenih strukturah povečuje zavedanje, da mnoge odgovore v teh procesih ponuja prav razvoj družbeno odgovornega podjetništva. Hkrati narašča spoznanje, da bodo brez načrtne podpore mnoge razvojne priložnosti, ki jih ponujata na eni stra- Na redni letni konference OO SDS Braslovče so za novo predsednico izvolili Karmen Dvorjak, ki je zamenjala Marka Balanta. Člani izvršilnega odbora O O SDS Braslovče so Ervin Anzel, Marko Balant, Iva Brinovec, Sebastijan Cizej, Janko Pirnat, Blaž Strožer, Franci Tajnšek, Drago Turnšek in Uroš Zupanc. Nadzorno komisijo pa sestavljajo dr. Janko Marovt, Rudi Sedovšek in Ivan Strožer. Predsednica Karmen Dvorjak se je zahvalila za zaupanje in zagotovila, da bo stranko ni razvoj tretjega sektorja in socialno podjetništvo, na drugi pa razvoj standardov družbeno odgovornega podjetništva v klasičnih profitno usmerjenih podjetjih, morda zaobšla Slovenijo ali pa bodo prispevale k razvoju v mnogo manjši meri, kot bi lahko. Prav zato je še posebej za lokalna okolja dobro, da razumejo in se usposobijo za aktivno promocijo socialnega podjetništva in socialnih inovacij. Hkrati pa, da tudi gospodarstveniki v celoti dojamejo dolgoročno dobrobit, ki jo njihovim podjetjem prinaša uvajanje standardov družbeno odgovornega podjetništva. Organizacije socialne ekonomije so še posebej dejavne na področjih, kot je socialno varstvo, socialne storitve, zdravstvo, bančništvo, zavarovalništvo, pridelovalne dejavnosti, razne storitve za potrošnike, posredništvo, razne obrti, stanovanjske storitve, oskrbovanje, storitve v lokalnem okolju, izobraževanju in usposabljanju, na področju kulture, športa in aktivnosti za prosti čas. Nekdanja ministrica in svetovalka za socialno podjetništvo mag. Zdenka Kovač je na posvetu poudarila, da bo socialno podjetništvo del ekonomije prihodnosti in ne samo njen sopotnik. Dejala je, da se je zdajšnji kapitalizem znašel na točki, ko preveč izčrpava naravne vire in ljudi, zato potrebuje alternativo. V skandinavskih Nova predsednica Karmen Dvorjak vodila odgovorno, čim prej pa bo sklicala prvo sejo, na kateri bo predstavila cilje in program za nadaljnje delo. T. T. državah socialno podjetništvo že obsega deset odstotkov ekonomije, pri nas smo za zdaj pod odstotkom. Zanimivo je, da ravno socialno podjetništvo od države najmanj pričakuje, ker deluje po principu samoorganizi-ranosti, donacij, praviloma na področjih nevladnih organizacij. »Škoda je, ker smo nekoč v Sloveniji že imeli veliko socialnega podjetništva, a je bilo potrebno vse staro zamenjati. Tudi tisto, kar je bilo dobro,« je med drugim povedala Zdenka Kovač. Tadej Slapnik, poslanec stranke Zares in predsednik programskega odbora za socialno podjetništvo, verjame, da bo novi Zakon o socialnem podjetništvu pospešil ustanavljanje in preusmerjanje podjetij na področja socialnega podjetništva. Ta vključuje tako zaposlovanje najbolj ranljivih ljudi (odvisnike, ljudi brez izobrazbe, starejše), pa tudi zelo izobražen kader. Slapnik je naš zakon označil za dober in dodal, da so zelo pomembni podzakonski akti, ki bodo temu sledili, in Svet za socialno podjetništvo pri Vladi RS. Direktorica Okoljsko raziskovalnega zavoda Rogaška Slatina dr. Janja Klinčar je predstavila program socialnega podjetja, ki se ukvarja z ločevanjem koristnih odpadkov, ki jih v skupini ljudi, ki obvladajo tradicionalne obrti, prenovijo in ponudijo trgu. Za zdaj jim gre dobro, tako da načrtujejo širitev svoje dejavnosti iz Rogaške Slatine v sedem drugih slovenskih mest. Mag. Peter Grubelnik, član žalskega odbora stranke Zares pa je opozoril, da moramo paziti, da pojem socialnega podjetništva ne osredotočimo samo na najbolj ranljive skupine, ker se bomo sicer ujeli v past, ko bomo zamenjavali podjetništvo in socialno pomoč. Vsekakor pa je prepričan, da je socialno podjetništvo ekonomija prihodnosti, če bo upoštevala osnovne postulate ekonomije v okvirih ekološko in finančno sprejemljivih situacij za lastnike, zaposlene in okolje. D. N. Nova predsednica V nov mandat z istim predsednikom Člani Občinskega odbora SDS Žalec so se zbrali na letni konferenci, ki so jo pripravili v dvorani žalskega gasilskega doma. Ker se je sedanjemu vodstvu iztekel štiriletni mandat, je bila konferenca tudi v znamenju volitev, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Robert Čehovin. Robert Čehovin je podal poročilo o preteklem štiriletnem mandatnem obdobju. Delo odbora je ocenil kot zelo dobro, kar kažejo tudi rezultati volitev v DZ in evropski parlament, na lanskih lokalnih volitvah pa je stranka v žalski občini izboljšala rezultat, saj ima v občinskem svetu šest svetnikov in tudi podžupana, za kar se je Robert Čehovin še posebej zahvalil 40-članskemu volilnemu štabu. V razpravi po poročilih je bilo največ besed o izključitvi nekaterih članov iz stranke, saj se Vojko Rizmal s takim ukrepom ni strinjal, Robert Čehovin pa je povedal, da vsi člani poznajo statut stranke in posledice njegovega kršenja (na primer kandidiranje na listi druge stranke) in da ne gre pri tem za nobeno samovoljno izključevanje. Na konferenci je bil izvoljen nov 15-članski izvršilni odbor, prav tako nadzorni odbor in predsednik občinskega odbora. Robert Čehovin je bil edini kandidat za predsednika, po izvolitvi pa je na kratko predstavil program dela. Glavni cilj je povečati število članov na 500 in po njegovem prepričanju bo žalski odbor kmalu presegel 400 članov, kar pomeni, da bodo morali ustanoviti še en organ - svet občinskega odbora. Prepričan je tudi, da bo rezultat stranke na državnozborskih volitvah prihodnje leto v žalski občini nad državnim povprečjem stranke. Žalski odbor bo organiziral okroglo mizo s predsednikom odbora za finance pri strokovnem svetu SDS mag. Andrejem Šircljem. V začetku maja bodo skupaj s polzelskim odborom organizirali izlet s člani in somišljeniki, izpeljali bodo vse aktivnosti v zvezi z držav- Robert Čehovin ponovno izvoljen za predsednika žalske SDS nozborskimi volitvami, prav tako v zvezi z referendumi. Skupaj s spodnjesavinjskimi odbori bodo organizirali kolesarjenje, ponovno pa bodo pripravili tudi tradicionalno športno-zabavno srečanje v Levcu in se udeležili strankarskega srečanja v Lepeni. Robert Čehovin je skupaj s podpredsednico stranke Sonjo Ramšak in poslancem Vinkom Gorenakom Jožici Likar, Branici Cerovac in Jožetu Golavšku (podeljen je bil tudi odsotnemu Eranu Sadniku) izročil bronaste znake stranke, srebrnega pa Daniju Zagoričniku. K. R. Tvorno tudi v prihodnje Del članstva z županom ter novim in starim predsednikom (tretji oziroma četrti z desne) Občinski odbor LDS Prebold ima od nedavnega novo vodstvo. Nalogo predsednika je članstvo zaupalo Borutu Podlinšku, podjetniku in svetniku v OS Občine Prebold. Podlinšek je tako zamenjal dosedanjega predsednika Janija Laznika, ki je občinski odbor uspešno vodil kar nekaj let. Vodstvo novega odbora tvorijo še dosedanja sekretarka Klav- dija Kač, Urška Kalšek, Denis Selimovič, Janez Primožič, svetniki Franc Šrabe, Boris Kupec in Darko Orožim ter po funkciji župan Vinko Debelak. Izvoljeni so povedali, da so zadovoljni z delom v preteklem obdobju, vsekakor pa bodo tvorno delovali tudi v prihodnje. Na zadnjih lokalnih volitvah so dosegli enega najboljših rezultatov v državi, že vseskozi pa je njihov član župan Vinko Debelak. Novo vodstvo je veselo, da jih je pred začetkom novega mandata obiskala tudi predsednica stranke Katarina Kresal z delegacijo poslancev in županov LDS in njihovim ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem. Takšnih obiskov si želijo tudi v prihodnje, saj dajejo dodaten zagon in motivacijo njihovemu delu. D. N. to ö® IM|@Ss 5x polpenzion šk odlična samopostrežna /■■'V' ' hrana vključen vstop v nacionalni park ladjica na otok Sv. Marije pohod na Montekuc animacija, spremstvo predstavnika turistične agencije Ojla D/V, \oKfa sm C/ « 186 € ^?os£>N s iwr' sw': Avtobusni prevoz 99 € ODHODI: 25.4., 27.4., 30.4., 5.5., 10.5., 15.5. 03 7031330 031790083 info@ojla.si www.ojla.si Dvajset let polzelske Karitas Narodno-zabavno za praznik Med govorom Blaža Jelena Župnijska Karitas Polzela je bila ustanovljena med prvimi tovrstnimi humanitarnimi organizacijami pred dvajsetimi leti. V vsem tem času so si člani s svojim delovanjem na humanitarnem področju prizadevali blažiti stiske posameznikov in družin. Z bogoslužjem na drugo aprilsko nedeljo so se v žu- pnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli zahvalili za 20-letno uspešno delovanje. Ob tej priložnosti se je Blaž Jelen, predsednik Župnijske Karitas Polzela, zahvalil vsem tistim, ki so pred dvajsetimi leti omogočili, da je ta organizacija uradno začela delovati, prav tako tudi številnim članom, ki so bili v teh letih pripravljeni pomagati. Zahvalil se je tudi domačemu župniku Jožetu Ko-vačecu, ki jim je ves ta čas stal ob strani in jih spodbujal. Sveto mašo, ki so jo s svojimi nagovori oblikovali članice in člani Župnijske Karitas Polzela, je vodil predsednik Škofijske Karitas Celje Rok Metličar. V svojem nagovoru se je zahvalil članom Župnijske Karitas Polzela za njihovo človekoljubno delovanje, kajti stiske posameznikov in družin so v tem času res velike. Ob koncu sta mašnika prejela butarice, ki so jih izdelali člani Župnijske Karitas Polzela. Butarice bodo prodajah na tradicionalnem velikonočnem sejmu, ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Občine Polzela. Pred cerkvijo so poskrbeli za skromno pogostitev z dobrotami, ki so jih pripravile marljive sodelavke. T. Tavčar Pečnikovi med najboljšimi salamarji Milan Pečnik z zmagovalcema, ki sta pravilno ocenila težo salame, in ostali organizatorji Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče, Lovsko družino Braslovče in Občino Braslovče izpeljalo že 15. območno tekmovanje ocenjevanja salam. Ocenjevanje je potekalo v Lovskem domu LD Braslovče, prireditev z razglasitvijo rezultatov pa 9. aprila v dvorani Kulturnega društva Letuš. V Braslovčah so letos ocenjevali 35 vzorcev salam. Največ točk je prejela salama Bernarda Kamenika iz Šoštanja, drugo, tretje in četrto mesto pa so prepričljivo osvojile salame družine Pečnik iz Gotovelj (drugo Borut Pečnik, tretje pa njegova mama Edita). Družinski uspeh je s četrtim mestom dopolnil mlajši sin Uroš. Na državnem tekmovanju v Sevnici, ki bo 14. maja, bodo Pečnikovi sodelovali kar s štirimi vzorci salam, s tremi z ocenjevanja v Braslovčah in z enim z ocenjevanja v Radencih, kjer je potekala 15. salamijada Pomurja. Oče Milan pa je med 64 vzorci osvojil tretje mesto. Priznanja in nagrade so podelili predsednik TD Braslovče Brane Ribizel, vodja salamijade Branko Šporn in predsednik ocenjevalne komisije Janez Šumak. V družabnem delu prireditve je za humor in ples skrbel Trio Šibane. Obiskovalci so lahko tudi letos ocenjevali težo skoraj 1,8 m dolge salame, ki jo je izdelal in društvu podaril Simon Strojanšek. Pravilno težo sta ugotovila Monika Hriberšek in Franc Blagotinšek, ki sta za nagrado prejela vsak polovico najdaljše salame. D. Naraglav V Športni dvorani Vrana Vransko so v okviru glasbenega abonmaja ZKTS Vransko priredili večer narodno-za-bavnih uspešnic. Prireditev je sovpadala s praznikom, posvečenim materam. Na odru športne dvorane, ki je že gostil številne priznane ansamble in vrhunske pevce slovenske in nekdanje jugoslovanske estrade, so nastopih Modrijani, Vesele Štajerke, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Šestica, pevski kvartet Fantje s Praprotnega, Ansambel bratov Dobrovnik, Ansambel Krajcarji, glasbeni duet sestre in brata Jehart in duet Marina Klinc in Marko Semprimožnik iz Tabora (prvi z desne) je zapel skupaj z Modrijani in ob spremljavi Ansambla Braneta Klavžarja, katerega član je Franjo Oset, članov Ansambla Mira Klinca in Modrijanov. Polna dvorana je uživala ob njihovih nastopih. Voditelj večera je bil gledališki igralec in humorist Kondi Pižorn. D. N. Potice in solate Društvo podeželskih žena Občine Prebold je v Aninem domu organiziralo enodnevno kuharsko delavnico, na kateri so pod vodstvom Romane Gričnik, upokojene profesorice, ki je poučevala na Šoli za gostinstvo in turizem Celje, pekli potice in pripravljali solate. Delavnice se je udeležilo 28 gospodinj, ki so želele nad- graditi svoje znanje. Ker so delavnico pripravili pred tradicionalnim festivalom potic, so imele priložnost spoznati, kako speči najboljšo potico, ki bi prejela čim boljšo oceno, saj je Gričnikova tudi članica ocenjevalne komisije omenjenega festivala. Tokrat so pekle orehovo, smetanovo, makovo in potico iz rozin ter orehov ko- lač. Izdelovale so tudi pletenice v obliki srca in drugih podob. Med pečenjem potic so pripravljale solate (krompirjevo, fižolovo, mesno, ribjo ...), ki so lahko tudi samostojna jed. Ob koncu so poskusile vse, kar so spekle in ustvarile ta dan, z veseljem pa so pojedle tudi solate, saj so bile zelo okusne. D. N. Udeleženke kuharske delavnice z Romano Gričnik Smeh je pol zdravja Prvoaprilska gasilska vaja Člani operativne enote PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka so bili 1. aprila s strani Centra za informiranje in obveščanje Celje obveščeni o požaru avtomobila v Dolenji vasi, ki se je vnel na cesti sredi polja. Na srečo ni šlo za pravi požar, ampak le za gasilsko vajo, eno od mnogih, ki jih vsako leto organizirajo v Gasilski zvezi Prebold. Tokratni scenarij vaje je bil požar na avtomobilu, ki se je razširil na suho travo ob cesti, kar je zaradi bližine hiš predstavljalo dodatno nevarnost. Kot je povedal poveljnik PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka Darko Kranjec, je bil osnovni namen vaje obnoviti izkušnje pri polaganju cevovodov, delu z ročniki, z radijskimi postajami in s samim gašenjem. Za vajo so organizatorji uporabili avtomobilsko školjko, iz katere so predhodno odstranili vso ekološko sporno opremo. Požar so ponazorili z lesom in s papirjem, s katerim so napolnili avtomobilsko školjko. D. N. Smeh ugodno vpliva na človekovo počutje, posledično pa tudi na njegovo zdravje. Od tod tudi velikokrat izrečen stavek, da je smeh pol zdravja. Tega se dobro zavedajo tudi v žalskem društvu MUC - Mladinskem umetniškem centru Žalec, kjer pripravljajo tedenske aktivnosti, ki so jih poimenovali Smejalne vaje. Obiskali smo jih v Ekomu-zeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. O teh aktivnosti nam je več povedal vodja Žiga Birsa. Pri vajah gre za zavestno glasno smejanje, ki ga udeleženci sami sprožijo z raznimi zabavnimi vajami in z gledanjem v oči, pravi Žiga in dodaja: »Smejanje vpliva na pretok kisika v telesu, saj se ob tem dodobra nadihamo. Zaradi zavestnega glasnega smejanja, ki naj traja vsaj dvajset minut, se posledično tudi bolje počutimo. Z eno minuto aktivnega smeha dosežemo enake učinke kot z desetimi minutami vadbe na fitnes napravah. Na podlagi obsežnih raziskav so znanstveniki ugotovili, da človeško telo ne loči med tem, ah se smejemo iskreno ali ne. V obeh primerih se zaradi smejanja proizvaja več endorfinov (hormonov sreče), ki pozitivno vplivajo na počutje.« Žiga nam priporoča, da si nadenemo »umeten« nasmešek na obraz in bomo kaj hitro spoznali, kako to prija našemu telesu. Smejalne vaje so primerne za vse ljudi, ki bi se radi smejali - tudi za tiste, ki rešujejo zdravstvene ah kakšne druge težave in jim morda trenutno ni do smeha. Za tovrstno smejanje ne potrebujemo zunanjih dejavnikov, kot so šale in komedije, saj smo sami vir smeha. Zelo pomembna pa je skupina za tovrstno smejanje, saj pomaga vzdrževati nivo pozornosti, predvsem pa drug drugega spodbujajo k temu, da se dlje časa smejijo. D. N. Gasilci med vajo Pred smejalnimi vajami se je potrebno dobro ogreti Tisočina na jubilejnem pohodu Direktorica JZ Žalske lekarne Nataša Čater Druga aprilska nedelja je bila v znamenju vsakoletnega pohoda za zdravje, ki ga je v sodelovanju z Občino Žalec in ob pomoči vodnikov planinskih društev Galicija in Žalec že desetič zapored organiziral Javni zavod Žalske lekarne. Pohoda se je udeležilo več kot 1000 pohodnikov iz Savinjske doline in številnih drugih slovenskih krajev. Organizatorji in pohodniki si lepšega vremena ne bi mogli želeti. Preživeli so prijeten dopoldan v naravi, se malo preznojili, okrepili mišice, predvsem pa veliko naredili za svoje zdravje. Zelo prijetno je bilo tudi na cilju, saj so organizatorji poskrbeli za prijetno druženje ob glasbi, vsi pohodniki pa so prejeli majice. Pohod, ki ga vsako leto pripravijo v počastitev svetovnega dneva zdravja, je potekal po ustaljeni trasi, in sicer iz Športnega centra Žalec preko Gotovelj, Podloga do Jame Pekel in preko Požarišča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti nad Gotovljami. Kar nekaj udele- žencev je ubralo krajšo pot iz Žalca preko Gotovelj do cilja. Organizatorji so se znova izkazali in odlično izpeljali pohod, so bili mnenja pohodniki, ki se bodo z veseljem podali na to pot tudi prihodnje leto. Družina Vignjevič je prispela do cilja med zadnjimi, mama Monika pa nam je ob prihodu na cilj povedala: »Pohoda se je udeležila vsa naša družina, mož Dalibor, petletni sin Leon in 3 in pol leta stara hčerka Sara. Zelo sem vesela, da smo letos prehodili celotno traso iz Žalski šolarji ob dnevu zdravja Jutranja vadba z Lucijo Polavder Svetovni dan zdravja, 7. april so na I. OŠ Žalec počastili na prav poseben način. V sklopu projektov Zdrava šola in Eko-šola so v obliki medpredmetne-ga povezovanja pripravili zanimivo dogajanje in delavnice. Zjutraj se je po šolskih hodnikih razlegala pesem harmonikarjev, Filipa Ugovška in Matica Gorška. Po tematski oddaji šolskega radia, ki so jo pripravili učenci z mentorjem Viljemom Kotnikom, so imeli vsi učenci jutranjo telovadbo z judoistko Lucijo Polavder. Potem so v razredih z različnimi zunanjimi sodelavci in učitelji bogatili svoje znanje na teme odnosov. Učenci 1. razreda so hojo promovirali kot aktiven življenjski slog, drugošolci so ozaveščali pomen odnosa do narave, tretješolci so iskali lastnosti pravega prijatelja. Učenci 4. razreda so s strokovno sodelavko Sašo Bratina izboljševali medosebne odnose. Tudi v popoldanskih dejavnostih podaljšanega bivanja so bili učenci gibalno aktivni in so skrbeli za zdravo telo z gibanjem na svežem zraku. Učence 5. razreda sta Marjana Jager in Majda Donko iz Zdravstvenega doma Žalec osveščali o pomenu uživanja svežega sadja in zelenjave. S šestošolci se je predavateljica Saša Smajila iz Žalskih lekarn pogovarjala o insektih in zaščiti pred soncem ter o samooskrbi ran. Učenci 7. razredov pa so se s študenti Fakultete za socialno delo seznanjali o pravilni rekreaciji, sodelovali pa so tudi v delavnici mediacije. Osmošolci so v eksperimentalni delavnici odkrivali pomen vode za zdravje, devetošolci pa so prisluhnili predavatelju Antonu Komatu, ki je razkril, kako družba uni- Na letnem zboru društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Vransko, ki je marca potekal na Vranskem, so za novega predsednika soglasno potrdili Ludvika Krajnca. Dosedanji predsednik univerze Vlado Rančigaj je namreč z mesta predsednika odstopil, kot razlog za odstop či svoj obstoj z neumnimi odločitvami. Dopoldne so lahko učenci ob pripravljenih degustacijskih mizah okušali dobrote bioprehranskih izdelkov od manj slanega kruha do ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Nekoliko kasneje pa so se prav vsi podali na svež zrak in z gibanjem v različnih športnih aktivnostih poskrbeli za zdravo telo. Koodinatorice projektov Zdrava šola in Ekošola na I. OŠ Žalec Alenka Žnidar ter Darja Balant in Mirjam Ramše so bile tudi s tokratnim dnevom zdravja na šoli zadovoljne. T. T. pa navedel križanje interesov, saj je tudi predsednik Društva upokojencev Vransko, poleg tega je obremenjen še z drugimi funkcijami. Na letnem zboru so soglasno sprejeli tudi predlog, da se za interne namene društva uporablja skrajšano ime, in sicer Bršljanka Vransko, kar so vnesli tudi v statut društva. T. T. Novi predsednik in ime Tik pred ciljem Žalca mimo Pekla do Jedrti. Lani smo se podali po krajši poti preko Gotovelj, letos pa smo se odločili prehoditi celotno traso. Nikamor se nam ni mudilo, hodili smo s tempom, prilagojenim otrokoma, in uživali v naravi in lepem vremenu. Tudi sicer zelo radi hodimo v naravo in v hribe. Lahko bi rekla, da smo že kar izkušeni pohodniki, zato ni bilo težko premagati te poti. Z veseljem se bomo pohodnikom pridružili tudi prihodnje leto in se ude- leževali tudi drugih podobnih rekreativnih prireditev, saj je v naravi najlepše, pa še kaj naredimo za svoje zdravje.« Direktorica JZ Žalske lekarne Nataša Čater pa je povedala: »Zelo sem vesela, da je tudi letošnji pohod za zdravje izjemno dobro uspel. K temu je nedvomno prispevalo tudi čudovito vreme. Ko sem se zjutraj zbudila in zagledala sonce, je bila dana prva pika na »i« k vsej organizaciji, ki smo jo peljali že nekaj časa. Danes je vrhunec tega in res smo lahko zadovoljni, saj se je pohoda udeležilo več kot 1000 ljudi.« Na cilju je bilo tudi nekaj promocijskih stojnic na temo zdravja. Pohodniki so lahko preizkusili dobrote Etnološkega društva Hmeljarska vas iz Šempetra in tudi Ekološke kmetije Zakošek iz Lesičnega. Svojo ponudbo za zdravje so predstavila tudi nekatera podjetja. Za prijetno vzdušje ob glasbi je poskrbel duo Show Makers. D. Naraglav Krvni tlak, sladkor in holesterol? Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je ob svetovnem dnevu zdravja 7. aprila organiziralo brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Merjenje sta opravljali Barbara Dimnik in Tončka Zimšek. Udeležba akcije društva, ki ga vodi Žalčanka Viktorija Rehar, je bila nad pričakovanji, priložnost pa so v največji meri izkoristili upokojenci. T. T. Barbara Dimnik in Tončka Zimšek pri merjenju krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Večer branja Z ene od delavnic V mesecu knjige in branja so na Osnovni šoli Polzela na pobudo ravnateljice Valerije Pukl pripravili večer branja. Namenjen je bil sedmošol-cem, ki so z mentorji prebirali besedila Primoža Suhodolčana in se o njih pogovarjali. Priljubljen pisatelj bo gost ob zaključku bralne značke. Pripravili so tudi več ustvarjalnih delavnic, in sicer delavnico kreativnega pisanja, glas- beno, likovno in gospodinjsko delavnico. Svoje izdelke in ideje so predstavili staršem, s katerimi so sklenili to zanimivo prireditev. T. T. ffi 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net GE0PR0JEKT d.o.o. in CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji. Pod tema Imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne In cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU In PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine Ge°i OPROJEKT _ti.o.o. Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Naročnik: Vedenik Emilijan s.p.. Sv. Lovrenc 55, Prebold Na rekordnem festivalu ocenili skoraj 100 potic Tržnica na cvetno nedeljo Na Plevnem so z osemdesetimi drevesi zaključili obnovo drevoreda Med 16. in 22. aprilom so v Občini Žalec sadili drevesa in grmovnice. S tem so po besedah Marjane Kopitar z Občine Žalec obogatili delovno in življenjsko okolje ter opozorili na pomen drevja pri omilitvi podnebnih sprememb. Skupaj bodo v akciji, v kateri tudi letos sodelujejo krajevne skupnosti, šole in vrtci, posadili kar 133 dreves in 321 grmovnic. Minulo soboto so v organizaciji Turističnega društva Goto-vlje sadili smreke v drevoredu ob graščini Plevno (80 kosov) in s tem zaključili lani začeto Veselo in družabno nedeljsko popoldne na cvetno nedeljo na Trju ostale vrste kolačev - šarkljev ter 41 potic z raznimi drugimi nadevi. Največ zlatih priznanj sta osvojila Andrej Voh, ki je za orehov kolač in za štiri smetanove potice različnih nadevov prejel zlato priznanje, in Urška Šošter, njegova nekdanja učenka, ki je za orehovo potico, orehov kolač in še tri različne smetanove potice prejela zlato priznanje. Na tretje mesto se je s tremi zlatimi, z orehovo in dvema smetanovima poticama, uvrstila domačinka Marija Vozlič, ki je tako kot Andrej Voh in še nekateri že prejela znak kakovosti za trikratno osvojeno zlato priznanje za posamezno kategorijo ocenjevanih izdelkov. Letos so si znak kakovosti prislužili: Urška Šošter za orehovo, pehtranovo in metino potico, Cvetka Svet in Nejc Pušnik za orehov kolač ter Ivanka Kučer za pehtranovo potico. Vse potice, ki jih je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, so tudi letos podarili domovom za starejše občane v dolini. Letos prvič tudi domu starejših v Preboldu. Štirje oskrbovanci preboldskega doma starejših (Marija Hvala, Helena Muc, Ana Slavica Čebin in Dominik Aubreht) so tudi sodelovali na festivalu in za svoje izdelke prejeli srebrno priznanje. Najmlaj- obnovo zavarovanega drevoreda. Enota za urejanje javnih površin pa je skozi ves teden sadila drevje na javnih zelenicah. Zasadili so zelenico parkirišča pri pokopališču v Žalcu in dosadili drevje v kostanjevem drevoredu ob Hmeljarski ulici v Žalcu. Zaključek akcije je danes, ko obeležujemo dan zemlje. V organizaciji KS Vrbje bodo ob 10. uri simbolično posadili ogrožene nižinske hraste (hrast dob) ob reki Savinji pri Ribniku Vrbje. L. K. Posadili 133 dreves in 321 grmovnic stivai je bil rekorden, saj so ocenjevali kar 94 najrazličnejših potic. 23 izdelkov je prejelo zlato, 34 srebrno in 21 bronasto priznanje. Podelili pa so tudi pet znakov kakovosti za trikratno osvojeno zlato priznanje. Vsa leta so festival potic, katerega glavna organizatorica je Danica Uplaznik, pripravili v Dvorani Prebold, udeležence letošnjega festivala in goste pa so letos gostili v Aninem domu. Potice je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Romana Gričnik, Jože Fidršek, Jožica Provst, Dolores Drča in Janja Žagar, ki je imela tokrat res veliko dela, saj je morala oceniti 37 orehovih potic, 12 orehovih in štiri __________a Cvetka Svet je prejela znak kakovosti za trikratno zlato priznanje za orehov kolač Občina Prebold, Društvo darski zavod Slovenije so v podeželskih žena Občine Preboldu organizirali že 8. Prebold in Kmetijsko-goz- festival potic. Tokratni fe- Pokličite S lU/Udplin za dostavo gospodinjskega plina Zmet Plin vas prodajalec v Savinjski dolini. Dostava Mi pripeljemo, Vi varčujete Pred POŠ Trje je bilo prejšnjo nedeljo zelo veselo. Turistično društvo Galicija je namreč organiziralo cvetlično kmečko tržnico, na kateri so sodelovali kmetije iz domačega kraja in Vrtnarstvo Žolnir. Domačini s Pernovega so na tržnico prinesli tudi butaro velikanko. Postavili so jo sredi tržnice, obiskovalcem pa predstavili, kako se iz butare izdelujejo križci, ki jih potem odnesejo na domove in polja in po verovanju prinašajo srečo in obilne pridelke vse leto. Tako prodajalci kot kupci so bili to nedeljo zelo zadovoljni, k temu pa so prispevali svoj delež tudi gasilci, ki so poskrbeli za prijetno druženje. D. N. Ivanka Kučer je za pehtranovo potico prejela znak kakovosti ša udeleženka festivala je bila 6-letna Anja Turnšek, ki je s svojo babico spekla posebno potico, imenovano Kristusova krona, in zanjo prejela zlato priznanje. Na zaključni prireditvi, ki jo je vodila Nuša Dvoršek, so nastopili: otroški pevski zbor Šempavelske iskrice, Vokalna skupina Glas srca, Mešani pevski zbor Šešče, Moški pevski zbor Svoboda Prebold, ljudski pevci Prijatelji 6 Še in kot gostje ljudski pevci iz Tepanja. D. N. Andrej Voh (drugi z leve) s svojimi učenci, med katerimi je Nejc Pušnik (prvi z desne) za orehov kolač osvojil znak kakovosti MOftKIH.COM Nedelja, 8. maj, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec m. -Ji’ I v % «éjr St < : Vstopnice TIC Žalec, tel. 710 04 34 Končno srečna! Monokomedija, Desa Muck Torek, 3. maj ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 www.zkst-zalec.si SASO HRIBAR SHOW v avtorski projekt Četrtek, 12. maj, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec VMfisp Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 r : ; v ■; ZKST ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ■■■ OBČINA ŽALEC Nedelja, I. maj, od 5.45 budnice po Občini Žalec - Ložnica. Žalec, Liboje (KUD Godba Liboje. 041 200 196). Nedelja, I. maj, ob 6. uri budnice po KS Griže - Zabukovica, Porigrac, Griže, Migojnice, Bezovnik, Zahom, Pongrac, Griže (Godba Zabukovica, 041 314 377). Nedelja, 1. maj, ob 9. uri prvomajsko srečanje na Brnici; Bmica (Planinsko društvo Liboje. 031 627 923). Nedelja, 1. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Indijanska vas Ponirkovo gnezdo«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 3. maj, ob 20. uri Končno srečna! monokomedija Dese Muck; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 4. maj, ob 19. uri Morda midva, predstavitev pesniške zbirke Andreja Mratinkoviča; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. maj, ob 11. uri odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline (razstava bo na ogled do 24. maja 2011); Savinov likovni salon Žalec; (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. maj, ob 17. uri Deklica z ogledalom, gledališče Koper; za mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 6. maj, ob 18. uri razstava študentov krajinske arhitekture z naslovom »Antični spomeniki«; Rimska nekropola (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56). Petek, 6. maj, ob 19. uri Neža vas s prijatelji umetniki vabi na glasbeno potovanje okoli sveta; GŠ Risto Savin Žalec predstavlja Nežo Pogačar; koncert za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34, GŠ Žalec, 710 28 60). Petek, 6. maj, ob 20. uri 43. kavarniški večer; gost bo Gorazd Matela, razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 7. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje; (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 7. maj, med 9. in 12. uro bolšji sejem; tržnica Žalec (Mestna skupnost Žalec, 041 375 280). Sobota, 7. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Pomlad v Vrbju - narava se prebuja«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. maj, ob 19.30 Večer večno zelenih melodij - sodelujejo Ani Frece, Maša Uraniek, Jasmina Šmarčan, Matjaž Jeršič in Jolanda Železnik; Kulturni dom Liboje (KD Svoboda Liboje, 031 578 862). Sobota, 7. maj, ob 19.30 Dekameron, mjuzikel; Mestno gledališče ljubljansko, za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. maj, ob 20. uri letni koncert Vokalne skupine Candela z gosti; Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362). Nedelja, 8. maj, ob 7. uri Lepenatka in Rogatec; starti: ob 7. uri izpred društvene pisarne v Migojnicah, 7.10 AP Žalec (PD Zabukovica, 031 533 412). Nedelja, 8. maj, ob 8. uri Razpnimo jadra 2011: pohod na Golavo; start: pri Lovski koči Golava (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 8. maj, med 9. in 13. uro ekotržnica in sejem; pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 12. maj, ob 11. uri nacionalno odprtje tedna vseživljenjskega učenja s podelitvijo priznanj Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih; Dom II. slovenskega tabora Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec. 713 35 68). Četrtek, 12. maj, ob 20. uri Sašo Hribar Show, komedija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec. 710 04 34). Petek, 13. maj, ob 20. uri koncert ŽePZ KUD Griže in MePZ M Dl Žalec; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 031 678 397). Sobota, 14. maj, ob 9. uri 2. pokalna tekma v agilityu; poligon Kinološkega društva Pluton; Ložnica pri Žalcu (Kinološko društvo Pluton Šempeter, 041 842 954). Sobota, 14. maj, med 9. in 12. uro kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 14. maj, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 14. maj, ob 10. uri Razpnimo jadra 2011: 3, 2, 1 START ali DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ; športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 14. maj, ob 10. uri lokostrelsko tekmovanje: AH 12 + 12 za slovenski pokal, Matke (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota, 14. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Gusarji zasedejo Vrbje in skrbijo za čistočo«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. maj, ob 18. uri XVII. Gališki dnevi: sprejem novega gasilskega avtomobila Gasilski dom Pcrnovo (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Sobota, 14. maj, ob 20. uri prireditev PESEM V MAJU; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva, 041 649 516). Nedelja, 15. maj, ob 13. uri XVII. Gališki dnevi: 5. srečanje štirjakov; Trje (Veseli Pruhovčani, 041 951 636). Nedelja, 15. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Gusarji zasedejo Vrbje in skrbijo za čistočo«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 16. maj, ob 17. uri Imago delavnica za kakovostne odnose in osebnostno rast; brezplačna delavnica s psihologinjo Elen Uršič, UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Torek, 17. maja, ob 18. uri, zaključna plesna produkcija OŠ Petrovče in POŠ Trje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 38). Sreda, 18. maj, cel dan mednarodni dan muzejev - brezplačen ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (med 9. in 19. uro) ter Savinove hiše (med 9. in 18. uro); Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 18. maj, ob 17. uri Varčevanje v zlatu? in Sodobni mediji in otroci; brezplačni delavnici; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Četrtek, 19. maj, ob 16. uri Z organizacijo časa do boljših učnih uspehov; brezplačna delavnica; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Četrtek, 19. maja, ob 19. uri Plesne miniature, regijska plesna revija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD.OE Žalec, 491 38 40). Petek, 20. maj, od 9. ure dalje 10. Unescov naravoslovni tabor in 1. mednarodni naravoslovni tabor na OŠ Griže; Griže (Osnovna šola Griže, 713 21 50). Petek, 20. maj, med 9. in 18. uro mladinska naravoslovno-etnološka delavnica; Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Petek, 20. maj, ob 19.30 Sredi zvezd, 9. festival vokalne glasbe (tekmovanje slovenskih skupin, gost VOX Arsana, Ptuj); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. maj, ob 9. uri XVII. Gališki dnevi: odprt turnir v malem nogometu; igrišče Velika Pirešica (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Sobota, 21. maj, med 9. in 12. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. maj, ob 19.30 Sredi zvezd, 9. festival vokalnih skupin (koncert Blue Penguin (Italija) in slovenske skupine); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. maj, ob 19.30 Večer besede (10 let dela dramske sekcije K D Svoboda Liboje); Kulturni dom Liboje (KD Svoboda Liboje, 031 578 862). Sobota, 21. maj, ob 19.30 letni koncert Moškega pevskega zbora Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 041 369 362). Nedelja, 22. maj, ob 10. uri Majski krog; start za občinsko stavbo (ZKŠT Žalec, Kolesarski klub Žalec, Citycenter Celje, 041 220 525). Nedelja, 22. maj, ob 15. uri XVII. Gališki dnevi: stari običaji - ročno spravilo sena in vrtna veselica z ansamblom Navihanke; Zavrh pri Galiciji (PGD Zavrh in TD Galicija, 041 444 993). Nedelja, 22. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 23. maj, ob 17. uri Kako doma skuhamo pivo? brezplačna delavnica; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Ponedeljek, 23. maja, ob 19.30 koncert simfoničnega orkestra Gš Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 24. maja, ob 16. uri Mladi raziskovalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 30). Torek, 24. maj, ob 17. uri Irska mitologija in legende; brezplačna delavnica; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Sreda, 25. maj, ob 16. uri Praznujmo skupaj: 15-letnica SSU; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Sreda, 25. maj, ob 16. uri Mladi raziskovalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Občina Žalec, 713 64 30). Četrtek, 26. maj, ob 12. uri odprtje razstave likovnih del dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 26. maj, ob 17. uri CICI olimpijada 1 - za Vrtce OŽ; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, Atletski klub Žalec in Vrtci OŽ). Petek, 27. maj, ob 17. uri CICI olimpijada 2-1. razredi; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, Atletski klub Žalec in I. OŠ Žalec, 712 12 67). Petek, 27. maj, ob 18. uri Oda prijateljstvu, zaključna prireditev OŠ Šempeter; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Šempeter, 703 20 50). Sobota, 28. maj, ob 6. uri obhodnica Ratitovec 1. del; start: 6.00 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 6.10 AP Žalec (PD Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 28. maj, ob 6. uri Krkine planinske poti 2: Viševnik; start: POŠ Trje ob 6.00, PD Žalec 6.15 (PD Žalec, 031 767 061). Sobota, 28. maj, ob 9.30 šahovski turnir mladih »Razpnimo jadra«; prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457). Sobota, 28. maj, ob 15. uri XVII. Gališki dnevi: turnir v šahu; Dom krajanov Galicija (Športno društvo Hofrein, 051 411 926). Sobota, 28. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Dogodivščine na kitajskem dfroru«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 20. maj, ob 14.30 Učinkovito pisanje vlog in življenjepisov; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). Torek, 31. maj, ob 11. uri preizkusite se v programu KI K - računalniškem programu za ugotavljanje poklicnih interesov; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). OBČINA PREBOLD Sreda, 27. april, dan odprtih vrat zbirke Prebold skozi čas; Dvorec Prebold; ZNDP Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 30. april, kresovanje; igrišče v Šeščah; • PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Sobota, 30. april, kresovanje; športno igrišče Marija Reka; PGD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Nedelja, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; ŠD Latkova vas (Miha Fonda, 041 675 589). Nedelja, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; start: Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Nedelja, 1. maj, prvomajska budnica po Občini Prebold; Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Nedelja, 1. maj, ob 11. uri prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanci; Šmiglova zidanca; Obrn. org. svobodnih sindikatov Celje (Aljoša Ramšak, 040 188 477). Ponedeljek, 2. maj, pohod na Uršljo goro; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Petek, 6. maj, ob 20. uri slavnostni koncert MoPZ KUD Svoboda Prebold ob zaključku praznovanja 100-letnice kulture; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 7. maj, ob 8. uri pohod po grajski poti; ZNDP Prebold (Uroš Herman, 031 682 318). Sobota, 7. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 8. maj, pohod na Blegoš; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 8. maj, ob 9. uri praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu; GZ Prebold in Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Nedelja, 15. maj, Travnik; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 21. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 21. maj, Bistriški vintgar; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Od ponedeljka, 23., do petka, 27. maja, tečaj rolanja; igrišče pri OŠ Prebold; Športna zveza Prebold (Katja Kronovšek, 040 507 404). Sreda, 25. maj, Naj pesem pove; OS Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 28. maj, 5. športno druženje mladine Občine Prebold; igrišče pri OŠ Prebold; Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 28. maj, gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Pekarne Peternel; Prebold; PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (Darko Kranjec, 041 783 193). Sreda, 27. april, ob 16.30 5 ur malega nogometa.vzhod : zahod; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 30. april, ob 20.30 kresovanje; igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 30. april, ob 19. uri gostovanje slovenske gledališke skupine iz Štandreža (Italija): Zbeži od žene; Kulturni dom Polzela (Jaka Jeršič, 041 844 770). Nedelja, 1. maj, ob 8. uri prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Gora Oljka (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Nedelja, 1. maj, ob 8. uri tradicionalni pohod na Goro Oljko; odhod izpred Občine Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Ponedeljek, 2. maj, ob 17. uri memorial Frančka Satlerja; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 7. maj, ob 6. uri Kraški rob; odhod izpred Občine Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 7. maj, ob 17.15 14. kolo medrajevne lige malega nogometa -Andraž 2010/2011; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 8. maj, ob 10.30 sveta maša ob prazniku svetega Florjana; za gasilke in gasilce; cerkev v Andražu (David Krk, 041 783 744). Sobota, 14. maj, ob 6. uri Vremenščica; odhod izpred Občine Polzela (Zoran Štok, 041 754 448). Sobota, 14. maj, ob 7. uri 12 ur pohodov na Goro Oljko, Hotunje-Gora Oljka (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sobota, 14. maj, ob 17.15 15. kolo medrajevne lige malega nogometa -Andraž 2010/2011; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 14. maj, ob 6. uri pohod po slovenski planinski poti; igrišče Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739). Sobota, 14. maj, ob 8. ure dalje kmečka tržnica; pred Tušem Polzela (TD Občine Polzela, 703 32 20). Ponedeljek, 16. maj, ob 19. uri literarne-filmski večer učencev OŠ Polzela; občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Torek, 17. maj, ob 8. uri 157. lunohod; izpred doma Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 21. maj, ob 20. uri koncert Andraškega okteta z gosti; Kulturni dom Andraž (Zdravko Zabukovnik, 041 895 920). Sobota, 21. maj, ob 17.15 16. kolo medrajevne lige malega nogometa -Andraž 2010/2011; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Ponedeljek, 23. maj, ob 9. uri meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal PGD Andraž; igrišče Andraž (Uroš Zabukovnik, 031 543 913). Ponedeljek, 23. maj, ob 18. uri pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 28. maj, ob 17.15 17. kolo medrajevne lige malega nogometa -Andraž 2010/2011; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 29. maj, ob 9. uri piknik starejših članov DU Andraž; pri ribniku TK Cokan (Jože Jelenko, 041 299 727). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 30. april, kresovanje na športnem igrišču v Letušu z DJ Mihor ŠD Savinja Letuš (Dani Stakne, 040 203 320). Sobota, 28. maj, društvena tekma v lovu rib s plovcem; Mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 8. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Pomlad v Vrbju - narava se prebuja«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 8. maj, ob 16.00 XVII. Gališki dnevi: maj open; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 725 079). Nedelja, 8. maj, ob 20. uri 5moških.com, komedija, špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 9. maj, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica, prostori KS Petrovče. Torek, 10. maj, ob 18. uri XVII. Gališki dnevi: dan odprtih vrat Dom Nine Pokorn (Dom Nine Pokorn, 051 390 913). Torek, 10. maj, ob 14.30 medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec in Atletski klub Žalec, 031 639 324). Sreda, 11. maj, ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Glasbena šola Risto Savin Žalec 710 28 60). Sobota, 21. maj, ob 5.45 Golica in obisk planinskega muzeja v Mojstrani; starti: ob 5.45 parkirišče Lidi Nova vas Celje, 6.00 Sipex Zabukovica, 6.10 izpred društvene pisarne v Migojnicah, 6.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 21. maj, ob 6. uri Kum; odhod izpred društvene pisarne (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 21. maj, ob 6. uri XVII. Gališki dnevi: stari običaji - ročna košnja trave; Zavrh pri Galiciji (Turistično društvo Galicija, 040 185 086). Sobota, 21. maj, ob 6. uri Blegoš ali Ratitovec; odhod izpred trgovine Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Sobota, 21. maj, ob 7. uri planinski izlet v neznano; start s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 21. maj, ob 9. uri Razpnimo jadra: VSI NA HOM NA LASTEN POGON; start pohodnikov ob 9. uri, kolesarjev ob 9.30 z igrišča v Grižah (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 28. maj, ob 19.30 letni koncert MePZ A Cappella; Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 041 369 362). Nedelja, 29. maj, ob 7.30 pohod Stari pisker Celje-spomenik NOB Pongrac Zabukovica; zbor pohodnikov ob 7.30 pred Starim piskrom v Celju (Planinsko društvo Zabukovica, 051 303 486, 051 346 707). Nedelja, 29. maj, ob 9. uri XVII. Gališki dnevi: turnir posameznikov v tenisu; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 267 440). Nedelja, 29. maj, med 15. in 17. uro Ponirkova otroška delavnica: »Dogodivščine na kitajskem dvoru«; Ponirkov info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 29. maj, ob 16. uri XVII. Gališki dnevi: miting za domoljubje; Dom krajanov Galicija (NOB KO Galicija, 051 819 107). Ponedeljek, 30. maj, od 16. do 18. ure Katere jezike govoriš? predstavitev gradiv za multimedijsko učenje in testiranje znanja tujih jezikov; UPI Žalec (UPI - ljudska univerza Žalec, 713 35 68). OBČINA POLZELA Nedelja, 24. april, ob 10. uri streljanje na glinaste golobe - za memorial Alojza Pižorna; strelišče pod domačijo Slavka Pižorna (Leon Pižorn, 041 578 089). Torek, 26. april, župnijsko romanje po Slavoniji, Sremu in Baranji; zbor pri domu krajanov (Janez Furman, 041 773 222). Sreda, 27. april, župnijsko romanje po Slavoniji, Sremu in Baranji; zbor pri domu krajanov (Janez Furman, 041 773 222). Nedelja, 1. maj, rvomajski pohod na Dobrovlje; D Savinja Letuš (Dani Stakne, 040 203 320). Nedelja, 1. maj, od 10. do 18. ure prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici; PGD Grajska vas (Aljoša Ramšak). Ponedeljek, 2. maj, Gradiška tura; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Petek, 6. maj, občinska liga v malem nogometu -1. kolo v Športnem centru Šmatevž; Športno društvo Gomilsko (Matej Jerman, 031 762 895). Nedelja, 8. maj, Po Slomškovi poti Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Nedelja, 8. maj, ob 9. uri delovna akcija na gradu Žovnek; TD Braslovče (Branko Ribizel, 031 896 938). Nedelja, 8. maj, ob 16. uri S pesmijo v pomlad; prireditveni prostor Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Ponedeljek, 9. maj, ob 11. uri srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage v Letušu; Združenje borcev za vrednote NOB (Viktor Zorec). Nedelja, 15. maj, gorsko kolesarjenje, Vrhe-Trojane; (Franci Kumer, 041 771 134). Četrtek, 19. maj, ob 20. uri koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile; Športna dvorana Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Sobota, 21. maj, ob 9. uri sejem kmetijske mehanizacije in veselica z Ansamblom Roka Žlindre ob 20. uri; na dvorišču KZ Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Nedelja, 22. maj, ob 9. uri sejem kmetijske mehanizacije in druge aktivnosti; na dvorišču KZ Braslovče (Rok Ušen, 031 633 876). Petek, 27. maj, ob 19. uri folklorni večer v Domu krajanov Gomilsko, Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). OBČINA TABOR Nedelja, 24. april, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred župnijsko stavbo (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Ponedeljek, 25. april, ob 9. uri velikonočni pohod v Marijo Reko; odhod izpred Kmetijske zadruge Tabor (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Program prireditev ob občinskem prazniku 2011 Sreda, 27. april, ob 11. uri pohod in tovariško srečanje pri domačiji Brečko (Pošebal); odhod izpred šole v Lokah ob 8.30; kulturni program in partizanski golaž (Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Krajevna organizacija Tabor, 572 70 48 in PD Tabor). Petek, 29. april, ob 19.30 komedija - Naročena zmešnjava; v izvedbi gledališke skupine iz Jurkloštra; Dom krajanov Tabor (Dramska skupina Teloh, 040 206 991). Sobota, 30. april, ob 14. uri nogometna tekma sever - jug; zunanje nogometno igrišče na Vranskem (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Sobota, 30. april, ob 15. uri turnir v namiznem tenisu za osnovnošolce; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 474 653). Sobota, 30. april, ob 20. uri kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Nedelja, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Ponedeljek, 2. maj, ob 15. uri turnir v namiznem tenisu za starejše člane; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 474 653). Torek, 3. maj, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Janka Lukmana na POŠ v Taboru in Likovne sekcije Mavrica; vabljeni na ogled likovne razstave članov sekcije s kratkim kulturnim programom; sejna soba Občine Tabor (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214). Sreda, 4. maj, ob 19.30 predavanje: Novosti balkonskega cvetja 2011; sejna soba Občine Tabor (Alen Kovačič, 051 234 575). Petek, 6. maj, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in odprtje devetletne POŠ Tabor; Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, KUD IC Tabor, POŠ Tabor, 705 70 80). Sobota, 7. maj, ob 10. uri nogomet za otroke; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785); ob 15. uri medvaški turnir v malem nogometu; nogometno igrišče pri domu krajanov; (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785); ob 15. uri balinarski turnir; igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Sobota, 14. maj, ob 9. uri druženje in gibanje vseh generacij, planinski pohod (Črni Vrh - smer Šmit); izpred POŠ Tabor (POŠ Tabor, PD Tabor, 041 724 386). Sobota, 14. maj, ob 10. uri kolesarski vzpon na lovsko kočo; start izpred KZ Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Prireditve po občinskem prazniku Sobota, 21. maj, ob 20. uri letni koncert Pevskega društva Tabor; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 041 298 585). Sobota, 22. maj, ob 16. uri dvodnevni turnir v malem nogometu (24 ekip); nogometno igrišče pri domu krajanov; v primeru slabega vremena bo prireditev naslednji teden (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Nedelja, 22. maj, ob 9. uri dvodnevni turnir v malem nogometu (24 ekip); nogometno igrišče pri domu krajanov; v primeru slabega vremena bo prireditev naslednji teden (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785). Nedelja, 29. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred župnijsko stavbo (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Srečanje orkestrov in ansamblov Na reviji prepevalo 420 pevcev Kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina s solistko Nežo Pogačar pred glasbeno šolo Glasbena šola Risto Savin Žalec in Zveza glasbenih šol Slovenije sta 9. aprila v dvorani glasbene šole v Žalcu organizirala 5. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije. Srečanje, idejo zanj je podala profesorica kitare Marija Alatič, organizirajo vsake dve leti. Žalec je domicilno mesto teh srečanj, na katerih se predstavijo kitarski sestavi slovenskih glasbenih šol. Na dveh koncertih se je občinstvu in strokovni žiriji predstavilo dvanajst šol. Med njimi tudi kitarski orkester GŠ Risto Savin Žalec, ki ga vodi prof. Maruša Mirnik. Njihov nastop, na katerem so igrali skladbe B. Szordikowske- ga, F. Graya in A. Silvestrija v priredbi Melite E. Villasanti in Maruše Mirnik, je navdušil občinstvo. Zaigrala pa je tudi solistka na klavirju Neža Pogačar, ki deluje pod mentorstvom Melite E. Villasanti. Po nastopu je vodja orkestra Maruša Mimik povedala: »Zelo vesela sem, da je to srečanje v Žalcu, kjer se lahko naš orkester predstavi tudi domačemu občinstvu. Vsi se radi družimo ob dobri glasbi, zelo prijetno je tudi na vajah in uživamo v igranju. V orkestru je 22 članov, danes sta nam pomagala še tolkalist in solistka pianistka Neža Pogačar. V orkestru so učenci od tretjega razreda dalje, ki jih poleg mene poučuje še pet drugih učiteljev. Danes smo prvič nastopili pred občinstvom in mislim, da smo uspešno opravili tovrstni krst in da bo z nami zadovoljna tudi strokovna komisija. Ta sestav deluje prvo leto, pred tem je igral drug orkester in bilo je tudi drugo vodstvo, tako da morda še nimamo dovolj izkušenj. Vsekakor pa si želim, da bo naslednje srečanje čez dve leti ponovno v Žalcu, da bomo lahko pokazali naš napredek in še številčnejšo rast orkestra. Mislim pa, da je bil tudi današnji nastop sijajen, za kar velja članom orkestra izreči vso pohvalo.« Zelo zadovoljen je bil tudi ravnatelj GŠ Risto Savin Žalec Gorazd Kozmus: »V prvi vrsti se moram zahvaliti celotni naši ekipi na čelu z našo profesorico kitare, ki je duša in srce te prireditve, Mariji Alatič. Imel sem odlično ekipo, ki je tako vsebinsko kot tudi izvedbeno pripravljala to srečanje zelo zavzeto. Poleg tega nam je na pomoč priskočil tudi ZKŠT Žalec s simboličnimi darilci za nastopajoče, svoje je dodala tudi Zveza glasbenih šol Slovenije, odlično je potekalo tudi sodelovanje z zavodom Petka, ki je poskrbel za prehrano udeležencev. Zelo sem zadovoljen, počaščen in ponosen, da sem lahko ravnatelj takšnega kolektiva, profesoricam in profesorjem, ki se trudijo opravljati svoje poslanstvo. Za tokratni nastop moram še posebej pohvaliti profesorico Marušo Mirnik, ki je nedvomno vzgojila res dober kitarski orkester, in tudi profesorici Meliti Estibarribia Villasanti, ki je prispevala klavirsko točko v sodelovanju s kitarskim orkestrom.« D. Naraglav Uspešni mladi glasbeniki Mladi glasbeniki Glasbene šole Risto Savin Žalec so bili tudi v preteklem mesecu uspešni na mednarodnih in domačem državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Na 15. mednarodnem tekmovanju mladih pianistov v Šabcu v Srbiji si je prvo nagrado poleg Neže Pogačar, o kateri smo že pisali v prejšnji številki časopisa, priigrala tudi Tjaša Jazbinšek (mentorica Željka Kolenc). Na mednarodnem Morskem festivalu kitare konec marca in v začetku aprila v Murski Soboti je Maša Rajh (mentorica Maruša Mirnik) osvojila zlato priznanje in drugo nagrado, Melanija Hadolin (mentorica Mateja Žnidar) in Klara Evita Habat (mentorica Marija Alatič) pa sta prejeli srebrno priznanje. Bronasto priznanje je na Mednarodnem tekmovanju solistov in komornih skupin Svirel v Štanjelu v začetku aprila osvojila Lucija Cerjak (mentorica Nina Baša). Na 40. državnem Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG) so slavili Jernej Flajs (tolkala, mentor Dejan Tamše), ki je prejel srebrno priznanje in 3. nagrado, Jurij Pla-skan (tolkala, mentor Dejan Tamše) in Rok Kokot (pozavna, mentor Dejan Podbregar), ki sta osvojila srebrno priznanje, Tina Fijavž in Ana Pečovnik (klavirski duo I, mentorica Željka Kolenc), ki sta prav tako prejeli srebrno priznanje, ter Katarina Drame in Kirn Pavlič (klavirski duo, mentorici Irena Kralj in Melita Estigarribia Villasanti) ter Uroš Hostnik in Primož Čuvan (kitarski duo, mentorica Marija Alatič), ki so se domov vrnili z bronastim priznanjem. L. K. Razstavlja dr. Tihomir Pinter V Savinovem likovnem salonu bo do 30. aprila odprta razstava fotografij Železarske podobe fofografa Tihomirja Pinter j a. Ob odprtju sta o življenju in razstavi govorila Lidija Koceli in likovni kritik Boris Gorupič. Dr. Tihomir Pinter se je rodil leta 1938 v Bjelovaru, s fotografijo se ukvarja od leta 1956, razstavlja pa od leta 1961 dalje. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov Mojster umetniške fotografije. Sodeloval je na kar 565 skupinskih razstavah in pripravil 98 samostojnih razstav doma in v tujini ter prejel 175 nagrad in priznanj. Na razstavi v Savinovem salonu so prikazani posnetki, ki so nastali v železarni. Ker gre za zelo specifično vejo industrije, so tudi posnetki nastajali tako, da poudarjajo te posebnosti, posamezniki so večkrat fotografirani med svojim delom. Posebno skupino razstavljenih fotografij pa predstavljajo po- snetki, v katerih subjekti niso prisotni, kar je za Pinterjevo fotografijo tudi manj običajno. Pri fotografiranju so ga zanimali predvsem razni detajli, ki so v tej industrijski kategoriji vsakdanji, izven nje pa toliko manj prisotni. Te fotografije odkrivajo različne strukture z geometrijsko opredeljenimi razmerji ter plastmi svetlejših in temnejših delov. V kulturnem programu ob odprtju razstave so nastopili Žalski mestni piskači. T. Tavčar V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je konec marca potekalo območno srečanje pevskih zborov in malih vokalih skupin. Revijo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, predstavilo pa se je 22 pevskih sestavov s 420 pevci iz Spodnje Savinjske doline. V prvem delu, torej v soboto zvečer, so nastopili: Oktet zven (Jože Škorjanc), Sekstet Go-milsko (Vesna Štraus), Kvintet Dobroveljski fantje (Katarina Kokovnik), ŽPZ Svoboda Griže (Vesna Turičnik), MePZ Šešče (Januš Rasiewicz), VS Kandela (Marjeta Rak Jezernik), MePZ MV Braslovče (Mija Novak), MPZ Petrovče (Metka Berk), MPZ Savinjski Zvon Šempeter (Metka Jagodič Pogačar), MePZ Karel Virant Braslovče (Anja Jezernik) in MePZ Pop-seslish Žalec (Matjaž Kač). V drugem delu v nedeljo zvečer so nastopili: VS ZaPet (zborovodja Janez Kolarič), Andraški oktet (Julij Pačnik), MPZ KUD Gotovlje (Zdenka Markovič), Mešani planinski PZ Žalec (Breda Veber), MPZ Svoboda Prebold (Bojan Hrovat), MPZ Polzela (Marko Slokar), ŽPZ Gotovlje (Špela Florjančič), MPZ Ponikva (Janez Kolerič), MePZ Vransko (Franc Lesjak), MePZ Oljka Polzela (Marko Slokar) in MePZ Cappella Petrovče (Blaž Rojko). Revijo je strokovno spremljala Danica Pirečnik, vse pevce, strokovne sodelavce in pevovodje pa je pozdravil tudi vodja žalske območne izpostave JSKD Marko Repnik. T. T. Med nastopom MePZ Oljka Polzela, ki ga vodi Marko Slokar Spomini v kavarni Stella Muzlovič ob enem izmed svojih razstavljenih del V Mestni kavarni Žalec bo do 30. aprila odprta razstava slik članice likovne sekcije KUD Žalec Stelle Muzlovič. Dela v različnih slikarskih tehnikah, od akvarela, olja in akrila na platnu, so tematsko zelo raznolika, prevladuje morje (soline, čolni), voda, pokrajina in tudi tihožitja s cvetjem. Stella je cvetličarka, aranžer-ka in vrtnarka. V prostem času pa strelja z lokom in slika. Že od nekdaj sije želela slikati, a je spoznala, da za uresničevanje novih idej potrebuje tudi nova znanja. Že deset let je članica likovne sekcije KUD Žalec, njen mentor pa je akademski slikar Djemal Djokovič. Šest let že obiskuje poletno slikarsko šolo Chiaroscuro v Novem Celju. Prav tam je našla nov izziv - grafiko. Odprtje razstave v kavarni je popestrila skupina Uroš Planinc group. T. Tavčar Gotovljani ob materinskem dnevu Med nagovorom predsednika Sveta KS Gotovlje Henrika Kranjca Mešani pevski zbor KUD Gotovlje je v dvorani KZ Gotovlje pripravil koncert ob materinskem dnevu. Pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Zdenke Markovič so zapeli predvsem slovenske pesmi. Vmes je v dvorani zadonela tudi dalmatinska pesem Vela Luka. Bogat pevski program so dopolnili harmonikar Gašper Kundih in učenci POŠ Gotovlje pod mentorstvom učiteljic Mojce Uranjek, Andreje Čuk in Nataše Tratnik. Prireditev sta vodila Lana Deleja in Matevž Antloga, avtorica veznega teksta pa je bila Polona Grabner Gajšek. Predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc je materam čestital za njihov praznik in podal nekaj misli o liku matere. D. N. Okna življenja v pozdrav pomladi Podelili kar 446 bralnih značk S prireditve, ki sojo z igranjem na citre polepšali citrarke in ostali nastopajoči Sten Viler in Damjana Golavšek ter predstavniki razredne stopnje, ki so prejeli bralne značke Kulturno društvo Vrbje je 9. aprila postreglo s posebnim kulturnim dogodkom, imenovanim Okna življenja. V glasbeno-gleda-liškem večeru sta bila osrednja gosta igralca Milena Zupančič in Polde Bibič, ki sta v pogovoru z voditeljico odpirala svoja okna življenja in skupaj z ostalimi nastopajočimi ustvarila nepozaben večer. Večer "V pozdrav pomladi", ki so ga v Vrbju pripravili že tretje leto zapored ob dnevu poezije in svetovnem dnevu gledališča, so z glasbo pospremili harmonikarji DU Vrbje, citrarke Glasbene šole Risto Savin Žalec z mentorico Ireno Glušič in ostali nastopajoči: Andrej Čehovin ml., Ožbej Petar, Nina Pri-vošnik, Milan Vogrinc, Lea Meh in Jelka Štorman, ki so brali odlomke iz Bibičeve knjige ter odigrali prizor iz Partljičeve igre Moj ata socialistični kulak. Z gostoma pa se je pogovarjala Brina Krašovec, ki je pripravila tudi scenarij prireditve. Na njej so postregli tudi z odlomki iz filmov Cvetje v jeseni, Kekec Brina Krašovec in Moj ata socialistični kulak, v katerih sta nastopila gosta. V odslikavanju svojega življenja in igralskega poklica sta bila tudi zelo duhovita. Ob koncu sta gostoma čestitala župan Janko Kos in predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc ter jima v spomin na ta večer izročila grafiko Rudija Španzla. Kulturni večer se je nadaljeval s prijetnim druženjem ob kozarčku in dobrotah, ob pogovorih in glasbi harmonikarjev. Brina Krašovec: »Glavna ideja tega večera je nedvomno izpolnjena. Biti v družbi takšnih ljudi, kot sta bila nocojšnja gosta, in z njima obujati spomine, je bil zame velik izziv, hkrati pa tudi zadovoljstvo. Mislim, da smo vsi skupaj uspešno odpirali okna in kukali v življenja obeh igralcev in s spomini bogatili njuna in naša srca. Z nocojšnjim večerom smo na nek način obujali pomlad in cvetje v jeseni, ki sta ga današnja gosta upodobila v gledališču in filmu.« Milena Zupančič: »Da- našnji večer je bil zelo lep, zelo prijeten, topel, domač Milena Zupančič in hkrati tudi na zavidljivem nivoju. Vsa ta glasba, igralska interpretacija, filmski odlomki ... so se me močno dotaknili in lepšega si skorajda ne bi mogla predstavljati. Ob glasbi citrark so me spomini ponesli v čas snemanja filma Cvetje v jeseni, pa tudi marsikakšen drug delček mojega življenja in igranja na odru, v filmu, na televiziji je oživel. Društvu vse čestitke za ta večer, ki ga ne bom pozabila, saj me je napolnil z neko posebno energijo. Človek je res vesel, ko vidi, da so po Sloveniji še ljudje, ki ustvarjajo večere z glasbo, igranjem, s petjem, pogovori ... in so daleč od politike, potrošništva in pehanja za denarjem.« Polde Bibič: »Biti gost takšnega večera, kot je bil današnji, je nadvse lepo. Zelo sem vesel, da sem danes tu in da sva skupaj z Mileno lahko’ z občinstvom obujala spomine na najini življenji, gledališke in filmske vloge ter nasploh na čase, ki so zaznamovali najino gledališko in filmsko pot. Danes se res lepo počutim, ljudje so prijazni, nama naklonjeni in človeku to nedvomno godi, ko vidi, da ni pozabljen in da je naredil nekaj dobrega za slovensko kulturo. Počaščen sem, da je danes tu tudi župan, kar je nedvomno dokaz, da občina podpira kulturno delovanje in ljubiteljsko kulturo. Večer sem doživljal kot nekaj lepega, oživeli so spomini, ki so jih z odlomki iz moje knjige v meni vzbudili današnji izvajalci programa, in domov odhajam z najlepšimi občutji.« D. Naraglav Polde Bibič Na I. OŠ Žalec so 12. aprila pripravili zaključno prireditev bralne značke za vse učence, ki so zvesti knjigi. Prireditev je potekala v Domu II. slovenskega tabora Žalec, in sicer v dveh delih, podelili pa so kar 446 bralnih značk. Najprej je zbrane nagovorila ravnateljica Tatjana Žgank Meža, pohvalila mlade bralce in se zahvalila tudi mentorjem za njihov trud z nadebudnimi ljubitelji knjige. Tokratna gosta zaključne prireditve sta bila priznana umetnika Sten Vilar iz Maribora in nekdanja Savinjčanka Damjana Golavšek, ki sta navdušila s svojim nastopom. Koordinatorica bralne značke na šoli Mojca Zelen je pove- Na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec je drugi aprilski petek gostovala dramska skupina Gimnazije Celje - Center z mojstrovino francoskega dramatika Eugena Ionesca, antidramo Plešasta pevka. Tovrstna predstava vse od svoje krstne uprizoritve daljnega leta 1950 buri duhove in vsakodnevno polni gledališke dvorane po vsem svetu. Gostovanje v okviru regionalne kulturne naveze Triangel sta pripravila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiša kulture Celje. dala, da je to šolsko leto bralno značko na razredni stopnji (od 1. do 5. razreda) končalo 307, na predmetni (od 6. do 9. razreda) pa 140 bralcev, skupaj torej 446 učencev žalske šole. Dramska skupina GCC je Plešasto pevko predpremier-no uprizorila maja 2010, nato pa še premierno za javnost 15. septembra lani v Celjskem domu. Mlad igralski ansambel je z uprizoritvijo požel izvrstne kritike in se prijavil tudi na letošnje Vizije, festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije. Delo Plešasta pevka, ki prikazuje srečanje dveh meščanskih družin, je drama absurda, ki z groteskno komiko razkriva izpraznjeno meščansko življenje in odtujenost v medčloveških odnosih. Pogo- Upravičeno lahko sklepamo, da se kljub vdoru sodobnih medijev v vsakdanjik mladih za prihodnost knjige ob tako marljivih bralcih v Žalcu ni bati. T. Tavčar vori med zakonci so izvotljeni, odtujenost pa prignana do skrajnosti, ko se lastna mož in žena sploh ne poznata več. Jezik kot sredstvo komunikacije je le še veriga puhlic in vsakdanjih fraz in na koncu razpade v nepovezano, nelogično, nesmiselno zaporedje stavkov, besed, glasov, ponavljanj. Drama je, v šestih desetletjih od prve uprizoritve dalje, v Parizu uprizarjana sleherni dan, kar je z več kot 16.000 ponovitvami edinstven rekord v gledališkem svetu. Kljub temu je delo še vedno aktualna satira na meščansko družbo, ki ne ponuja in ne zahteva več nobenih vrednot, edino, kar zagotavlja, je življenje v prazno ... V predstavi, ki je nastala pod mentorskim vodstvom profesorice Bergit Vrečko, so nastopili sedanji in nekdanji dijaki GCC Neža Justinek, Sara Železnik, Luka Bokšan, Borut Krog, Vesna Rehar in Alen Kurtiš. Tudi v Žalcu je bila publika izjemno navdušena, čeprav je škoda, da si predstave, ki je bila brezplačna, ni ogledalo še več ljudi. D. N. Tišina, ki vrača čas Plešasta pevka v Žalcu Eden od prizorov, v katerem nastopajo vsi igralci Savina na ogled Na začetku aprila je svojo letošnjo tretjo razstavo in že 16. samostojno (istočasno je razstavljala tudi v Ljubljani) na ogled postavila Polzelanka Savina Vybihal. Obiskovalci so si kar nekaj njenih del lahko ogledali prvič. Iz predstavljenih del manjšega formata je začutiti besede njene, lani umrl prve učiteljice, akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, ki jo je označila kot osebo, ki je »s celim telesom srkala vse, kar je povedala, in bila vedno vztrajna.« Kot pravi Savina, po izobrazbi profesorica športne vzgoje, ki jo največ ljudi pozna kot radijsko in TV-voditeljico ter avtorico člankov, svojo pot usmerja na osnovi preizkušenih in kar se da naravnih znanj. Razstavo v galeriji M caffe je s svojimi skladbami obogatil njen sokrajan Aleš Romih. T. T. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so številnim obiskovalcem predstavili knjižico fotografij in avtorskega teksta Gregorja Audiča TIŠINA -treking okrog Manasluja. Tankočutni popotnik in organizator adrenalinskih doživetij, doma iz Žalca, se je predstavil v pogovoru z Ireno Stusej. Kot je povedala Štusejeva, je Tišina knjiga, ki se ne lista kot običajna knjiga, ki se ne lista, da pridemo do zadnje strani. To je knjiga, ki vrača čas, poti, zgodbe v oči, hrano na krožnik, tišino, da kriči. Tišina je knjiga, ki sicer ima liste, a so kot veter, ki prinese zgodbe, te, ki sta jih doživela skupaj z dekletom Tamaro Tomič. V ozadju so obiskovalci lah- ko občudovali fotografske posnetke s potovanja. Glasbena gosta večera pa sta bila Bojan Bahč in Vesna Pospeh. Del teksta iz njegove knjige: »/.../ Vsaka bilka prekrasnega riža, ki hrani ogromno lač- nih ust, prav ponižno veje svoje bogato klasje proti žametnim listom. Vsak posamezen rižek želi postati zvezda, a kaj, ko mu to ni dano. Je pa zvezda vsak dan na krožnikih ljudi širom po svetu./.../« T. T. Remi Zalčank v 3. kolu Lokostrelci za slovenski pokal V akciji Jasna Turnšek V 3. kolu končnice državnega rokometnega prvenstva so Žalčanke doma prejšnjo soboto igrale neodločeno proti ekipi Pirana (28 : 28), potem ko so ob polčasu Pirančanke vodile 11:14. V prvem delu so ves čas vodile Pirančanke, v drugem delu pa so gostiteljice v 46. minuti izenačile na 20 : 20, nato so odlično igro povedle 25 : 21 in se 9 minut pred koncem že veselile zmage, ki pa je ob koncu niso dočakale, saj so bile igralke iz Pirana s hitro in učinkovito igro v zadnjih minutah srečanja veliko boljše in so osvojile točko na gostovanju. Za ekipo Žalca so bile uspešne: Tana Sutej 12, Jasna Turnšek 10, Patricija Feldin 3, Karmen Gaber 2 in Katja Krajner 1. V 4. kolu, danes ob 18.30, bodo Žalčanke doma igrale z ekipo Mlinotest iz Ajdovščine. Žalec : Piran 28 :28 (11:14) Žalec - telovadnica I. OŠ Žalec, sodnika Gorenc, Lindič (oba Krško), gledalcev 50 Žalec: Križan, Feldin 3, Krajner 1, Čede, Kramer, Sutej 12, Gaber 2, Turnšek 10(1), Plaskan, Potočnik, Voglar, Pirc, Petek Piran: Zec, Tutnjič 1 (1), Krajnc 5, Čehič 4 (1), Panger 1, Čvorak 2, Čajko 5, Ugrin Levstik, Cuder Skrlič 3, Gabbo 3, Bužeki-jan 4 (2) Sedemmetrovke Žalec 1:1, Piran 4:4 Izključitve Žalec 6 minut, Piran 6 minut V 3. kolu končnice od 9. do 11. mesta so Žalčanke doma iztržile neodločen rezultat (28 : 28), pa čeprav so imele 8 minut pred koncem srečanja kar 4 gole prednosti (25 : 21) in so se po tihem že veselile zmage. Pirančanke so v zadnjih minutah zaigrale borbeno in tako na gostovanju v Žalcu osvojile točko. T. Tavčar Žalčanke četrte Na letošnjem zaključnem turnirju v pokalu Slovenije za ženske (Pokal z' dežele), ki je potekal v začetku aprila v Zagorju, so rokometašice RK Žalec zasedle četrto mesto, že 18. pokalno lovoriko pa so osvojile rokometašice Krima Mercatorja. Rokometašice Krima Mercatorja so v finalu zaključnega turnirja Pokala z' dežele kar s 40 :18 premagale Krko iz Novega mesta. Tekma za tretje mesto pa se je končala s prepričljivo zmago domače ekipe Zagorje GEN-I proti ekipi RK Žalec (40 : 21). Žalčanke so se rokometašicam enakovredno upirale samo do izida 9 : 8, nato pa so Zagorjanke dosegle delni izid 8 : 0 in prišle v vodstvo s 17 : 8. Že do konca prvega polčasa so si priigrale deset zadetkov prednosti (21 : 11), v drugem pa je prišla še bolj do izraza očitna kakovostna razlika med kluboma. Končni vrstni red: 1. Krim Mercator, 2. Krka Novo mesto, 3. Zagorje GEN-I, 4. Žalec. T. T. Zanimiva nogometna tekma I P i H i J jr oj 1 vi Bggjp* 1 L\ ' Obe ekipi Na Gomilskem je gostovala nogometna ekipa županov in podžupanov Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 2006 in nastopa pod okriljem Skupnosti občin Slovenije. Za njo je že kar precej srečanj in gostovanj. Leta 2006 so se župani udeležili neuradnega evropskega prvenstva županov v Avstriji, gostovali so v Nemčiji, Romuniji, letos verjetno potujejo v Ukrajino, so redni gostje raznih športnodru-žabnih dogodkov v Sloveniji. Žal se jih je zaradi nepričakovanih obveznosti tokratnega srečanja na Gomilskem udeležilo precej manj, kar pa ni vplivalo na zanimivo tekmo, na kateri so s 5 :2 sicer slavili precej mlajši domačini. Nad samo tekmo in tudi organizacijo dogodka je bil navdušen tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je na koncu poskrbel za kulinarični del. T. Tavčar ZADNJE ŠPORTNE VESTI V 1. DOL Radenska Naturelle so odbojkarice Alianse zasedle četrto mesto. V malem finalu so bile na dveh tekmah boljše igralke Luke Koper, ki so prvo in drugo tekmo dobile z rezultatom 3 : 1 v setih. V 6. krogu slovenske košarkarske lige za prvaka so Hopsi doma srečanje proti Union Olimpiji izgubili 67 : 78. Na lestvici so z osmimi točkami na 5. mestu. V 14. krogu medobčinske nogometne lige za člane je žalska ekipa doma z 0 : 1 izgubila proti ekipi Krškega B. Na lestvici so z osemindvajsetimi točkami na 2. mestu. Od včeraj do nedelje, 24. aprila, je v Carigradu evropsko prvenstvo v judu, na katerem se borijo tudi Lucija Polavder (lani je osvojila naslov evropske prvakinje), Petra Nareks, Urška Žolnir in Rok Drakšič. Zbral: T. T. ___________________________________;___________________________ Lokostrelci med ocenjevanjem zadetkov Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je 9. aprila na lokostrelskem strelišču na Ložnici pripravil lokostrelsko tekmovanje za 3D-slovenski pokal. Tekme se je udeležilo kar 165 tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Na strelskem poligonu, kjer so bile razporejene po- samezne makete živali, so svoje znanje preizkušali tudi nekateri tujci. Tekmovalci so ciljali na 40 maket živali različnih velikostih. Člani domačega lokostrelskega kluba Sokol so tokrat posegli po štirih uvrstitvah med prve tri. Najuspešnejši je bil Benjamin Skubic, ki je v kategoriji mladinci - instinktivni lok osvojil 1. mesto. V kategoriji dečki - goli lok je bil drugi najboljši Nejc Florjančič, tretje mesto pa sta osvojila Franc Romih z instinktivnim lokom v kategoriji veteranov in Mitja Salobir z lovskim lokom v kategoriji članov. D. N. Učenke OŠ Braslovče najboljše pri nas Ekipa starejših deklic OŠ Braslovče s prof. Branetom Strožarjem, trenerjem Zvonetom Zbičajnikom in ravnateljico Andrejo Zupan Starejše deklice, učenke OŠ Braslovče, ki pridno trenirajo v domačem odbojkarskem klubu ŽOK Braslovče, so svojo športno znanje pokazale na državnem tekmovanju v odbojki med osnovnimi šolami. Svojo zmagovalno pot so začele s številnimi predtekmovanji (medobčinsko, regijsko, osmina finala, četrtfinale, polfinale), kjer so vsakokrat pokazale, da so najboljše. V polfinalu v telovadnici OŠ Braslovče so se pomerile z ekipami z osnovnih šol Benedikt, Ruše in Šoštanj. Pridno delo, znanje in ekipni duh so jih pripeljali do finalnega tekmovanja v Kanalu ob Soči, kjer so jih pričakale ekipe osnovnih šol Kanal, Prevalje in Brezovica. V prvi tekmi so se dekleta odlično borila proti ekipi OŠ Kanal, vendar jim je zmaga za las ušla. Nasprotnice so v tretjem setu, po rezultatu 1:1, zmagale z rezultatom 16 : 14. Braslovčan-ke niso dovolile, da bi jih poraz spremljal na naslednjih tekmah, zato so pokazale še boljšo igro in ugnale obe ekipi, najprej ekipo OŠ Prevalje in nato OŠ Brezovica. Zmaga Prevalj nad Kanalom pa je ekipi Braslovč zagotovila zmago. Ekipni uspeh je dopolnila Nika Markovič, ki je prejela nagrado za najboljšo igralko. Dekleta so igrala pod vodstvom prof. Braneta Strožerja in trenerja Zvoneta Zbičajnika. Zmagovalke so na finalni tekmi spremljali tudi nekateri starši, sošolci navijači in ravnateljica Andreja Zupan. T. T. Pokal v Žalec in na Ponikvo V organizaciji Zveze društev upokojencev Občine Žalec in ŠK Savinjčan Šempeter je v dvorani gasilskega doma v Šempetru potekalo ekipno tekmovanje v šahu za pokal Zveze društev upokojencev Občine Žalec. Na tekmovanju je nastopilo 14 ekip oziroma 50 udeležencev. Vrstni red moški: L DU Žalec 18,5 točke, 2. Šempeter 13,3, Ponikva 11,5; ženske: 1. DU Ponikva 9,5, 2. Šempeter 6, 3. Kasaze - Liboje 4,5 točke itd. T. T. ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Aliansi končno 4. mesto v prvi ligi Šempetrske odbojkarice dosegle odličen rezultat Za člansko ekipo Aliansa se je prejšnjo soboto, s tekmo za 3. mesto, v Kopru končala tekmovalna sezona 2010/11. Kljub temu da jim ni uspelo v borbi z Luko Koper osvojiti 3. mesta, so v klubu zadovoljni z letošnjim dosežkom, saj je 4. mesto najvišja uvrstitev ekipe v 1. DOL do zdaj. Zadnjo marčevsko soboto so v domači dvorani in 2. aprila v Kamniku Savinjčanke odigrale polfinalni tekmi z aktualnimi prvakinjami Calcit Volleyball iz Kamnika. Žal so bile izkušenejše igralke iz Kamnika nekoliko boljše in so na koncu slavile s 3 : 1. Podobno je bilo teden dni kasneje v Kamniku. Na drugi polfinalni tekmi je bila Nova KBM Branik boljša od ekipe Luka Koper. Tako sta se v finalu na tri dobljene tekme pomerili ekipi Nova KBM Branik iz Maribora in Calcit Volleybal. Igralke iz štajerske prestolnice so se veselile osvojitve naslova državnih prvakinj že po treh odigranih srečanjih. Ekipa Aliansa iz Šempetra se je v borbi za bronasto medaljo na drugi dobljeni tekmi pomerila z Luko Koper in izgubila s 3 : 1. Naj omenimo, da je bila v ekipi gostij najboljša Šempetranka Ines Udrih, ki že nekaj let uspešno igra za Luko Koper. Na drugi tekmi 16. aprila v Kopru bile Koprčanke z izvrstnima Američankama trenutno močnejše in so zasluženo osvojile 3. mesto. Ekipa Aliansa je med prvo četverico edina, ki v svojih vrstah nima nobene tuje igralke, ostale tri ekipe imajo po dve, večinoma Američanke. V malih centrih, kot je Šempeter, posvečajo veliko pozornost domačim mladim igralkam, žal pa jih potem, zaradi pritiskov finančno močnejših klubov, težko zadržijo. Kljub temu se za dobro odbojko v Šempetru ni bati, saj so mladinke že dvakrat zapored osvojile naslov državnih prvakinj, uspešno pa nastopajo tudi mlajše selekcije. Igralke se bodo počasi iz dvorane selile na mivko, kjer pa tudi v letošnji sezoni veliko pričakujejo od Mojce Božič in Žive Recek, za njima pa prihajajo tudi mlajše igralke.. D. N. Žalski hokejisti na celjskem ledu Deveterica žalskih mladih hokejistov J f-i vilIM v 1 T.irii. .» Senti ur Ob precej razvejani športni dejavnosti v Spodnji Savinjski doline in pestri ponudbi športnih društev in klubov, v dolini ni hokejskega kluba. Zato »naši« hokejisti trenirajo v Hokejskem klubu Celje. Žalski prispevek k hokeju v Celju je 9 mladih Žalčanov v različnih selekcijah, od malčkov do mladincev, od petletnika do šestnaj-stletnika. Med njimi so štirje že člani državne reprezentance v svojih kategorijah. Na celjskih ledenih ploskvah najdlje trenirata Luka Rojc (11 let) in Primož Čuvan (10 let), ki trenutno igrata v kadetski in mladinski ekipi. Po 8 let trenirata še trinajstletnika Robert Kučer in Andraž Čuvan, ki igrata za dečke. Vsi štirje omenjeni so tudi člani slovenskih državnih reprezentanc oz. selekcij glede na starost. Trije »žalski« hokejisti (bratje Jernej, Jan in Žan Flajs) trenirajo po tri leta, Valentin Se- nica Pintar in najmlajši Anže Ločnikar pa dve leti. Kot je povedal strokovni vodja in trener celjskega hokejskega kluba Rok Rojšek, je med Žalčani kar nekaj obetavnih hokejistov. Sicer pa se je hokejska sezona za nekatere zaključila že konec marca, za druge v začetku aprila, postopoma pa bodo pričele vse zasedbe z letnimi treningi v fitnesih, v celjskem mestnem parku, na igriščih in na prostem. L. K. Humanitarno državno prvenstvo Martin Drnovšek s simboličnim čekom v rokah Ju jitsu klub Aljesan Šempeter je prejšnjo soboto v športni dvorani OŠ Šempeter organiziral državno kadetsko in člansko prvenstvo, ki ga je prevevala tudi humanitarna akcija z naslovom Pomagajte osrečiti otroško srce. Z akcijo so zbrali 2.085 evrov, namenili pa so jih osnovnošolcu II. OŠ Žalec Martinu Dernovšku. Na državnem prvenstvu v Šempetru je nastopilo več kot sto tekmovalcev. Domačini so tokrat osvojili kar devet medalj. Kadeti so osvojili štiri zlate in eno bronasto medaljo. Zlato so osvojili Timi Štojs, Tilen Ha-dolin, Uroš Posedel in Anja Laznik, bronasto pa Ana Hočevar. Pri članih so zlato medaljo osvojili Luka Melanšek, Primož Muhovič in Sabina Predovnik, njihov uspeh pa je z drugim mestom dopolnila še Barbara Stiplošek. V humanitarni akciji so za Martina Dernovška, dečka s posebnimi potrebami, z zaostankom v razvoju, ki obiskuje šolo s prilagojenim pro- Pohod in tek gramom, zbrali 2.085 evrov. Martin je odličen športnik, ki v okviru specialne olimpijade Slovenije dosega izvrstne uspehe. Ponaša se s prvim mestom na državnih igrah v elementih košarke, prvim mestom z ekipo na državnem košarkarskem turnirju, drugim mestom na finalnem turnirju v nogometu, drugim mestom na državnem turnirju v namiznem tenisu in drugimi visokimi uvrstitvami. Kot je povedal predsednik šempetrskega Ju Jitsu kluba Aljesan Aleksander Jelen, so se v klubu že pred časom odločili, da poleg tega, da vzgajajo in spodbujajo otroke in mladostnike k aktivnemu ukvarjanju s športom, v njih spodbujajo tudi čut za odgovornost in pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Zaradi tega so se odločili v okviru državnega prvenstva izpeljati tudi humanitarno akcijo. Odločili so se za Martina. Z zbranimi sredstvi, za katere bo skrbela njegova razredničarka Karmen Posedel Golob, so Martinu omogočili še uspešnejše ukvarjanje s športom v prostem času,.Zaradi slabših materialnih možnosti tega ni mogel početi v takem obsegu, kot bi si želel. Verjetno pa bo, tako upajo tudi v klubu Aljesan, ta akcija spodbudila tudi druge klube in društva k podobnim dejanjem. D. N. Vse borilne veščine v eni Planinsko društvo Liboje, Krajevna skupnost Liboje in Športno turistično društvo Liboje so v soboto v počastitev krajevnega praznika pripravili 29. pohod po mejah krajevne skupnosti in 16. gorski tek. Start pohoda in teka je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, cilj pa na planinski koči na Brnici. Pohoda (fotografija na naslovnici) se je udeležilo 350 pohodnikov, teka pa 38 tekačev v moški in ženski konkurenci. Zmagovalci, moški v kategorij do 20 let: Alen Čretnik (Liboje), do 30 let: Toni Kitek ml. (Kasa-ze), do 40 let: Peter Pfeifer (Arja vas), do 50 let: Milan Zupan (Mislinja), nad 50 let: Bojan Kotar (Trbovlje). Ženske so tekle samo v eni kategoriji, zmagala pa je Marta Plahuta (Celje). Absolutni čas, 29.23,09 minute, je dosegel Peter Pfeifer. T. Tavčar V Ljubljani se je prvič odvijala tekma prve slovenske amaterske MMA lige, kjer je nastopil tudi Braslovčan Emanuel Vrbovšek. Pri MMA - Mixed Martial Arts, gre, kot že naslov pove, za najvišjo stopnjo borilnih veščin, kjer so vse združene v eni. Dovoljeni so tako skoraj vsi udarci kot tudi meti, prijemi, razni vzvodi, davljenja, giljotine. Sedemintridesetletni Emanuel se je na prvi tekmi pomeril v dveh borbah v kategoriji do 90 kg in remiziral. Svojega uspeha se vseeno zelo veseli. Pravi, da še ni rekel zadnje besede in, da se še lahko enakovredno kosa tudi s po 10 let mlajšimi borci. Zahvalil Emanuel Vrbovšek se je tudi Judo klubu Sankaku iz Celja, Combat Academy iz Ljubljane, ter vsem, ki so mu kakorkoli pomagali pri pripravah na borbo. T. T. razpnim(§) jadro ,2,1 ... START Sobota, 14. maj 2011, ob 10. uri ŠPORTNI CENTER ŽALEC VSI NA HOM NA LASTEN POGON Sobota, 21. maj, start ob 9. uri iz Griž www.zkst-zalec/sport °] I Pisma bralcev Planinski dom na Bukovici - 20 let Bukovica je prijazen hrib, ki se nahaja južno od Žalca med vasmi Migojnice, Griže, Zabukovica, Liboje in Kasaze. Hrib je vedno privabljal mlajše in starejše pohodnike. Pred II. svetovno vojno so se na njem pogosto zbirali mladi Skojevci, o čemer še danes priča spominska plošča. Žalski planinci so leta 1975 na Bukovici postavili leseno zavetišče. Kmalu je vznikla ideja po izgradnji večje planinske postojanke. Odkupljeno je bilo zadostno zemljišče z gozdom in planino. Od Jevševarjevih v Zabukovici je bila zgrajena tovorna vlečnica, nabavljen je bil manjši dvoosni traktor. Idejni načrt za dom je izdelal inž. Franc Korent, izvedbenega pa je pripravila Štefka Kampuš. Lokacijo objekta je bilo potrebno prestaviti na začetek planine na dokaj strm teren. Tako so pripravljalna dela izkopa trajala več let, saj smo morali živo skalo celo minirati. Dom zdaj stoji na trdni skali. Vse delo je potekalo ročno, kajti šibak električni tok ni prenesel večjih obremenitev (prej smo uporabili celo bencinski agregat). Prvo večjo delovno zmago smo dosegli 15. decembra 1985, ko smo kljub nižjim temperaturam vlili prvo ploščo. Naslednje leto je bil dom že pod streho. Dela so nato napredovala znatno hitreje, tako je bilo ob 20-le-tnici Planinskega društva Žalec leta 1987 že prvo delno odprtje doma. Z deli je bilo mogoče nadaljevati le ob izredni podpori podjetij in obrtnikov z dobavo raznih potrebnih materialov in uslug ter številnih prostovoljcev, pravih udarnikov. Zelo naporno je bilo pri transportu materiala. Pesek in vse drugo smo najprej naložili na vlečnico, od gornje postaje do gradbišča pa s traktorjem po dokaj nevarni poti. Doživeli smo tudi nekaj nesreč. Ocenili smo, da smo pri izgradnji planinskega doma na Bukovici opravili več kot 60 tisoč prostovoljnih delovnih ur, nekateri posamezniki celo več kot 10 tisoč. Delali smo s takšno zagnanostjo, kot bi gradili svoje domove. Težave in poškodbe smo hrabro premagovali. Med najprizadevnej-šimi so bili Dušan Šemrov, Albin Štorman, Florjan Šon, Lojz Cilenšek, Matevž in Tone Oblak, Janko Tamše, Vinko Oblak, Dušan Šip, Bogdan Kučer, Peter Jevševar, Franc Dežela, Janez Meglič in še mnogi. Hvala vsem. Zadnje (in že tretje) odprtje doma je bilo pred 20 leti, in sicer 27. aprila 1991. To je bila izjemna slovesnost, vsi graditelji pa ponosni na svoj uspeh. Postojanka je postala vse bolj priljubljen cilj pohodnikov. Uvedli smo celo majhno tekmovanje. Nedosegljiva rekorderja po letnem obisku sta postala Lenko Cilenšek in Nežka Ribič. Dom je dobil že novo streho, novo opremo in dovozno pot, ki smo jo nekoč tako pogrešali. Vsakdo je moral na Bukovico peš, in to naj ostane. Vsem pohodnikom želim varen korak! Se vidimo na Bukovici. Janez Meglič, Žalec Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krk - Punat in na Pohorju - Trije Kralji: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. S tem lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci pod strokovnim vodstvom mentorjev spontano - neprisiljeno pridobivajo nova znanja. Informacije: Občina Žalec, Bojan Jereb, dipl. soc. del., svetovalec za socialo in zdravstvo, tel. št.: 03/713 64 38 ali 051 342 646. Število prijav je omejeno. LETOVANJE 2011 RAZPIS ZA VZGOJITELJA/- ICO IN UČITELJA/-ICO PLAVANJA NA LETOVANJU - PUNAT IN TRIJE KRALJI Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo vzgojitelja/-ico oziroma učitelja/-ico plavanja na letovanju 2011: 1. dekada od 21. julija do 1. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2. dekada od 28. julija do 8. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)____________ 3. dekada od 4. avgusta do 15. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)___ Kandidati morajo imeti veselje do dela z otroki, osnovna znanja in izkušnje s pedagoškega področja. Pisne prijave sprejemamo do 15. junija 2010 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2011". Učenci glasbene šole razveselili stanovalce doma V sobotnem jutru, 5. 3. 2011, nas zbudijo sončni žarki in prijetne melodije ptic. Dva razloga, da se dan začne z nasmehi na obrazih in radostjo v očeh. Dan, ko se v Domu Nine Pokorn Grmovje zberejo vsi stanovalci, lei so praznovali rojstni dan januarja in februarja, in njihovi svojci, prijatelji ter seveda projektna skupina zaposlenih, ki vsake dva meseca poskrbi za organizacijo praznovanja. Najprej vsi z zanimanjem prisluhnemo prijetnim tonom, ki nam jih z igranjem na kitari pričarajo Andraž Stariha, Lara Krajnc ter Primož Čuvan in Uroš Hostnik iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Pred kratkim so na regijskem tekmovanju prejeli zlato in srebrno priznanje. V programu so sodelovali tudi stanovalci Tanja Korošec, Branko Klajžar in Milan Radič, ki so prebrali nekaj lepih misli. Prijetno druženje med stanovalci, svojci in zaposlenimi se je ob klepetu, petju in plesu nadaljevalo do opoldanskih ur. Vsi slavljenci in projektna ekipa se zahvaljujemo učencem glasbene šole za njihov prispevek k lepo preživetemu dnevu. Jelka Weber, Dom Nine Pokorn Obiskali smo NT&RC Mladi žalski novinarji v celjski medijski Učenci I. OŠ Žalec, ki nas novinarstvo še posebej zanima, smo 6. aprila z mentorjema Viljemom Kotnikom in Moniko Kovačič obiskali uredništvo No- ( TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net MALI OGLASI POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža...) Informacije in naročila: 041 433 814 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 Nudimo DELO prodajalki/-cu na terenu. Ne potrebujete svojega avtomobila ali vozniškega dovoljenja. Zaželeni starejši. Info.: 070 813 801 ODDAM 2-SOBNO, DELNO OPREMLJENO STANOVANJE V CENTRU ŽALCA. Info.: 040 750 830 vega tednika in Radia Celje, da bi svoje novinarsko znanje nadgradili s prakso. V uredništvu časopisa so nas prijazno sprejeli, nam povedali več o nastajanju časopisa in o delu novinarjev. Ogledali smo si, kako tehnično oblikujejo časopis, prelistali pa smo tudi stare izvode časopisa, ki so bili še črnobeli in v drugačni obliki. Pobližje smo si ogledali tudi snemalni studio Radia Celje, kjer smo v živo spremljali potek radijske oddaje. Tehnik nam je prijazno razložil, kako z vsemi tistimi različnimi gumbki omogoča, da delo v studiu teče nemoteno in da poslušalci lahko uživajo doma v poslušanju radia. Prav prijetno pa so nas presenetili še z darilci; vsak je namreč dobil v dar majico in skodelico. Obisk časopisno-radijske hiše se nam je vtisnil v spomin, saj smo v prijetno preživetem popoldnevu izvedeli veliko novega in zanimivega. Ana Pečovnik in Ines Pusovnik, 7. b, I. OŠ Žalec Drastične spremembe so kruta resnica Opažam, pa ne samo jaz, da prihaja do drastičnih sprememb na našem planetu. Vse bolj so opazne temperaturne razlike, topljenje ledenikov in posledično višja gladina morja... Menim, da Zemlja zelo TRPI in da prihaja do svetovne katastrofe. Tukaj ne govorimo o enem življenju, temveč o milijardah ogroženih življenj po svetu (ljudje, rastline, živali... ). Možnosti, da rešimo naš planet, naš DOM, je le še nekaj. Sprašujem se, zakaj ljudje, ki nam narava nudi vse, zakaj ji ne izkazujemo nobene hvaležnosti in jo namesto tega uničujemo? Naš prelep DOM si ne zasluži takšne usode, ker mi ne odločamo o Zemljini usodi. Tu so še drugi prebivalci tega planeta, ki jih pa imamo ljudje za manjvredne ali neenakovredne nam. To se mi ne zdi pravično. Čeprav so to rastline, živali, si zaslužijo življenje in spoštovanje z naše strani. Ljudje smo najprej sebi in svojim potrebam začeli prilagajati živali, rastline, sedaj pa hočemo, da se nem podredi ves svet. Delamo veliko napako. Čeprav ta mogoče sedaj ni tako opazna, bo enkrat neustavljiva. Zakaj bi zaradi naših navad ogrozili življenja tudi drugim prebivalcem Zemlje? Vse več vrst je ogroženih in nekateri ljudje se še zdaj ne zavedajo, da uničujemo planet. Uničujemo pa tudi nekaj unikatnega, saj je ta modra pika v vesolju edina, ki omogoča življenje. Tako rečeno uničujemo sami sebe in druga živa bitja. Zakaj ljudje samo zaradi pohlepa in prevlade uničimo vse?! Ne zavedamo se, da nam bo narava, ker bo v to prisiljena, vso storjeno škodo povrnila. Morali bomo plačati, tako kot moraš plačati škodo, kadar odideš v hotel ali trgovino in kakšno stvar pokvariš. Vendar bo to veliko hujše, kajti mislim, da nam mati narava pripravlja veliko presenečenje. Upam, da ne bom tega doživela. Na mesto dreves, ki jih posekajo, bi morali mi v zameno še isti dan posaditi novo. Odpadki so zelo velika težava, zato jih reciklirajte po vseh močeh. Varčujte z viri energije in varčujte z vodo. Uporabljajte obnovljive in okolju prijazne vire energije. Skratka: »POMAGAfMO ZEMLJI in POZDRAVIMO ZEMLJO!« Še je čas, čeprav se na žalost hitro izteka, da ustavimo onesnaževanje. Zato stopimo skupaj in se potrudimo, kajti gre za Zemljo, za NAŠ DOM. Ivana Dominkovič, 8. c OŠ Polzela Snežna jama že odprta Preboldski jamarji so Snežno jamo na Raduhi že pripravili za ogled. Pred dnevi so si jo že ogledali učenci 5. razredov OŠ Polzela. Jama bo odprta med prvomajskimi prazni- ki, sicer pa za skupine po predhodni najavi na številko 041 413 111. Z celodnevnim dežurstvom ob vikendih in praznikih pa pričnejo, tako kot običajno, sl. junijem. D. N. Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo POMEZIKSsNCU V dvanajstih letih je z vašo pomočjo letovalo blizu 9.000 otrok iz revnih družin. Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni. Prispevke lahko nakažete na račun št. 02222-0010224921, sklic 1220110000001 Brezplačna objava OŠ Šempeter v živo na RTV Šempetrski osnovnošolci v studiu nacionalne TV V nedeljo, 3. aprila, smo se učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije podali proti Ljubljani, in sicer na RTV, kjer nas je v preddverju pričakal simpatičen animator oddaje in nas pred samim začetkom oddaje Tistega lepega popoldneva popeljal skozi celotno hišo. Razložil nam je veliko stvari - tudi našo dolžnost ploskanja, a prava zabava se je začela, ko smo stopili pod prižgane žaromete. Presenečenjem kar ni bilo konca, tudi tistemu, da velikost v resnici dobi drugačne dimenzije. Studio je dosti manjši od podobe na TV-ekra-nu, hkrati pa si tudi nismo predstavljali, da je za kamerami toliko ljudi, ki niso nikoli pri miru. Dogaja se toliko stvari in vsi so tako sproščeni - no, vsaj na videz. Ko na sedežni garnituri z voditeljico in igralko Tjašo Železnik sedi gost, drugi že glasno z odra pospravljajo glasbila, a zvok na ekranu ostaja čist, maskerka skače okoli voditeljice s čopičem pu- dra, režiserka za kamero grizlja jabolko in daje navodila, gostje se menjajo. Precej vznemirjenja je pri najstniški publiki vzbudil igralec in voditelj rubrike Mega face, Tadej Koren Šmid, ki se je prijazno nastavil našim fotoobjektivnom - tako za spomin nanj in na krasen dan, v katerem se nas je vseh 50 šempetrskih osnovnošolcev odlično zabavalo in samo želiva si, da bi bilo takih dni še več. Neli Stojnič, Špela Tavčer OŠ Šempeter Oda prijateljstvu Oda prijateljstvu na košarkarski tekmi Geografsko tekmovanje Na osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini je 22. marca 2011 potekalo področno geografsko tekmovanje, na katerem so sodelovali učenci 19. šol celjske regije. Letošnja tema tekmovanja je bila Naravne znamenitosti Slovenije, Evrope in sveta. Osnovnošolski geografi so po uvodnem nagovoru gostitelja najprej individualno Zbudim se, zavedam se, da te danes videla ne bom,, sprašujem se, kje si, tvoj glas si slišati močno želim. Ta vedno pomiri me, čeprav me vznemiri, tako kot tvoj nasmeh in žar v tvojih očeh. Pogrešam te zelo, a ko si ob meni, mi vedno je lepo. Želim te videti ob sebi, pa čeprav do mene nič ti ni. Jaz svoje življenje zate dala bi, ti pa verjetno imaš druge skrbi. Vsak večer mi zate solze z lic kapljajo in prijatelji moje žalosti že dosti imajo. Vsak dan mi po spominu hodiš, reševali teste, v drugem delu pa so se tekmovalci, vsak zase v razmiku treh minut, v okolici Šempetra preizkusili v orientacijskem znanju. Trije najboljši tekmovalci z vsakega področnega tekmovanja so se udeležili državnega geografskega tekmovanja 14. aprila 2011. Mladi novinarji, K. D., OŠ Šempeter Sedim na postelji v temi in razmišljam, zakaj se to dogaja meni. Komaj čakam na tisti trenutek, ko te videla bom spet, čakam in čakam na tisti dan, ko ne bo več le delček mojih sanj. Zdaj pa v srcu čutim bolečino to, ki prinese jo žalost in ne veš, kdaj izginila bo. Mogoče takrat, ko te vidim spet, ali pa še dolgo ne. Brez tebe ne morem biti srečna, saj ljubim te. Ana Pečovnik, 7. b, I. OŠ Žalec Ob svetovnem dnevu zdravja so se učenci 2., 3. in 4. razreda ter učenci posebnega programa II. OŠ Žalec in njihove učiteljice odpravili na obisk v OŠ Šempeter. Prijetnemu vabilu je sledil topel sprejem gospe ravnateljice Petre Stepišnik, učiteljic in učencev ter pestro družabno dogajanje. Ob sprejemu so nam učenci zapeli in nas povabili, da skupaj z njimi zapojemo pesem o prijateljstvu. Učenci posebnega programa so se v košarki pomerili z učenci OŠ Šempeter. Učenci 2., 3. in 4. razreda pa so se udeležili delavnic, ki so jih pripravili otroci in učiteljice. Ob koncu druženja so nas prijazno pogostili in razšli smo se z nasmehom na obrazu. »Oda prijateljstvu« je pravo ime našega druženja, za ta prijazen odnos do nas in naše drugačnosti se jim prav lepo zahvaljujemo in želimo si, da bi bilo takšnih srečanj še več. Urška Fonda, II. OŠ Žalec Nesrečna ljubezen ponoči, zjutraj in zvečer, takrat poslušam nežne pesmi, ko je tema, tišina in mir. Računalnik napada Neko nedeljo zvečer je Tina igrala na računalniku igro PAJEK. Tako je bila zatopljena, da ni videla in slišala nič okoli sebe. Kar naenkrat je z računalniškega zaslona pokukala pajkova nožica. Tina ga je s prstkom previdno potipala. Pajek je iz računalnika spustil mrežo in začudeno Tino hitro potegnil vanj. Znašla se je v džungli in videla ogromnega pajka. Sledila mu je in prišla je do potoka brez mostu. Na desni strani je našla les in vrv. Tina je z vrvjo les zvezala v splav. Sedla je nanj in odplula čez deroč potok. Našla je lok, da bi ustrelila pajka. Malo naprej je zagledala pajkove sledi. Tako je hodila globlje in globlje v džunglo. Zagledala ga je, pomerila in ga s puščico zadela naravnost v srce. Tako se je rešila pajkove mreže, s katero je prišla v računalniško igrico. Veronika Slakan, 3. b Televizor joče Šolar Miha je rad gledal televizijo, zato sta mu očka in mamica za rojstni dan kupila televizijo in jo postavila v njegovo sobo. Miha je obljubil, da bo gledal televizijo samo takrat, kadar mu bosta to dovolila starša. Vendar je Miha vsakokrat, ko bi se moral učiti, raje gledal risanke. In tako iz dneva v dan. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Miha je po dolgem času gledanja ri- sank končno ugasnil televizijo. Tedaj pa je televizor spregovoril: »Miha, poglej še eno risanko, ravno tvoja najljubša se začenja!« In res, Miha je zopet vklopil televizijo in gledal risanke. To se je nadaljevalo in Miha je postajal vse bolj čuden in utrujen. Tudi v šoli ni bil več med najboljšimi. Nekega dne pa sta starša ugotovila, kaj se dogaja z Mihom, in sta ga takoj odpeljala k zdravniku. Miha je razložil zdravniku, da njegov televizor joče, kadar je ugasnjen, zato ima nenehno prižganega in mora gledati risanke. Ko je zdravnik pozdravil Miha, se mu ni več zdelo, da televizor joče in ga vabi h gledanju. Starša pa sta vseeno prestavila televizijo v dnevno sobo in na njegovo mesto postavila knjige. Ula Weiss, 3. b Najljubša risanka Moja najljubša risanka je Tom in Jerry. Zabavne so mi Jerryjeve potegavščine, s katerimi zvito ukani Toma. Risanka mi je še zlasti všeč, ker me spominja na mene in brata Marcela. Tudi midva sva kot miška in maček oziroma kot Tom in Jerry. Vanessa Povše, 4. b, Vsi POŠ Tabor / Napoj nesmrtnosti Nekdaj je vojak živel, ki po tem je slovel, da v vseh je bitkah zmagoval in se nikoli ni predal. Da bi bil še bolj mogočen, si zaželel napoj je močen, zaradi katerega nesmrten bi postal in nikoli več se ne bi nikogar bal. Ni vedel, kje bi začel, da kar čim prej ta napoj bi imel in bi tudi smrt premagal, v bitki nobeni pa omagal. Na pot po svetu se je podal, da našel bi recept ta prav, ki bi mu omogočil, da se od življenja nikdar ne bi ločil. Na postelji so kupi zvezkov in knjig, a misli se nemirno vrtijo: »Kako naučiti hitro se?« Čemu je smisel te učenosti, če v računalniku piše vse, če le droben klik na "Enter" in pred tabo je že vse. A kaj, ko vzeti sabo v šolo ga ne sme. Le kaj naj stori, da mu znanje v glavo poleti? Tedaj pristopi k njemu brat Tim in Tine vpraša ga: »Ali naj učim se ali ne?« In brat dober nasvet mu zdaj da: »Le zvezke in knjige pod "povšter" daj si, zaspi in jutri tvoja glava polna znanja se zbudi.« A prehodil mnogo je poti, hodil na stotine dni, a našel tega ni, kar je iskal, zaradi tega se skoraj je predal. Na poti nazaj v domovino srečal vaško je mladino in nek fantič mu je dejal, kako nesmrten bi lahko postal. Rekel mu je, naj uživa v življenju, naj izogiba se trpljenju, naj vsak dan na polno živi in naj bo odprt za soljudi. Ko pa se mu bo življenje zaključevalo in le nekaj dni mu bo ostalo, srečen naj bo, da je tako živel, kot da vsak dan zadnjo priložnost bi imel. Takrat pa je vojak odkril, da ni potrebno, da bi še koga ubil, da bo nesmrten le tako, da drugim pomagal bo. Ta življenjska je modrost pomagala mu, da je dočakal lepo starost, in ko je na smrtni postelji sedel, je bil vesel, da je tako polno življenje imel. Ugotovil je, da je nesmrten le tako lahko postal, da je življenje z drugimi premagoval, in bil je vesel, da mu je bil takrat tisti deček to življenjsko modrost razodel. Ina Poteko, 8. a Čaša znanja Mlad Tine na postelji leži, gleda in gleda v ekran obarvan, prsti mu nemirni po tipkovnici drsijo. Naslednji dan se Tine zbudi in ugotovi, da v njegovi glavi ostalo nič več ni. In ko zvečer na postelji spet sam s kupom knjig in računalnikom v roki leži, spet mu tisto vprašanje po glavi roji, kaj naj stori, da znanje mu samo v glavo poleti. Pokliče k sebi sestro slavno: »Draga sestra, ti povej, kaj naj storim?« In sestra pameten nasvet mu da: »Le televizijo veliko glej in pametnejši boš kot kadar koli prej.« Tine upošteva nasvet koristni in ves dan pred televizijo presedi, vendar koristi od tega ni, saj znanja v glavi še vedno ni. Tretji večer Tine spet na postelji s kupom knjig in računalnikom v rokah leži. In po glavi misel se mu podi, kako naj hitro v glavo znanje pridobi. Pa pride mimo oče, častitljiv mož, in Tine postavi mu vprašanje: »Kaj naj storim, da znanje hitro pridobim?« In oče mu odgovori: »Dragi Tine, veš, hitrih poti do znanja ni. Knjige te so prave čaše znanja, več kot bral boš in učil se, več boš znal. Znanja ti nihče ne more vzeti, ostalo v tebi bo za vekomaj.« Tine zre za očetom svojim, odloži računalnik lahek in vzame v roke knjigo težko in misli si: »To morda nasvet je pravi.« Luka Podbregar, 8. a Vsi OŠ Polzela / En sam pogled Rabiš en sam pogled, da zagledaš čudovit razgled. Rabiš en sam nasmeh, da ga privabiš od vseh. Rabiš en sam klepet, da ustvariš medsebojni zaplet. Rabiš en sam dotik, da odkriješ medsebojni stik. Rabiš en sam poljub, da osvojiš osebo brez obljub. Živa Avžner, 7. b Kaj je ljubezen? Ljubezen je prijaznost, potrpežljivost. Ljubezen upa, je večna. Ljubezen je edina stvar, ki bo ostala, ko umremo. Ljubezen je, ko daš življenje za nekoga drugega. Ljubezen je, kadar pomisliš na druge, preden pomisliš nase. Ljubezen vedno varuje, upa, nikoli ne spodleti. Ljubezen je kot kakšna okužba; hitro se okužiš, a jo s težavo odpraviš. Je kot čokoladni madež na belih hlačah; hitro ga dobiš, a ga komaj odpraviš, tako je z ljubeznijo. Ljubiš nekoga in vedno ostane v tvoji duši. Ljubezen je potrpežljivost, zaupanje, pomoč sočloveku. Je skrita vez med dvema človekoma. Ljubezen je najmočnejša vez na vsem svetu. Ljubezen je resnična. POMISLI! Ana Jelen, 7. razred Kaj mi diši? Diši mi mamina kuha, a bolj mi diši, ko se tvoja roka dotakne moje. Diši mi roža, a še bolj mi diši, ko me tvoja roka nežno po rami poboža. Diši mi med, a še bolj mi diši tisti tvoj pogled. Diši mi Sladki greh, a bolj mi diši tvoj smeh. Diši mi kvas, a bolj mi diši tvoj lep in nežen glas. Ana Jelen, 7. b Obsedena Tista punca tam cel dan sanjari o njem! Zakaj si ga ne upa nagovoriti? Zakaj si ne upa do njega stopiti in mu reči ZDRAVO? Zakaj jo v mislih on tišči, pa nič ne naredi. Naj se že enkrat opogumi in stopi do njega, morda v petek, in če bo to naredila, začel se bo nov romantični začetek. \ Karin Meh, 7. B Vsi OŠ Polzela OBVESTILO Vabimo vse mlade literate, novinarje in pesnike, da nam pošljejo svoje pisne izdelke v uredništvo (zkst.utrip@siol.net). Ta stran je namreč namenjena ustvarjalnosti mladih piscev in ne njihovih mentorjev in učiteljev, ki so dobrodošla spodbuda pri njihovem ustvarjanju. Zato mladi pisci, opogumite se in nam pošljite svoja besedila sami ali pa naj jih v vašem imenu pošljejo mentorji oz. mentorice. Besedila morajo biti opremljena z imenom in priimkom avtorja, razredom v osnovni ali srednji šoli ter z imenom šole, ki jo avtor ali avtorica obiskuje. Uredništvo bo objavljalo prispevke po uredniški presoji, v skladu s prostorom, ki je na voljo in v skladu s terminskim planom, ki je objavljen tudi na spletni strani www.zkst-zalec.si/utrip. Uredništvo Življenje odvisno od dihalnega aparata Praprotnikova družina na dobrodelnem koncertu v Braslovčah O Aleksandru - Sašu Praprotniku, invalidu z Beckerje-vo mišično distrofico - gensko boleznijo, pri kateri odmirajo vse mišice, tudi srčna - smo pisali, ko so v Braslovčah zanj organizirali dobrodelni koncert. Takrat je dokazal, da človek nikoli ne sme obupati, ampak se mora boriti in iz tega boja izvleči največ kar se da. Pred časom smo ga obiskali na njegovem domu in podrobneje spoznali njegovo življenjsko zgodbo. Sašo Praprotnik se je soočil s trpkim spoznanjem, da je z njegovim zdravjem nekaj narobe, že v osmem razredu osnovne šole. Takrat ga je namreč zdravnik napotil na preiskave v Klinični center Ljubljana, kjer so ugotovili, da oboleva za neozdravljivo gensko boleznijo, in sicer mišično distrofico. Za družino je bil to velik šok in hkrati kruto spoznanje, da bo iz leta v leto Saševo življenje zaradi napredovanja bolezni vse težje. Odločili so se, da ne bodo odvrgli puške v koruzo, ampak bodo poskusili s tem živeti in narediti največ, kar je mogoče, za normalno skupno družinsko življenje. Pri tem igra zelo pomembno vlogo hčerka Lidija, ki je v veliko oporo tako bratu Sašu kot mami, saj je po poklicu medicinska sestra in tudi študentka medicine. Za sinom zbolela še mama Štiričlanska družina je živela v podstrešnem stanovanju, v hiši očetovih staršev v Pari-žljah. Že pred Saševo boleznijo sta se odločala za gradnjo lastne hiše, ki bi jim omogočila boljše bivalne pogoje. Zaradi Saševe bolezni sta s to odločitvijo pohitela. Kupila sta parcelo in leta 2002 tudi začela z gradnjo. Že nekoliko 'prej so se simptomi te dedne bolezni začeli kazati tudi pri mami Metki. To kruto spoznanje je moža Srečka postavilo pred dilemo, ali nadaljevati z gradnjo hiše ali se vdati v usodo. Kljub skromnejšim dohodkom, oba z ženo sta bila zaposlena v Tovarni nogavic Polzela, se je odločil, da mora čim prej dokončati hišo, ki bo brez arhitektonskih ovir, saj je bilo glede na diagnozo bolezni pričakovati, da bosta tako Sašo kot žena Metka gibalno ovirana in najverjetneje odvisna od invalidskega vozička. Z vso vnemo se je lotil dela, a ker je bil družinski proračun zelo tanek, je veliko dela pri hiši opravil kar sam. Garal je tako rekoč noč in dan in danes je vesel in ponosen, da mu je uspelo, čeprav še ni povsem končal z deli. Zelo hvaležen je tudi vsem, ki so mu kakorkoli pomagali, da je uresničil zastavljeni cilj in da lahko danes družina živi v novi hiši, prilagojeni sinovim in ženinim zdravstvenim razmeram. Od avtomehanika do študenta FDV Sašo se je po končani osnovni šoli vpisal na strojno šolo v Velenju in se želel izšolati za avtomehanika, saj je gojil veliko ljubezen do avtomobilov in tehnike. Med šolanjem je prestal dve operaciji na nogah, saj je imel pri hoji že nekaj težav. Strojno šolo je uspešno končal, vendar se je v nadaljevalnem programu šolanja za strojnega tehnika stanje že toliko poslabšalo, da uporaba javnega prometa zaradi previsokih stopnic ni bila več mogoča. Zavedal se je, da svojega poklica ne bo mogel opravljati, hkrati pa je tlela v njem velika želja po osvajanju novih znanj, novih spoznanj in izzivov. Možnost za to se mu je ponudila v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, to je ustanova, kjer se izobražujejo mladostniki, ki zaradi gibalnih težav ne morejo obiskovati šol z arhitektonskimi ovirami. Z vso vnemo se je lotil učenja za nov poklic. A že decembra 1999, v prvem letniku srednje ekonomske šole, je zaradi popolnoma oslabelih mišic v nogah pristal na invalidskem vozičku. Upanja, da bi kdaj še hodil, ni bilo več. Bolezen je postajala vse bolj neizprosna, tako da je postopoma postal popolnoma odvisen od tuje pomoči. Po končani maturi je nadaljeval študij družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Bolezen je bila neizprosna in zaradi težav z dihanjem so mu morali priskrbeti dihalni aparat. Bivanje v študentskem domu zaradi aparatur in nujne 24-urne zdravstvene oskrbe ni bilo več primerno. Moral je v inštitucijo, kjer bi mu lahko zagotavljali primerne življenjske pogoje in 24-urno oskrbo. Zaradi oslabelih mišic na rokah ni mogel več upravljati klasičnega vozička na električni pogon, pač pa so mu morali voziček prilagoditi, da ga je lahko upravljal z ustnicami. Kljub uspehu pri študiju ga je zaradi težav z dihanjem in hudega napredovanja bolezni moral opustiti. Upa, da le začasno, saj si želi doseči tudi ta cilj. Zdaj živi v Domu starejših občanov Bežigrad, kjer ima Društvo distrofikov Slovenije svoj oddelek. Veliko je tudi doma, Pod Žvajgo vzletišče za učenje jadralnega padalstva Nekdaj smučišče, zdaj izvrstno vzletišče za padalce tudi za nočno smuko. Danes je vse v razsulu in vlečnica zaraščena, pobočje pa ostaja in je postalo poznano kot eno najboljših vadbenih vzletišč za učenje jadralnega padalstva v Sloveniji. Prav zato se ga poslužujejo jadralne šole in padalci z vseh koncev države pa tudi kdo iz tujine. D. N. ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Od spomladi do pozne jeseni pobočje pod hribom Žvaj-ga, ki se pne nad Preboldom, skoraj vsak vikend okupirajo jadralni padalci. Pozimi, če je sneg, pa ga za smučanje in sankanje s pridom uporabljajo tudi otroci in odrasli. Prvotno je bilo to pobočje urejeno smučišče, s katerim je upravljal Smučarski klub Prebold, a po denacionalizaciji so lastniki smučarskemu klubu postavljali takšne zahteve, da so ti prenehali upravljati s smučiščem, ki je bilo urejeno IZOLACIJE OGREVALNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Rajko Marčen, s. p., Zabukovica 25 a, Griže Tel: 031 300 338 Sašo Praprotnik v domači dnevni sobi zaradi koncerta je bil v krogu domačih kar ves januar in pred tem tudi vse božično-novoletne praznike. Računalniško miško upravlja z ustnicami »Kot član astronomskega društva se že nekaj časa amatersko ukvarjam z astrologijo, raziskujem računalništvo in povezavo med tehnologijo, ki nam jo ponujata sodobni svet in vesolje. Z računalništvom sem se začel ukvarjati pred dobrimi desetimi leti, sem tudi študent družboslovne informatike, vendar sem, žal, moral zaradi bolezni in aparatur študij dati na stranski tir. Ampak to še nikakor ne pomeni, da je konec zgodbe in ciljev. Ne, nikakor ne. Kljub težkemu fizičnemu stanju še vedo raziskujem področje informatike, ker pa je informatika prodrla globoko v vesolje, lahko odkrivamo nam še nikoli videne in neznane stvari. Odkrili smo, da je bilo na Marsu in na Luni nekdaj življenje, odkrili smo planet, popolnoma enak Zemlji, oddaljen 120 zemelj- skih let, in še veliko več. Sam sem naredil raziskavo, kako lahko 100-odstotno mišično hendikepiran človek upravlja računalnik, in tudi vse, kar je z računalnikom povezano, samo z miško. Na programskem področju smo naredili v desetih letih izjemno veliko. Tudi sam sem z uporabo petih aplikacij dosegel, kar je v Sloveniji uspelo le malokomu. Avtor enega dodatka za aplikacijo sem tudi sam. Ker je že vesolje zelo veliko in prostrano, prav tako kot je tudi računalništvo, je tudi v njem veliko nevarnosti, neraziskanega in tudi izzivov. Težko si je zamisliti življenje čez 20, 30 let, saj nikoli ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Vendar pa moje življenje in prizadevanja za delo ne bi obstajali brez posebnih aparatur na vozičku in tudi brez aparatur, ki me ohranjajo pri življenju.« Pravijo, da upanje umre zadnje, in tega se oklepa tudi Sašo Praprotnik, saj rad pove, da človek nikoli ne sme obupati, pa čeprav je še tako hudo. D. Naraglav Vsi, ki bi Sašu Praprotniku še želeli pomagati, lahko to storite z nakazilom prostovoljnega prispevka na poseben transakcijski račun: TRR: 24200-90004263258, odprt pri Raiffeisen bank, d. d., sklic: 151. Ponovno izvoljena Marijo Masnec so na letošnjem občnem izboru Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec v prostorih osnovne šole ponovno izvolili za predsednico društva. Potem ko so letos praznovali desetletnico obstoja, ostaja tudi v novem mandatnem obdobju temeljna aktivnost društva izobraževanje starejših, sodelovanje in druženje, ob tem pa sistematično oza-veščanje javnosti za reševanje mnogih odprtih težav starejših Predsednica Marija Masnec in delovanje v širši javnosti za dejavno integracijo starejših v družbo. D. N. ■ ■■■■■ Novo v zdravstvenem domu Prebold KOZMETIČNI SALON ARIANA Aleksandra Naraglav s.p. (nega obraza, nega telesa, masaže, depilacije, maniküre, pedikure...) Na vašo željo nekatere storitve tudi pri vas doma ! Informacije in naročila na GSM: 041 433 814 Kristalna čelada Alenu Srebočanu Skupaj s 63-letnim očetom Božom kar do treh naslovov državnega prvaka Alen Srebočan iz Ločice pri Polzeli je eden izmed tistih, ki so zaljubljeni v vonj bencina, cviljenje gum na dirkah, staro-dobnike in nasploh v športni motociklizem. Že kot otrok je sanjal, da se bo nekoč ukvarjal s tem športom. V druščino motociklistov ga je potegnilo pred šestimi leti. Začel je nizati tekmovalne rezultate, lani pa je ob koncu sezone prejel kristalno čelado, ki si jo tekmovalec prisluži za petkratni naslov državnega prvaka. Z osvojitvijo kristalne čelade je Alen dokazal, da je tekmovalec, ki ga uspehi ženejo k novim ciljem in dosežkom, čeprav ne nujno samo na tekmovalnem področju, saj je skupaj z Matjažem Lesjakom iz Tabora tudi izvrsten organizator motociklističnih dirk starodobnikov. »Na začetku kariere še zdaleč nisem pričakoval, da bom kdaj osvojil kristalno čelado za pet naslovov državnega prvaka. Prav- zaprav mi še na pamet ni prišlo, da bi sploh kaj osvojil. Je pa res, da sem si želel vsaj kakšen pokal posamezne dirke. Ko osvojiš prvi pokal, te začne vleči naprej, zamenjaš motor, začneš se še bolj truditi in na koncu že dirkaš. Rezultati so nekako prišli sami od sebe, čeprav je bilo v to potrebno vložiti veliko truda in znanja,« pravi Alen. O dirkanju je razmišljal že kot otrok. Pri šestih, sedmih letih se je prvič peljal s Tomosovim avto-matikom na pedala. »Spominjam se, da sem bil tako majhen, da sem moral obrniti staro leseno samokolnico in stopiti nanjo, da sem se lahko usedel na motor. Ko mi je oče odstranil samokolnico, ob kateri bi se lahko ustavil in zapustil motor, pa sem doživel tudi svoj prvi padec,« se spominja svojih prvih začetkov moj sogovornik, ki je imel pozneje priložnost dirkati z motokrosom na tekmah jugoslovanskega prvenstva. »Imeli smo družinskega prijatelja, njegov sin Zlato Ulaga je tekmoval v prvenstvu Jugoslavije v motokrosu. Ko sem prvič zagledal motokrosa in si nato ogledal prave dirke, sem tudi sam izrazil željo po dirkanju. Oče je ustregel mojim željam in pri dvanajstih letih sem dobil tudi prvi kros motor, s katerim sem se leta 1987 udeležil nekaj dirk jugoslovanskega prvenstva v kategoriji do 80 kubikov. Žal pa smo doma kmalu ugotovili, da so takšne dirke za našo družino preveliko finančno breme in tako se je moja tekmovalna kariera v motokrosu končala. Vozil sem se za svoje zadovoljstvo.« Alenov tekmovalni premor je trajal kar do leta 2005, ko je začel nastopati v prvenstvu starodobnega motociklizma. Že pred tem so postali starodobni motorji in avtomobili njegov nov izziv in strast, kar je nadgradil tudi s tekmovanji in z organizacijo tekmovanj. Ervin Fritz med oskrbovanci Preboldski rojak Ervin Fritz, ki že več kot 50 let živi v Ljubljani, se zelo rad vrača v svoj domači kraj. Je tudi častni občan Občine Prebold in častni član Društva Svoboda Prebold. Pred dnevi je bil gost preboldskega doma starejših občanov, kjer je z oskrbovanci in tudi s krajani ter z znanci s svojimi pesmimi podelil spomine na mladost in zrela leta svojega življenja. Srečanje z gostom je pripravi- la in vodila Vida Jerneje, nekaj avtorjevih pesmi pa je interpretirala Ida Završnik. Predstavljene pesmi so se tudi osebno dotikale nekaj udeležencev kulturnega dogodka. Med njimi je bila tudi naj starejša oskrbovan-ka doma 99-letna Angela Žagar, Fritzeva teta, mamina sestra, ki je v vojnem času dve leti in pol povsem sama skrbela za malega Ervina, ki so mu Nemci ustrelili očeta, mama pa je bila v izgnanstvu. Ta usoda, pa tudi zgodnja smrt prve žene in nato še druge, ki je umrla za rakom, so zaznamovale njegovo življenje in njegovo ustvarjalnost, ki je zelo raznolika in večplastna in tudi nagrajena z visokimi kulturniškimi nagradami. Kot je povedal literarni gost, mu je bilo gostovanje v domu starejših občanov v Preboldu v veliko zadovoljstvo in z veseljem bo še kdaj prišel mednje in z njimi podelil še kakšen prijeten kulturni popoldan. D. N. Avtor v pogovoru z oskrbovanci, med katerimi je tudi njegova teta Angela (v prvi vrsti tretja z desne) Alen Srebočan po prejemu kristalne čelade »Starodobniki so me začeli navduševati nekaj let po koncu kratkega tekmovalnega obdobja v motokrosu. Najprej so bili to avtomobili, ko je zmanjkalo prostora za skladiščenje, pa so prišli na vrsto motocikli. Z očetom Božom sva se kar nekaj sezon udeleževala rallyjev starodobnih vozil in nabralo se je kar nekaj pokalov za osvojena prva tri mesta in skupne uvrstitve. Vendar so se mi ti reliji zdeli preveč enolični. Leta 2004 sem šel prvič na poligon za mobikrog, kjer sem si ogledal dirke starodobnih motociklov. Bil sem navdušen in čez zimo sem si kupil motor aermacchi 350 SS in naslednjo leto že začel dirkati,« se spominja Alen in pokaže nekaj slik. Do zdaj je tekmoval v štirih kategorijah, trije solo motocikli in ena prikoličarska, v kateri tekmuje skupaj z očetom, ki kljub svojim letom izvrstno obvlada vlogo sovoznika. »Zelo sem ponosen na svojega očeta, saj bi brez njega težko trikrat osvojila naslov državnega prvaka v razredu D 2. Je pa res, da ima oče kar nekaj izkušenj z dirk priko-ličarjev, saj spada v generacijo dirkačev, kot sta bila Salobir in Camlek,« še pove Alen. Spregovoriva tudi o organizaciji dirk in delovanju njihovega društva Klub starodobnih dirkačev Vransko, ki deluje dve leti. »Naše društvo je sicer še mlado, a ima za sabo že dve odmevni dirki starodobnikov v Centru varne vožnje na Vranskem, letos avgusta pa bomo organizirali že tretjo, saj so odzivi udeležencev zelo dobri. Že pred tem sva z Matjažem Lesjakom organizirala nekaj odmevnejših dirk. Nedvomno pa bosta tisti dve iz Tabora ostali v spominu kot dirki, ki sta imeli najbolj zaščiteno progo. Zdaj sem navdušen nad poligo- nom varne vožnje, saj gledalcem omogoča pogled na dogajanje na celotni progi. Bolj adrenalinsko pa je tudi za voznike, saj so vožnje tako še veliko bolj ostre in tekmovalne.« Alen je razpet med podjetništvom, družino in športom. Skoraj gotovo pa je, da bo tudi takrat, ko ne bo več tekmoval, z motociklizmom še vedno povezan. Morda tudi zaradi zdaj osemletnega sina Domna, ki ga spremlja na skoraj vseh dirkah, v garaži pa že ima tudi svoj motor. D. Naraglav Promenadni koncert godbenikov Preboldski godbeniki Program praznovanja 100-letnice kulture v Preboldu se počasi izteka. Po dveh gledaliških predstavah Prav poseben par v izvedbi gledališča Zarja Trnovlje in Albert v devetih nebesih v izvedbi igralcev Jerneja Kuntnerja, Maje Merljak in skupine Coronke, ki so se zgodile aprila, so prejšnjo nedeljo organizirali še promenadni koncert preboldske godbe. Godbeniki, ki jih vodi Marko Repnik, so občinstvo razveseljevali pred trgovino v Preboldu. Zaradi cvetne nedelje so koncert organizirali po maši. Orkester je zaigral vrsto skladb in tako prispeval pomemben delež k praznovanju 100-letnice kulture, ki poteka pod okriljem KUD Svoboda Prebold. V petek, 6. maja, pa pripravlja zaključni koncert sezone tudi Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold, ki ga vodi Bojana Hrovat. D. N. Za vrednote NOB ob obletnici Sprejem v Malteško pomoč Slovenija S skupščine v Grižah V dvorani Doma upokojencev Griže je konec prejšnjega meseca potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki so se je udeležili delegati 14 krajevnih organizacij ZB in številni gosti. Konec leta je bilo v združenje vključenih 1159 članov, med letom so na novo pridobili 92 članov, izgubili pa 67 članov. O delu združenja v preteklem letu je predsednik Marijan Turičnik med drugim povedal, da so bile vse programske naloge, nekatere tudi v sodelovanju z drugimi inštitucijami, organizacijami in društvi, v celoti izpeljane. Pri delu sledijo ohranjanju vrednot NOB, spomeniškemu varstvu, socialni varnosti, vključevanju novih članov in ostalim dejavnostim. Letošnje leto je v znamenju 70-letnice ustanovitve OF, mineva pa tudi 70 let od prve frontalne bitke I. Štajerskega bataljona. V prihodnjih mesecih se bo tako tudi v naši dolini zvrstilo veliko prireditev, povezanih z NOB. Že nocoj bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec osrednja proslava ob 70-letnici OF, 27. aprila bo Revija folklornih skupin Voditelji folklornih skupin po prejemu priznanj JSKD, Območne izpostave Žalec, ob koncu revije tradicionalno srečanje na Bukovici, v soboto, 7. maja, bo osrednja proslava 70-letnice ustanovitve v Ljubljani, v ponedeljek, 9. maja, bo tradicionalno srečanje ob dnevu zmage in koncu II. svetovne vojne v Letušu. 14. maja sledi srečanje na Poljani na Koroškem, kjer so potekali zadnji boji II. svetovne vojne. 20. maja bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec osrednja proslava ob 20-le-tnici vojne za Slovenijo, 29. maja pa tradicionalni pohod Stari Pisker-Gozdnik. O tem in drugih aktivnostih so na skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Žalec spregovorili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Področnega združenja ZB za vrednote NOB Celje Stane Mele, poslanec v DZ Lojze Posedel, predsednik veteranske organizacije Sever Rado Gašperič in predstavnik ZVVS Žalec Emil Pižorn. Vsi so pohvalili dobro delo organizacije in poudarili pomen ohranjanja vrednot NOB. Predsednik KO ZB za vrednote NOB Griže Branko Hribernik pa je predlagal, da bi se obnovil sklep izpred dveh let, po katerem naj bi se novozgrajena osnovna šola v Grižah ponovno imenovala OŠ Nade Cilenšek Griže. Skupščino so popestrili učenci OŠ Griže, ki so predstavili raziskovalno nalogo s področja NOB in pripravili prijeten kulturni program, ki ga je z deklamacijami dopolnila Olga Markovič. D. Naraglav DEKLICA Z OGLEDALOM Gledališče Koper, za mladinski abonma in izven Četrtek, 5. maj, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Glasbeno potovanje okoli sveta z Nežo in prijatelji umetniki (Glasbena šola Risto Savin Žalec predstavlja Nežo Pogačar) Koncert za glasbeni abonma in izven Petek, 6. maj, ob 19. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstoonice: TIC Žalec, F ZKŠT ŽALCC, Aškerčev^ a, 3310 žali V soboto, 9. aprila, je v Galiciji potekala revija odraslih folklornih skupin, ki jo je pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, organiziralo Kulturno društvo Galicija. Organizacija je bila na odličnem nivoju, vzdušje v dvorani pa sproščeno, za kar sta še dodatno poskrbela hudomušna voditelja. Predstavilo se je pet odraslih folklornih skupin s Ponikve, iz Šempetra, z Vranskega in domačini iz Galicije. Revijo si je ogledala tudi strokovna spremljevalka, gospa Branka Moškon, ki je po nastopu opravila tudi strokovni posvet z vsemi mentorji skupin. Folklorne skupine so dodobra ogrele polno dvorano v Galiciji, kar kaže na to, da je folklora v Savinjski dolini zelo priljubljena. To pa potrjujejo tudi šolske folklorne skupine, ki delujejo na nekaterih osnovnih šolah. Naslednja revija odraslih folklornih skupin bo prihodnje leto na Vranskem, kjer delujeta kar dve skupini, ki sta svoje znanje pokazali tudi v Galiciji. D. N. Na prvo aprilsko nedeljo so v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, ki jo je dal zgraditi Suvereni malteški viteški red, v Malteško pomoč Slovenija sprejeli nove članice in člane. Sv. mašo je daroval magistralni kaplan Suverenega malteškega viteškega reda pater Janez Sraka, nekdanji urednik slovenske oddaje radia Vatikan. Sprejeti med člane Malteške pomoči Slovenija so obljubili, da se bodo borili proti osme-rim stiskam in slabostim sveta, in sicer proti bolezni, zapuščenosti, brezdomstvu, lakoti, pomanjkanju ljubezni, krivici, ravnodušnosti in neveri. Ustanovitelj blaženi Gerard je zapisal: »Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede.« Suvereni malteški viteški red predstavlja četrti najstarejši cerkveni red. Ustanovljen je bil že pred letom 1099 v Jeruzalemu in je skrbel za romarje, uboge in bolne. Ker je bilo prvotno zavetišče pöleg cerkve sv. Janeza Krstnika, so ga vzeli za svojega zavetnika. Romarjem, bolnim in vsem pomoči potrebnim je nudil tudi zaščito. V svoje redovno pravilo je zato zapisal dvoje: »TUITIO FI DEI - OB SEQUIUM PAUPERUM,« kar pomeni »OBRAMBA VERE -POMOČ UBOGIM.« Ker je bil sedež reda največ časa na otoku Malta, so ga poimenovali malteški red. V naše kraje je prišel razmeroma zgodaj. Prva malteška komenda, to je posest v lasti S slovesnosti ob sprejemu reda, se omenja 1217 v Melju pri Mariboru, komenda na Polzeli 1256, približno v istem času je nastala tudi v Komendi. Zdaj se je red po več kot dveh stoletjih ponovno vrnil v Slovenijo, da bi nadaljeval s svojim delom, ki ga je začrtal ustanovitelj Malteškega vite- škega reda blaženi Gerard. S ponovno ustanovitvijo slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda leta 2007 so bile dane možnosti, da se preko ustanove Malteški križ ustanovi humanitarna organizacija Malteška pomoč Slovenija. T. Tavčar MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE MAJA 2011 Sreda, 4. 5. 2011, ob 17. uri v Bio parku Nivo Vrbje srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir. Ponedeljek, 9. 5. 2011, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zaključek bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Torek, 10. 5. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Naši vrtovi prej in pozneje - strokovno predavanje Ruth Podgornik Reš, znane vrtnarke, ultramaratonke in pisateljice. Četrtek, 12. 5. 2011, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Pot v gozd je pot domov - odprtje razstave fotografij Mirana Orožima (evropsko leto prostovoljstva, mednarodno leto gozdov - Gozdovi za ljudi). Razstava bo na ogled do 31. 5. 2011 v času odprtosti knjižnice. Četrtek, 19. 5. 2011, ob 10. uri v knjigarni Mladinske knjige Žalec S čajem in knjigo - čajanko vodi Irena Štusej. Torek, 31. 5. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič. VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE. Andragoški center Republiko Slovenije ,LO«m«, u;« http://tvu.acs.si http://tvu.acs.si/koledar UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Vabimo vas na NACIONALNO ODPRTJE TVU 2011, kjer bomo podelili priznanja ACS za promocijo učenja in znanja za leto 2010. Prireditev bo v četrtek, 12. maja 2011, ob 11. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec -kulturnem domu, Aškerčeva 9a v Žalcu. Svojo udeležbo potrdite do 6. maja na e-naslov odprtje@acs.si ali po telefonu 01 5842 560. Sporočite tudi, ali potrebujete avtobusni prevoz iz Ljubljane. Več informacij o odprtju in prevozu je objavljenih na spletni strani http://tvu.acs.si/odprtje. Nibra SESTRIN MOŽ ALI BRAT ZAKONCA ZNESEK ZNIŽANJA PRODAJNE CENE PRILAGO- DITVENI ČLEN ALPSKE RE Sevalne sani NEOKUSNI IZDELKI UTRIP NAKAZA, MONSTRUM GORLJIV PLIN (ZNAK H) INDIJANSKO PLEME V ZDA MUSLIMAN SKI BOG VIDEO- REKORDER KOPICA BIVŠI ŠP. PREMIER (JOSE MARIA) LEGA PRITOK MOZELE V NEMČIJI avta MAZIVO ZA OS PRI KOLESU IGRALEC PACINO JANEZ KORENT IZDE- LOVALEC KIPOV DEJSTVO, KI VPLIVA NAPOTEK ČESA DENARNA ENOTAV ROMUNIJI PREDSEDNIK ZDA (BARACK) DIJAK, KI OPRAVLJA MATURO BIVŠI GENERALNI SEKRETAR ZN(KOFI) ZORAN ARNEŽ risba KIH DEBELA PALICA IZOLACIJA GLASBENO DELO, MARŠ JAPONSKA UMETNOST ARANŽIR. CVETJA SL. ATLET, SPRINTER (MATIC) POKRIT PROSTOR ZA KMEČKO ORODJE SL. ŠPORTNI NOVINAR (TOMAŽ) KAVBOJSKA VRV Z ZANKO LIKOVNA UMETNICA POLJ. FILM. REŽISER (ANDRZEJ) SLU- ČAJNOST GREDAV OSTREŠJU PEVEC VOZELJ ILU- STRATOR MESTO V BELGIJI PROVINCA V KANADI ELASTIČNA MASAŽA MODE- LIRANJE ZELENICA V PUŠČAVI ŠTUKELJ LEON KRAJ PRI POREČU ARHITEKT AALTO VNOS S CEPLJENJEM PISATELJ FLEMING IT. MESTO BLIZU BENETK MLAD GOZD IGRA NA SREČO ELEATSKI FILOZOF GL. MESTO ITALIJE PETER ERŽEN DOBER DOSEŽEK, REZULTAT TRUDA KRAJ OB SAVI PRI ZIDANEM MOSTU ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI SLABO- KRVNEŽ KAR JE NAMENJENO ZA BRANJE ŽLAHTEN PLIN (He) VERDIJEVA OPERA TRPKOBA SRBSKA LETALSKA DRUŽBA BODICA IT. BAROČNI SKLADAT. (CLAUDIO) PRIROČNIK KRŠČAN. NAUKA RIM. CESAR SPREDNJA STRAN KOVANCA OBER AM. JAZZ. GLASBENIK (SAM) SL. PESNIK IN PISATELJ (JANI) TARZANOVA OPICA AZIJSKA DRŽAVA MIT. PRVI LETALEC NAŠIT OKRASEK LUNINA MENA ELFRIEDE JELINEK TIKOV LES NIKO KRALJ GRŠKA MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA IZDE- LOVALEC POHIŠTVA MESTO V MAKEDONIJI EDVARD RUSJAN PARNA IN HLADNA KOPEL NAŠA REKA FIGURA, PODOBA LUKA V IZRAELU BIVŠI DAN. KOLESAR (MARNE) NEKDANJI IRAŠKI POLITIK (TARIK) TEGA LETA PRAVNICA NUSS- DORFER IZDELOVALEC OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ROMUNSKI PISATELJ, FILOZOF (MIRCEA) ORANJE SIGASTA TVORBAV KRAŠKIH JAMAH MESTO V ARGENTINI OB REKI PARANA KRALJ ŽIVALI REVMA- TIZEM AFRIŠKA ANTILOPA VNETJE SLUZNICE SMUČAR. SREDIŠČE V FRANCIJI ODMEV, JEK DRAMATIK GOLDONI BREZ- DUŠNO, MEHANIČNO UČENJE KONJSKI TEK IVAN POTRČ VREDNOSTNI PAPIR ŠPORTNIK, KI GOJI METE ČERKASOV NIKOLAJ AM. SKLADATELJ (JEROME) NAŠ KONTINENT VNETJE KLITORISA SMOTRNA UPORABA SLAVKO OSTERC DODATNO POJASNILO, OPAZKA BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU ROKOMETNI TRENER MARKOVIČ ZDRAVILO SUROVINA ZA KAVČUK GLAVNI ŠTEVNIK ZNAMENITI MOST V BENETKAH MESTO NA JAPONSKEM ŽARGON, ARGO TV-VODIT. PUCER BIBLIJSKI M. PREROK VZDEVEK DRŽAVNIKA EISEN- HOWERJA SHAKE- SPEAROV KRALJ LUKAV ALBANIJI GR. ČRKA ANDREJ MEDVED PRIPADNICA SOSEDNJEGA NARODA NAVODILO ZADELO, NASVET OPERA FR. SKLAD. GEORGESA BIZETA RIMSKI HIŠNI BOGOVI MEHKO USNJE, IRHOVINA VZDEVEK IGRALCA ANDREJA ROZMANA NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RJUKJU VELIK ŠPORTNI OBJEKT GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA OVOJ, PAKET MESTO V INDIJI STARORIM. MISLEC KMEČKA MANJŠA SOBA MELODIKA GL. MESTO DANSKEGA OTOKAFYN S3 USA (SL.) DRŽAVNA BLAGAJNA KADMOVA HČI V GR. MITOLOGIJI STAROGR. MESTO PLOD BUKVE TELUR PRENOSNIK MENICE, INDOSANT LIČINKA TRAKULJE RIKO DEBENJAK RUDARSKI KRAJ PRI BRESTANICI MAVČAR GLAVNO MESTO ARMENIJE KRATICA AMERIŠKE OBVEŠČEV. SLUŽBE KATRAN UTRIP NUŠA DERENDA POGON NA DIVJAD FR. SKLADATELJ (FRANCIS) NIKALNICA Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa Savinjske doline: BRGLEZOVE-SLADKE-DOBROTE-V-ŽALCU-PRIHAJA-ČAS-SLADOLEDA-SLAŠČIČARNA-V-ŠEMPETRU. Izžrebani nagrajenci: 1. Špela Zajc, Liboje 82, Petrovče; 2. Franja Vile, Polzela 226, Polzela; 3. Katja Tomažič, Parižlje 68 a, Braslovče. Nagrajenci prejmete vrednostne bone podjetja Brglez, d.o.o., z Vranskega po pošti na vaš naslov. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je ARETTA, d. o. o., Ločica 49 e, Polzela. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 13. maja 2011. Divji prašič v agrarni krajini Kormorani in čaplje še ropajo Lovci LD Braslovče med ročno sanacija razritih površin Lovska družina Braslovče že drugo leto sodeluje v projektu Divji prašič v agrarni krajini, ki ga v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave Erico Velenje vodi Biotehnična fakulteta Ljubljana. Lovci po njihovem usmerjanju označujejo divje prašiče, spremljajo njihovo gibanje in beležijo podatke, ki dajejo zanimive izsledke. Z zanimivimi informacijami jim je postregla divja svinja, ki so jo omamili, ji namestili telemetrično ovratnico in jo nato izpustili, lovci pa so lahko s pomočjo tako imenovane GPS-navigacije spremljali njeno gibanje z njenim naraščajem. Na njihovo presenečenje je divja svinja v šestih mesecih prehodila okrog 1000 km. Bila je celo na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. »S tem ta vrsta divjadi dokazuje, da sama skrbi za osvežitev krvi in populacijo,« pravita tajnik LD Braslovče Janez Šumak in predsednik Dušan Urankar. V sklopu tega projekta je tudi spomladansko krmljenje divjih prašičev s koruzo in z dodajanjem vitamina B 12, kar predstavlja nadomestek beljakovin in zmanjšuje potrebo prašičev po hranjenju s poljskimi pridelki. »Zal nismo vedno uspešni, saj divji prašiči niso teritorialna divjad, ki bi se zadrževala samo na enem mestu, in je tako povsem mogoče, da povzročajo škodo prašiči, ki tega aditiva niso zaužili,« pravita sogovornika in dodajata, da opažajo letos porast škod na travnikih in pašnikih, kjer divji prašiči iščejo črve, ogrce in ostale žuželke, ki so polne potrebnih beljakovin za njihovo prehrano. Beljakovinske hrane je sicer dovolj tudi v gozdu, saj so prašiči vsejeda divjad, tako da beljakovine zaužijejo tudi z mrhovino, glodavci, jajci, žabami, a prav v tem času, ko starejše svinje kotijo mladiče in lanskoletni zarod ostaja brez nadzora vodeče svinje, je iskanja hrane po pašnikih in travnikih še več. »Naša lovska družina je vsako leto objavila obvestilo, s katerim smo lastnike zemljišč obveščali, naj v zgodnjem pomladanskem času travnike in njive pravočasno zaščitijo oziroma ogradijo z električnim pastirjem za preprečevanje vdora divjadi, še zlasti divjih prašičev, na njihove površine. Lani smo prejeli anonimno pismo, v katerem nas je neznani pisec vse povprek kritiziral in omalovaževal naše poslanstvo. Deležni smo bili tudi nerazumevanja s strani kmetijske zadruge, ki je enostransko pripisala nastalo škodo zaradi divjih prašičev naši lovski družini in dopis poslala na kmetijsko ministrstvo, oškodovancev pa niso hoteli izpostaviti. Ob dejstvu, da obstaja pisno tolmačenje škod v skladu z zakonom in pravilnikom, ki govorita o obojestranski komunikaciji, sporazumnem dogovoru, rešitvi in preprečevanju nastanka, škod, smo na upravnem odboru LD sprejeli sklep, da takšnih obvestil ne bomo več objavljali, če- prav smo bili enotnega mnenja, da je marsikdo opozorilo vzel resno in poskrbel za pravočasno zaščito svojih zemljišč,« pravi Janez Šumak, predsednik Dušan Urankar pa k temu dodaja: »Lastnikom zemljišč, najemnikom in kmetovalcem oziroma vsem uporabnikom kmetijskih zemljišč priporočamo, da se v primeru škod po divjadi obrnejo na vodstva lovskih družin. Še posebej pa priporočamo, da vzpostavijo potrebno komunikacijo z lovci in se dogovorijo, kako in s čim zaščititi obdelovalne površine. Država od vseh pobira davke, tako tudi od nas pobere koncesijo za upravljanje z loviščem, o povračilu škode pa nihče noče nič slišati, kaj šele, da bi komu finančno pomagali. Populacija divjih prašičev je res večja, kot je bila včasih, ampak to je stvar narave, saj že nekaj let opažamo, da so zime mile, gozdno drevje pa vsako leto obrodi. V nasprotju z rastjo populacije divjadi pa številčnost lovcev nezadržno pada, kar še otežuje delo lovskih družin. Poslanstvo lovca v naravi ni v vihtenju železnih grabelj, motike in ostalih delovnih orodij za sanacijo škod ali kot orodje za izvrševanje neusklajenih lovsko gospodarskih načrtov »strokovnih ustanov« za načrtovanje na nivoju države, pač pa upravljanje z lovišči, divjadjo in še z marsičim. Lovci se res trudimo, da bi bile škode čim manjše, zato poskušamo čim bolje sodelovati z vsemi uporabniki prostora, zlasti s kmeti. Povsem razumemo kmetovalca, da je slabe volje, ko vidi razrit travnik ali njivo, vendar se da s sodelovanjem, z odprto komunikacijo, obveščanjem in dogovarjanjem rešiti marsikatero odprto vprašanje, ki ga kmetovalec ali oškodovanec prej ni poznal. Dejstvo je, da človek krči naravni prostor divjadi. Poleg tega zadnje čase opažamo, da lastniki vse preveč posegajo v naravo s sekanjem gozdnih robov, da bi si pridobili pravico do subvencij. Polivanje gnojevke po travnikih kar kliče po škodi zaradi divjadi, da ne omenjam sejanja koruze na območjih, kjer so njive obkrožene z gozdom.« Sanacijo škode na strmih pobočjih opravljajo le z ročnim orodji, tam kjer je mogoče, pa se poslužujejo tudi mehanizacije, med drugim tudi štirikolesnikov, ki v naravi sicer niso dobrodošli, a so v ta namen zelo primerni, še zlasti, če nanjo priključijo posebno travniško brano, ki uspešno naravna vse razrite površine. D. Naraglav Beljenje notranjih površin in fasad 'nlftll Dekorativni opleski «fllUw Izdelava izolacijskih fasad 1 DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO ■ Sl .IKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si mUHDIJIC Ribiči Ribiške družine Šempeter v Savinjski dolini so lani v gojitvene potoke vložili 460 tisoč zaroda podusti, 16 tisoč potočnih postrvi v velikosti od 7 do 9 centimetrov in 100 tisoč zaroda potočne postrvi. V svoji valilnici so izvalili več kot 600 tisoč zaroda podusti. Predsednik družine Zdenko Mak in gospodar Drago Vrečar sta na volilnem letnem zboru povedala, da so lani za izlov rib in vlaganje v gojitvene potoke opravili več sto prostovoljnih delovnih ur in izpolnili načrte glede vlaganja rib in odlova v gojitvenih potokih. Odplačali so tudi zadnji obrok kredita za gradnjo ribiškega doma v Preserjah. Tudi tekmovalna dejavnost je v družini, ki sodi z 230 člani z območja Savinjske doline med večje v Sloveniji, zelo razvita. Lani so organizirali 11 družinskih tekem, tri meddru-žinske, zaupana jim je bila tudi organizacija tekme državne lige. Ekipno so osvojili naslov regijskih prvakov, njihov član Franc Turnšek pa je postal na Muri regijski prvak. Veteranska ekipa je nastopila v državni veteranski ligi, njihovemu članu Romanu Ramšaku pa je uspel preboj v državno reprezentanco. Uspešna Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 55/10) v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl.US in 17/08) in 36. členom Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) Občinska uprava Občine Žalec objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer ukrepov varstva divjadi in biomeliorativnih ukrepov (vzdrževanje grmišČ, gozdnih jas, mokrišč in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, sajenje in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež) v posameznih loviščih, katerih lovna površina leži v žalski občini. S tem želimo spodbuditi upravljavce lovišč k še boljšemu trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in loviščem. Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi. 2. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: - je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina, - na Javni razpis se lahko javijo samo lovske družine, ki imajo lovno površino v Občini Žalec, ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini, - ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, - ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini. Če se sredstva ne porabijo, se ostanek sredstev enakomerno porazdeli med izbrane vlagatelje. 4. VIŠINA SREDSTEV Višina sredstev je 1.067,00 EUR. 5. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za tekoče leto morajo biti v tekočem letu tudi porabljena. 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje: - povabilo k oddaji vloge, - navodilo vlagateljem za izdelavo vloge, - postopek za izbor sofinancerja, - vzorec pogodbe, - navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev, - obrazce: obrazec - PRIJAVA NA RAZPIS, obrazec - IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV. Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave tega javnega razpisa v časopisu Utrip Savinjske doline do zaključka tega javnega razpisa, to je do 20. maja 2011, na spletnih straneh Občine Žalec. 7. NAČIN, ČAS IN KRAJ ODDAJE PRIJAV NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, in sicer najkasneje do vključno 20. maja 2011 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice ali prednji strani levo zgoraj morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnega področja na prednji strani ovojnice: Ne odpiraj - vloga na javni razpis - sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo; - ime lovišča, na katerega se vloga nanaša. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 8. ČAS IN KRAJ ODPIRANJA PRISPELIH VLOG Odpiranje vlog bo dne 23. maja 2011 v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Odpiranje vlog ni javno. 9. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Zavržene bodo vloge: - ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki tega besedila razpisa, ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa, in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Zavrnjene bodo vloge: tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev in pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije. 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Žalec http://www.zalec.si/ razpis. Prijavni obrazec dobite tudi na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. 11. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, po telefonu 713 64 36 (kontaktna oseba Tilka Potočnik) ali na e-naslovu: tilka.potocnik@zalec.si. Številka: 320-01-0000/2010-317 Datum: 14. april 2011 ŽUPAN OBČINE ŽALEC Janko Kos, univ. dipl. org. spec. Z zbora ribičev RD Šempeter (prvi z leve je bila tudi komisija za mlade. Čuvajska služba je opravila 75 nadzorov ribolovnih dovolilnic in popisovala divja odlagališča, spremljala posege v vodotoke in sodelovala pri plašenju kormoranov. Komisija za varstvo okolja je v sodelovanju s čuvajsko službo evidentirala divja odlagališča ob vodnih brežinah, sodelovala pri organizaciji čistilne akcije itd. »Kormorani in sive čaplje so še vedno zaščiteni in pridno ropajo po naših vodah, za katere plačujemo državi drago koncesijo. dosedanji in novi predsednik Zdenko Mak) Država molči in niti slišati noče za odškodnino zaradi škode, ki nam jo povzročajo te ptice,« je poudaril predsednik Zdenko Mak in ribiče pozval, naj ob obhodih voda odganjajo te ptice in s tem obvarujejo ribji živelj. Na zboru so vlogo predsednika in gospodarja ponovno zaupali Zdenku Maku in Dragu Vrečarju. Zbor ribičev je v imenu lokalne skupnosti, sedež ribiške družine je namreč v braslovški občini, pozdravil braslovški župan Branimir Strojanšek. T. T. PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si WWW. sloveniapropertyatrij. si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 426 31 10 TABOR v Svinjski dolini - TABORSKI GAJ, I atraktivna lokacija med CE in LJ, v neposredni bližini I šole, vrtca, trgovine in pošte. DVOJČKI in TROJČKI I - zgrajeni do 5. gradbene faze, velikosti cca 120 m2. I Cena: od 136.444 € do 165.577 € (za 5.gr.f.-odvisno I od lokacije in velikosti parcel - od 67 m2 do 202 m2) I Vabljeni na ogled opremljene VZORČNE HIŠE po I dogovoru na tel.št. 041 329 179 ali 031 360 072. PREBOLD - Dolenja vas, ob glavni cesti se prodaja lepa ravna parcela velika 3.112 m2, pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam ter bencinskim servisom. Vsi priključki potekajo ob parceli. Cena: 50 EUR/m2 + davek (20%). Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atrij.si ŠENTJUR - Pesnica, prodamo samostojno hišo velikosti cca 180 m2 (P+l+M), dve garaži, velika terasa, večji kletni prostor v skupni velikosti cca 85 m2,1. izgradnje 1978, zemljišča 791 m2. Hiša ima vse priključke, ogrevanje je na olje, ZK urejen. Cena: 165.000 € Info: 031 360 072, karmen.dokIer@sz-atrij.si Tehnološki park III Celje, oddamo poslovne prostore v velikosti od 15 m2 do 157 m2. Prostori so opremljeni z vsemi priključki (internet, telefon), ogrevanje je klimatizacijski sistem s samostojnim upravljanjem, protivlomni in protipožarni senzor. Cena najema: 7,5 €/m2 + stroški, cena garažnega prostora 28,00 € mesečno, možen tudi odkup preko leazinga. Info: 031 360 072 ali 041 329 179 gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22 .*3342 Gornji Grud Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Ob prednaročilu pomlad in poletje 2011 za termoizolacijsko fasado NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI. Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! □ Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec ir 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje b 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Pred nami so velikonočni in prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Zrak je svež in nasičen z energijo, s sproščenostjo, z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in neizmernimi rekreativnimi površinami omogoča, da si naberemo novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili tudi v našem kolektivu. Vabimo vas, da obiščete tudi naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Petrovčah in Žalcu, kjer si boste dan polepšali s kakovostnimi sladoledi in tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa. DNEVI SLADOLEDA V SLAŠČIČARNI NIK ŽALEC od 22. aprila do 1. maja 30 % POPUSTA Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ M x ' t ZKST Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec objavlja RAZPIS m m&äMo)® ma a, dHfeigCS ki bo potekala od 16. do 25. avgusta 2011 v Novem Celju. Slikarska šola je namenjena učencem osnovnih šol v starosti 13-15 let, dijakom umetniških gimnazij in odraslim. Potekala bo v dveh delih: 1. del: za učence in dijake (število razpisnih mest za učence in dijake je 40) Urnik dela: od 10. do 13. ure ter od 15. do 17. ure. Sola je primerna tudi kot priprava na vpis v umetniške gimnazije likovne smeri in kot priprava na vpis na akademijo likovnih umetnosti. Cena za udeležbo za učence in dijake iz Občine Žalec je 230,00 €, za učence in dijake od drugod pa 330,00 €. V ceno je vključen 20-odstotni DDV. 2. del: za odrasle (število razpisnih mest za odrasle je 20) Urnik dela: od 18. do 21. ure. Cena za udeležbo za odrasle je 140,00 €. V ceno je vključen 20-odstotni DDV. Prijave pošljite v zaprti kuverti z oznako »Slikarska šola CHIAROSCURO« na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, najkasneje do 20. junija 2011. Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu in mora imeti priložene zahtevane priloge. Za informacije pokličite: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, tel. 710 04 34, e-mail: zkst.tic@siol.net Razpisna dokumentacija obsega besedilo razpisa in obrazec za prijavo; najdete jo na spletnih straneh www.zkst-zalec.si in v TIC Žalec. ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2011/2012 Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom Statuta društva poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso, ki jo izbira iz svojih vrst Društvo podeželske mladine. Pogoji: Hmeljarski starešina je lahko le hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu in star najmanj 48 let. Naziv hmeljarskega starešine je doživljenjski. Hmeljarska princesa mora biti dekle iz hmeljarske družine ali zaposlena v hmeljarstvu. Poznati mora delo v hmeljarstvu, tehnologijo pridelovanja hmelja in njegovo predelavo. Po možnosti mora biti iz območja, kjer je doma starešina. Predlog za hmeljarskega starešino fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlaganega kandidata za hmeljarskega starešino na naslov društva: Društvo hmeljarjev, hmelj, starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino v letu 2011/2012. Zadnji rok je 25. maj 2011. Predlog za hmeljarsko princeso fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlagane kandidatke na naslov društva: Društvo podeželske mladine, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarsko princeso v letu 2011/2012. Zadnji rok je 25. maj 2011. UO društva hmeljarjev, hmelj.starešin in princes Slovenije HYUnORI POSSIBILITIES. Ali živali res ne poznajo ljubezni? Je varnost res le luksuz bogatih? 19.490 EUR ■Sl 10.590 EUR www.hyundai. Polzela tel.: 03 70 50 400 www.hyundai-kralj.si CAST, d. o. o.. Polzela 91 a. 3313 POLZELA Za vse znamke vozil nudimo kleparsko-ličarska dela za Zavarovalnico Triglav. Pogodbene cenitve poškodovanih vozil za zavarovalnice ~ Adriatic Slovenica, - kleparska in ličarska dela, ~ Zavarovalnica Maribor, ~ avtovleka, - Zavarovalnica Tilia, ~ nadomestna vozila, ~ Zavarovalnica Generali, - rent-a car (najem vozil). PRI MENJAVI 4 PNEVMATIK NUDIMO BREZPLAČNO ZUNANJE ČIŠČENJE IN VOSKANJE VOZILA. AKCIJSKI PAKET ZA VOZILA, STAREJŠA OD 7 LET (ATOS, ACCENT, LANTRA): MENJAVA OLJA, ČISTILCA OLJA IN HITRI SERVISNI PREGLED NA 32 TOČKAH - 49,90 EVRA. ZUNANJE ČIŠČENJE - 5 EVROV. AVVTOOPTIKA - 35 EVROV. Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (Uradni list RS, št. 94/05) OBČINA ŽALEC RAZPISUJE FINANČNO POMOČ ZA LETO 2011 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, sodelovanje v mednarodnih projektih. Za študij ali študijsko izpopolnjevanje v državah Evrope znaša finančna pomoč 238,48 EUR. Kandidatom, ki izkazujejo slabši socialno-ekonomski položaj, se prizna dodatek v višini do 50 % osnovne pomoči. Za študij ali študijsko izpopolnjevanje izven Evrope znaša finančna pomoč 357,69 EUR. Kandidatom, ki izkazujejo slabši socialno-ekonomski položaj, se prizna še dodatek do 50 % osnovne pomoči. Finančna pomoč za mednarodne projekte lahko znaša največ 357,69 EUR. Oddaja vloge Vlogi za dodelitev finančne pomoči je treba priložiti: potrdilo o stalnem prebivališču kandidata v Občini Žalec, potrdilo o državljanstvu kandidata, dokazilo o dosedanjem izobraževanju, dokazila o statusu kandidata (študent, iskalec zaposlitve ...), podatke o dosedanjem štipendiranju (sem prejemnik štipendije: da/ne, navedite štipenditorja), dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana, v primeru študija ali študijskega izpopolnjevanja v tujin oziroma mednarodnega sodelovanja priporočilo oziroma potrdilo ustrezne ustanove. Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno v sprejemno pisarno -vložišče občine ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za finančno pomoč 2011«, z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Žalec za leto 2011. Dodatna pojasnila glede razpisa za finančno pomoč lahko dobite po telefonu na številki 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka. OBČINA ŽALEC Spomin najlepše je darilo, ker nikoli ne umre, in v spominu našem boš živel do dne, ko bomo tudi mi v tvoj svet prišli. V SPOMIN 13. aprila je minilo 20 let žalosti in spomina, odkar odšel si k večnemu počitku dragi MATIJA TOMŠIČ z Ložnice pri Žalcu Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v srcu, obiščete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Marija, hčerki Jelka in Gelca ter ostalo sorodstvo, ki ga močno pogreša Življenje sem ti dala, a sedaj brez tebe sem ostala, ker usoda je tako hotela, da cesta prekmalu te nam je vzela! V SPOMIN 27. aprila bo minilo 5 let, odkar si nas zapustil, dragi sin, brat, ati, svak in nečak IGOR PANIČ Pod smrekami 18, Šempeter Kogar imaš rad, nikoli ne pozabiš. Bil si vesel in nasmejan in tak tudi ostajaš v naših srcih. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče. Mami Marija, sestra Mojca in brat Tomaž z družino Gozdič je že zelen, travnik je razcveten ... Tvoje trte so vzbrstele, prebudile se v panjih so čebele, a tebe več ni, da vse to videl bi, saj za vedno zaprl si oči. ZAHVALA Na lep pomladni dan je tiho, mirno in spokojno zaspal naš mož, ati, dedi in pradedi VINKO DERČA (2. 11. 1930-31.3. 2011) Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste se v ponedeljek, 4. 4. 2011, v tako velikem številu poslovili od njega na pokopališču na Polzeli, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsak na svoj način poskrbeli, da smo se tako dostojno poslovili od njega. Posebej hvala vsem sorodnikom, sosedom, njegovim in našim prijateljem, njegovim in našim sedanjim in bivšim sodelavcem, njegovi osebni zdravnici dr. Martini Hrovat v ZD Polzela, ki jo je izjemno spoštoval in ji zaupal, in sestri gospe Zajc, gospodu župniku Kovačecu, govorniku - prijatelju Janezu Jagru ter predstavnikom Čebelarskega društva Polzela. Za njim neizmerno žalujemo in bomo večno žalovali: žena Nada, hčerki Nevenka in Nuša z družinama ter vnukinji Eva in Kaja z družinama ZAHVALA V 93. letu je zaspala draga mama ELIZABETA MEH iz Vrbja (19.11.1918-15. 3. 2011) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali bo strani in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Žalec in Splošne bolnišnice Celje, kardiološkega oddelka. Hvala govorniku gospodu Dušanu Pungartniku za tople besede slovesa, pogrebni službi Morana in gospodu župniku Viktorju za opravljen obred. Sin Jože in hči Marija z družinama POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel :03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega DUŠANA BONČINE iz Trnave (25. 12. 1950-14. 3. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče in darovana sredstva. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala gospodu župniku, vsem praporščakom in pogrebni službi Morana za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi Čez noč nas je tiha žalost objela, nam tebe za vedno je vzela, a v naših srcih bo lučka spomina večno gorela ... ZAHVALA Tiho se je od nas za vedno poslovila naša draga ZLATKA CENCEN iz Žalca (23. 1. 1949-25.2. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darovana sredstva. Hvala kolektivu Fijavž, zdravstvenemu osebju ZD Žalec in dr. Poloni Sagadin ter PGD Žalec. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornikom in trobentaču. Iskren hvala župniku gospodu Turineku za opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Vinko in sin Matjaž z družino Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečne dni spomine. (Dante) ZAHVALA Mirno in tiho nas je v 71. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ati, tast, dedi, brat, svak in stric ANTON SITAR iz Andraža nad Polzelo (29. 4. 1940-1.4. 2011) Iskrena zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam priskočili na pomoč in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, darove in za svete maše ter ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Posebna hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi pogrebne svečanosti. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in ga ohranili v svojem srcu. Žalujoči: žena Jožica, sin Tone in hči Magda z družinama, hči Simona in ostalo sorodstvo Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 13. maja 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 IVANA ZAHVALA Tiho in mirno je živel, tako je tudi odšel k Bogu, naš ljubljeni mož, oče in dedek JOSIP PRGIČ iz Zabukovice 95 a, Griže Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu dali poklon, darovali za svete maše, cvetje, sveče in izrekli globoko sožalje ter ga pospremili do groba, se vam iskreno in srčno zahvaljujemo. Žena Ana in sin Jani z družino Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. v SPOMIN Mineva že četrto leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta VERA VINDIŠ iz Kasaz 87 (13. 7. 1939-18. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji V SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar smo se z žalostjo in bolečino poslovili od naše mame in stare mame CECILIJE GRŽINA roj. TOPOVŠEK iz Ojstriške vasi, zapornice iz Starega piskra v letih 1944-1945. Hvala vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče. Vsi njeni I SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p.. Statina v Rožni dolini 9 A. Šmartno v Rožni dolini Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.400 izvodov, cena časopisa je l,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JOŽETA VODOVNIKA iz Pongraca 6, Griže (13. 3. 1932-16. 3. 2011) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kako težko mi je dojeti, da tebe, TONE, jaz ne morem več objeti. Pustil si meni lepe le spomine, a v srcu mojem žgoče bolečine. v SPOMIN Žalosten je spomin na 22. april 2010, ko me je za vedno zapustil dragi TONE HLUPIČ iz Vrbja pri Žalcu Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Marija ... pa bi šel naravnost do njenega groba in bi prislonil lice na rosno travo, da bi slišal na tanko njen glas in da bi občutil topli dih iz njenih ust. Pokliči me, o Mama, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bomo slišali! V SPOMIN t IVANKI DROLC gostilničarki Pri šoferski mamici iz Ločice pri Vranskem (2. 3.1926-24. 4. 2010) Z ljubeznijo in skrbnostjo si pletla najino življenje. Ena in edina ... Mama. Ko me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. Bolj ko mineva čas, bolj se zavedam, kako srečen sem bil ob tebi. Ti si me znala v vsem razumeti. O, kaj vse bi ti imel še povedati, pa saj veš, Mama, da prihajam k tebi po tolažbo za solze in po svetlobo za moje poti... Hvala vsem, ki se je spominjate v dobrem, obiskujete njen zadnji dom in ji prižigate svečke. Hvala tudi vsem vam, ki vam je njena "šoferska mamica" še vedno najljubša gostilna. Sveta maša ob prvi obletnici bo 1. maja 2011 v domači cerkvi sv. Magdalene na Ločici. Vedno tvoj sin Peter Mo Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Našla je svoj mir, nam pa pustila toplo misel nase. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre ANE PANČUR iz Orle vasi (2. 7.1936-26. 3. 2011) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči: hči Ksenija in sin Stane z družinama ter sestra Joži Na svetuje mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti pridemo mi vsi. V SPOMIN TADEJ PUNCER (10. 7.1980-26. 4. 2002) Vsi tvoji Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN 30. aprila bo minilo leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustila draga žena in mama MARIJA RAMŠAK iz Zabukovice Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Mož Berti in hči Irena POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže GSM: 070/826-323 040/721-827 Ko pride čas za slovo, si želiš, da se to ne bi nikoli zgodilo. ZAHVALA Za vedno je v 88. letu zaspala moja mama MARIJA ZUPANC Ne bo je več med nami. Od nje smo se poslovili 28. marca 2011 v Žalcu. Zelo jo bomo pogrešali sin Darko, vnukinja Lina, vnuk Peter, pravnuka Tija in Nino, sestra Fani in vsi njeni ostali Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš premagal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči. V SPOMIN Minilo bo leto dni od boleče izgube moža, očeta, brata in dedija IVANA GLUŠIČA s Ponikve (9.12.1931-27. 4. 2010) Žalujoči: vsi njegovi najdražji Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni ure, ni dneva ne noči, povsod si v srcu z nami Ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 19. aprila je minilo leto dni, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas VLADIMIR TOMAŠIČ iz Kasaz Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji Srce tvoje je zastalo, zvon ti je v slovo zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in tasta JANEZA MRAZA iz Marije Reke pri Preboldu (7. 5.1941-19.3. 2011) Zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, darovali sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Ljubi Centrih Cetina in sestri Lojzki, nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala Gasilskemu društvu Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Hvala pevskemu zboru, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, sodelavcem Tehnosa in Orce iz Žalca. Hvala preboldskim upokojencem, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za izrečene besede slovesa in trobentaču gospodu Viliju. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Boris in tašča Antonija Na milijone vrvic Topel in lep začetek aprila je savinjskim hmeljarjem omogočil, da so začeli z deli v hmeljiščih. Tisti, ki so hmelj že odorali in obrezali, so začeli z napeljavo vrvic, po katerih se bo hmelj vzpenjal proti vrhu žičnic. Na dan lahko ob ugodnih vremenskih razmerah zraste tudi do 13 centimetrov, konec junija pa doseže višino šestih metrov. T. T. Vaščani Matk pred cerkvijo s svojo 15 metrov dolgo butaro Butare velikanke vsako leto nov izziv Posebej svečano pa je na cvetno nedeljo, ko butare odnesejo k blagoslovu. Za pravi velikanki poskrbijo vaščani Kaplje vasi in Matk. Butara, ki ji pravijo bandera in jo vsako leto prinesejo na hrbtu fantje in možje iz Kaplje vasi, je letos merila 20, skupaj z obema krakoma pa kar 35 metrov. Podobno kot prejšnja leta je bandera sedaj privezana pri vhodu v župnijsko cerkev, ki ga bo krasila za velikonočne praznike. Klasično, 15 metrov dolgo in zelo lepo okrašeno butaro, so iz precej bolj oddaljene vasi do župnijske cerkve sv. Pavla, prinesli fantje in možje iz Matk, ki so jo po končanem blagoslovu odnesli nazaj v svojo vas, kjer so pri vaški kapeli poskrbeli še za prijetno druženje. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče so tudi letos izdelovali butarice v soboto pred cvetno nedeljo. Med mnogimi manjšimi bu- tricami pa so ponovno izdelali veliko butaro. Merila je okoli 16 metrov, fantje pa so jo na cvetno nedeljo ponesli peš iz Drešinje vasi k blagoslovu v petrovsko baziliko. Danes se začenja velikonočno praznovanje. Velikonočni petek je s postom uvod v ta največji krščanski praznik. Jutri sledi blagoslov velikonočnih jedi, potem pa velikonočna nedelja, ko se bodo ob prazniku zbrale in družile mnoge družine. D. N., T. T. Umetnica seje stopila z odrom in glasbeno Zadnji koncert glasbenega abonmaja ZKŠT Žalec je ponudil izjemno poslušljivo in udarno bero filmskih melodij, ki jih je celostno obogatila violinistka, brez slabe vesti lahko rečemo kar glasbena diva Anja Bukovec, ki se je dobesedno stopila z glasbo. Prepričali pa so tudi mladi simfoniki pod vodstvom Matjaža Breznika, ki so pričarali čudovito glasbeno kuliso. Med ponudbo letošnjih petih koncertov žalskega glasbenega abonmaja je po kakovosti in navdušenju občinstva poleg zadnjega izstopal drugi abonmajski, novembrski koncert moškega tria Eroika. Poslušalci pa so se lahko sicer sprehodili še skozi različne druge glasbene stile in zvrsti, od Neizpete pesmi ob 40-letnici glasbenega ustvarjanja Igorja Korošca oktobra, Svetlane Makarovič s člani Madžarskega nacionalnega kuliso mladih simfonikov Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje orkestra Santa v glasbeno-li- kolaža Roka Goloba z ansam-terarnem projektu Katalena blom Heaven-X in triom Ka-februarja, pa do glasbenega trinas marca. L. K. Za veliko noč tradicionalno izdelujejo butarice tudi v Drešinji vasi Nova kolesarska zabava na vodi V Kolesarskem centru Novak v Žalcu so razvili popolnoma novo vodno kolo, imenovano Novak Bike Water Cruiser, ki so ga pred kratkim zaščitili tudi s patentom. Kolo je inovacija Staneta Novaka iz Žalca. Vodno kolo je primerno za vse generacije, tako za zabavo kot tudi za športnike, ki želijo vzdrževati telesno zmogljivost na nekoliko drugačen način. Lahko ga vozijo po morju, jezeru ali reki. Kot je povedal Stane Novak, se bo s to inovacijo prihodnje leto prijavil tudi na razpis za Inovatorja leta v Občini Žalec. T. T. Novo vodno kolo, ki gaje inovator Stane Novak zaščitil s patentom Na cvetno nedeljo so butaro odnesli na blagoslov v cerkev na Petrovčah Anja Bukovec očarala za finale Pri napeljavi vodil v hmeljišču na gotoveljskem polju Cvetna nedelja je vsako leto po mnogih krajih v naši dolini prav poseben dogodek. Že priprave nanjo minejo ob izdelavi butaric, največkrat tudi v želji, da bi bile butare večje in lepše kot minulo leto.