Za poduk in kratek čas. Božična zvezda. (Resničua dogodba.) (Dalje.) S tem sem Božič mojega otroškega življeaja opisal, a imel aem sreco, veliko jedaakih doživeti. Seveda, ko sem odrastel. pozabil sem maogo o tem; veadar oatal mi je v apomiau prelep ia čadovit — prazaik. Štiriaajat let star sem prišel v rejalko v Miiaater, a v božičaih prazaikih ia počitaicab potoval aem vaelej domu; ia z veseljem saideaja se je pomešalo tudi veaelje velikega prazaika sv. daeva. Božičao drevesce je atalo v hiši kakor popred, ia noateriaa Ijubezea ga je olepotičila z aajlepšimi darovi. II. V devetaajstem letu mojega življeaja sem dostal moje atudije ia akleail ae poavetiti meratvu. ali stujo beaedo, iažeairstvu. Po priarčaem in žalostaem aloveau od atarišev ia ljabezajive v kraaao devieo odrastle aestrice grem v Berolia, kjer sem bil pri teti kaj prijazao sprejet. Z veataostjo ia ljubezaijo poprijel aera ae uka. Na drugej straai pa me mika velikomestno živ- ljenje, obiskoval sem gledalis'6e, gostilae ia mazeje. V zadajem me je aavdašil prizor orožja ia oblačila tujih aarodov tako, da sem dobil veselje do potovaaja, vzbudilo pa se je v meai že v nježai mladosti pri kajigah potopiaaih. Skleail aem že sedaj, pozaeje moje zaaaosti v tujih deželah v prid obračati. Ko je zima prve avoje koamiče po paatej zemlji raztresla, sem se v piama a stariši dogovoril, bi-li v Božiču zopet domu potoval. Oče so skleaili, aaj raje ostaaem v Beroliau pri teti.... Tudi mati so aekaj bolehali ia raditega je sv. božičai caa v biši mojih starišev tiho miaol. Veat o bolezai moje ljube matere me je silao izaemirila, takoj pišem sestri, aaj mi lastaoročao javi o tem. Nestrpljivo sem cakal od aeatre piama, daevi so bili — dolgi. Božič se bližuje, a od aeatre ae dobim aijedaega glaaii. Mučae skrbi me terejo, ia aeaiirao sem blodil velikokrat po živabaih ulicah beroliaskih, ae da bi se oziral aa šetajoce ljudi ia prekraaae izložbe. Ko sem eakrat prišel od sprehoda doma, aai dad6 teta list. Bil je od aeatre. Veadar eakrat! S treaočo roko seai odprl — zavitek ia v aaglici preberem aekaj vrstic Oh, Ijaba mamica so hado bolai, oče me pozivljajo, da takoj pridem domu. Britko aem piakal... Takoj se odpravim aa pot. Zelezaiški vagoai so bili aapolajeai z veselimi ljadmi, ki potujejo aa božičae daeve domii; a jaz sem sedel med ajimi a^m — s skrbjo v prsih. Velik saeg, ki je drugi daa zapadel, je poazro6il, da ae je vlak zakasail. Večkrat aem moral cele ure aa ostajab eakati, vedao sem bil aemiraeji.. .. sledečem daevu je zapadlo še več aaega ia vlak je vedao zaostajal. Prišel je 24. grudea, daa pred Božičem. Tiaoče spomiaov mi polai srce ia solze mi lijo po licib. Kako vse drugace je bilo, ko sem kakor rejalec potoval donrm, pričakovali so me aa zadaji postaji ljaba mamica, a sedaj — — — Oh! (Dalje prih.) Smešnica 2. ,,Oče", aagovori mlad gizdalia trgovca, ,,jaz aem priael vaao hčer saabit". ,,Že prav", odvrae trgovec gledaje žeaiaa po straai, ,,katero češ? ISletna dobi 10 tisoe, 25letaa 20 tisoč ia 301etna 30 tisoč goldiaarjev; katero torej hočeš?" ,,Prosim", vpraša žeaia naglo ,,ali nimate še katere bolj stare?" S