JUNIJ 10 P Marjeta 11 T Barnaba 12 S Janez, spoz. • 13 Č Anton Pad. 14 P Bazil S 15 S Vid_ 16 N S. pobink. 17 P Janez Fr. R, 18 T Evfrem 19 S Julijana < 20 Č Silverij LETNIK (VOL.) XLIX, JUNIJ 10 P Marjeta 11 T Barnaba 12 S Janez, spoz. • 13 Č Anton Pad. 14 P Bazil S 15 S Vid_ 16 N S. pobink. 17 P Janez Fr. R, 18 T Evfrem 19 S Julijana < 20 Č Silverij NAJSTAREJŠI JEN NAJBOLJ PIILJUBLJEK SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH »MERIŠKIBL AMERIKANSKI SLOVENEC wm Bimmm pst n mmm SKXSILO SLOV. KATOll DELAVSTVS ffi AMERIKI IN URADNO GESSICO DRUŽBE SV. DRUŽINE S JDOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE ffi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZH V ZEDINJENIH DRŽAVAH, '(Official Organ of four Slovenian Organizational ŠTEV. (NO.) 116. ^ . it, Nikake podaje, praviJReynaud Francozi prepustili svojo prestolnico sovražniku iz razloga, da se jo ohrani pred razdejanjem. — Francija ne bo sklenila separatnega miru, izjavlja Reynaud. — Obupni krik Francije za pomoč Ameriki. Pariz, Francija. — Kar je bilo pričakovati zadnje dni, se je zgodilo v noči med četrtkom in petkom. Francozi so zadnje trenotke zapustili Pariz, da se istega ohrani pred uničujočem bombardirjanjem zraka in suhega. Vlada je premaknila svoj sedež že pred par dnevi v Tours, ki se nahaja kakih 140 milj južno od Pariza. Franeija nujno prosi,da bi ji Amerika postala vsaj 1000 vojnih letal in enako število tankov. Ta pomoč pa bi morala priti takoj. Ameriški krogi "izjavljajo, da pomoči v toliki količini ni mogoče dati takoj, ker ta dežela sama nima tega, kar se pričakuje od nje. Bo pa to mogoče v bližnji bodočnosti. Ali bo Francija medtem .vzdržala proti nemškemu pritisku je veliko vprašanje. Angleška pomoč prihaja, a mnogi so mnenja, da prepozno. V prihodnjih šestih dneh bo padla odločitev glede borbe v Franciji. KAM MERI RUSIJA?, Stockholm, Švedska. — Iz Litvenije prihaja poročilo, da se je tamkajšnji min. predsednik Merkys zadnjo sredo vrnil s svojega obiska v Moskvi, in trdi se, da je tamkaj sklenil s sovjetsko vlado nov pakt, po katerem bo Rusija lahko oja-čila svojo vojaško silo v njegovi državi. Kam meri Rusija s tem ojačenjem, se seveda točno ne ve, toda, kakor kaže, se ne more pripravljati proti nikomur drugemu kakor proti Nemčiji. Hitler je menda vse prehiter za njo. Pariz, Francija.—Med ko je podala Francija svoj zaveznici Angliji trdno zagotovilo, da ne bo sklepala z Nemčijo pod nobenim pogojem separatnega miru, se je pa v četrtek objavil apel, ki ga je poslal min. predsednik Reynaud predsedniku Roose-veltu, naj Amerika pošlje obilo pomoč njegovi stiskani deželi, in sicer kmalu, da ne bo prepozno. V tem apelu se Reynaud najprej zahvaljuje Rooseveltu za doslej nakazano pomoč, obstoječo iz aeroplanov in orožja, na kar ga prosi, naj razloži ameriškemu ljudstvu, da so Francozi odločeni, "žrtvovati se v borbi, ki jo vodimo za vse svobodne ljudi," in nato pravi: "Istočasno, ko boste razložili položaj ameriškim možem in ženam, vas javno prosim za proglas, da so Zed. države v soglasju z zaveznicama, ter za moralno in materijalno pomoč v vseh mogočih ozirih, iz-vzemši ekspedicije vojaških korov. Prosim vas, da storite to, predno bo prepozno ob reki Marne. S tem, pravijo, pretrgane prevozne zveze med Parizom in Maginotovo linijo ter je na ta način ta linija sama ogrožena. Obenem se omenja, da boji divjajo že pred vrati Pariza. Pričakovati pa je, da bo Pariz obvarovan pred razdejanjem. Za to je poskrbela francoska vlada sama, ko je v četrtek proglasila prestolico "odprtim mestom." Odredila je namreč, da se iz njega odpravi vse vojaštvo in, da se mesto sploh ne bo branilo, kadar pridejo nazijske čete do njega. Na ta način ne bodo imeli N,emci nikakega povoda, da bi ga bombardirali. --o- Žele jo spraviti v vojno z Italijo Turška vlada se bo morala k malu odločiti, ali vstopi v vojno, ali ne. — Amerikancem v Turčiji in vzhodni Evro pi zaprta pot domov. SENATORJI ZAHTEVAJO STROGO NEVTRALNOST KRIŽEMJVETA — London, Anglija. — Minister za domačo obrambo, Anderson je v sredo objavil v parlamentu, da je zdaj širom Anglije izdelanih varnih zatočišč pred bombami za 20 milijonih ljudi. — Bern, Švica. — Tukajšnja vlada se je v sredo pripravljala, da pošlje Angliji rotest proti temu, ker so njih lani bombardirali ob-švicarske kraje. THi se, da se je iz drobcev bomb ugotovilo, da so bile ts izdelane v Angliji. — Kairo, Egipt. — "Parlament je odobril vladni predlog, da se pretrgajo diplomatski odnošaji z Italijo. Kot posledica tega se je italijanskemu poslaniku in njegovemu osobju izdal potni list z naročilom, da zapuste deželo. -o- OGRSKI ČASOPIS KAZNOVAN JUDJE HOČEJO ITI NAD NAZIJE New York, N. Y. — Ameriški mladi Judje, ki so v vojaških letih, kakih 100,000 po številu, so docela pripravljeni, da gredo pomagat zaveznicama v vojni pi'oti nazijem. Tako se je izrazil zadnjo sredo predsednik judovske organizacije World New Zionist, V. Jabotinsky, ter dodal, da jih edino ameriški nevtralnostni zakon še ovira, da ne morejo iti preko Atlantika. Izrazil pa ie mnenje, da se bo ta zakon izpremenil, ter se za vstop omenjenih Judov že vrše pogajanja v Washingtonu in v Londonu. DRŽAVLJANSTVO MU BILO VZETO San Francisco, Cal. — Tukajšnje federalno sodišče je zadnjo sredo razveljavilo državljanstvo 34 letnemu Wm. Schneidermanu, kateri je dobil drugi papir v 1927. Schnei-derman je tajnik kalifornijske komunistične stranke in sodnik se je izrazil, da je dobil državljanstvo nezakonitim potom, češ, da je pripadal orga nizaciji, ki priporoča prevrat vlade s pomočjo nasilja. Iz Jugoslavije , Kljub veliki škodi, ki jo je na Dolenjskem napravila pretekla huda zima, kaže ozimina še prav dobro, pa tudi sadje ne obeta prav malo pridelka. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in/novice. Washington, D. C. — V se-natski zbornici je nastopilo zadnjo sredo nekaj senator-lev, ki so z vso vehemenco zahtevali, da se v uradnih krogih preneha agitacija, ki ogroža ameriško nevtralnost. Po večini so bili to demokratski senatorji, in eden od njih, Wheeler, se je izrazil, da se bo ločil od stranke, ako bo ta postala "vojna stranka." Drugi senator, Clark iz Idaho, je ožigosal predsednika Roose-velta, ker je ta dan prej izrazil svojo odobritev velikemu Budapesta, Ogrska. —- Tukajšnjemu listu Magyarsag je vlada prepovedala izhajanje za en teden, in sicer zato, ker je žaljivo pisal o Amerikan cih. Izrazil se je namreč, da bo Roosevelt -ponovno izvo- ' * . . Hn __ np}oglasu, kateri je bil pod na- Svoje zagotovda ^e ne I * priobčen bA° P°dala'->e l S v vseh Vodilnih listih širom AnghJi ob vec prilikah zad- moral nje dni. Tako je nesel to za, aezeie. uejai je, u< j ljen, in sicer zato, ker ima a meriško ljudstvo "otročji ra zum," Dalje je zapisal tudi, da Amerikanci "verjamejo v bogastvo, zato verjamejo v demokracijo." Istanbul, Turčija. — Kakor se je že včeraj poročalo, se turška vlada še ni definitivno odločila, ali naj gre takoj svojima zaveznicama, Angliji in Franciji, na pomoč, ali naj počaka toliko časa, da bo videla, "kaj bo irekla Rusija." Zdi pa se, da bo morala to odločitev kmalu napraviti, četudi proti svoji volji. Zaveznici namreč pritiskate na njo, kakor se poroča, naj čimprej izpolni svojo obveznost, h kateri jo sili i medsebojni obrambni pakt, j ter naj Italiji 'napove vojno. | Brez dvoma se je s to kočljivo zadevo bavila vlada v svoji izredni seji, ki jo je imela v sredo in ki je trajala pozno v noč. Med tem pa, ko stoji Turčija še na razpotju, ali naj gre v vojno, ali ne, pa je portfolio za Amerikance, ki žive tukaj in v vzhodni Evropi sploh, veliko vprašanje po kateri poti se naj bi vrnili domov. Proti zapadu je pot zaprta, odkar je Italija v vojni. Edina pot, ki jim preostaja in katero jim je tukajšnje ameriško poslaništvo tudi priporočalo, bo pot takorekoč okrog sveta, namreč preko Rusije, Japonske in po Pacifiku. V isti smeri bo morala v naprej potovati tudi pošta iz balkanskih držav v Ameriko, izvzemši, ako se bo mogoče ohranila francoska zračna zveza preko Afrike. Bržkone bo vzelo pisma v naprej več mesecev, predno bodo dospela do namembnega kraja. -o- Italija napada francoska pristanišča Med gotiovilo osebno v London francoskf vojni podminister de Gaulle,in isto se je povdar-jalo pri sestanku vojnega sveta v torek in sredo. Podobno odločnost je izrazil tudi Reynaud v omenjeni prošnji na Roosevelta,' rekoč: "Bojujemo se pred Parizom, bojujemo se za Parizom, zavarovali se bo mo v eni naših provinc in, če bomo od tam izgnani, bomo šli v severno Afriko, ter, ako potrebno, v naše ameriške posesti. Med tem pa, ko se Francozi pripravljajo na obupno o-brambo do skrajnosti, pa na-zijska vojna mašina stalno melje naprej v notranjščino njih dežele. Kakor je v četrtek nemško' poveljstvo objavilo,je zavzeto že mesto Chalons ta oglas stati ogromno denarja, ter je priporočal Diesove-mu odboru, naj preišče, kdo je to plačal, češ, da v področje tega odbora mora spadati preiskava angleške propagande enako kakor nazijske ali komunistične. Povrhu tega se je povdarjalo, da so na oglasu podpisani razni bankirji,ki imajo svoj denar investiran Angliji, in bi očividno radi, da bi jim ga šli ameriški fantje reševat. -o- VATIKANSKI LIST BO NA-DALJE IZHAJAL Vatikan. — Tukajšnje oblasti so v četrtek odločile, da bo vatikansko glasilo, Osservato-re Romano, nadalje izhajalo, vendar pa, da ne bo objavljalo nikakih vojnih poročil. Rim, Italija. — ko je še negotovo, ali se bo talija odločila za napad na dobro utrjene francoske o-brambne črte v Alpah, je pa že pričela izvajati svoje aero-planskd napade na,francoska pristanišča 'ob Sredozemskem morju. Kakor se je v četrtek poročalo, ste bili na ta način napadeni mesti Toulon in Bi-zerta. S temi napadi je namen Italije očividno ta, da odreže Francijo od njenih afriških kolonij ter ji prepreči dovoz zalog od tamkaj. To utegne biti prvi napad na Francijo pri njenih "zadnjih vratih." Drugi zna slediti z nemškim vpadom skozi Švico, o katerega možnosti se sicer zdaj ne govori dosti, ki pa še vedno ni izključen. Končno pa je ze lo verjetno, da bo prišlo še do najbolj nevarnega napada, namreč iz Španije, kajti ob- tem, našanje te države zadnje dni kaže na to, da se bo prej ali slej postavila na stran fašističnih zaveznic. Zelo značilen je proglas španske vlade, izdan v sredo zvečer. Glasi se: "Ko se je vojna razširila na Sredozem lje z vstopom Italije v vojno proti Angliji in Franciji, pro glaša vlada 'nebeligerentnost' v tem konfliktu" Značilnos' je v tem, ker vlada ni izjavila, da je nevtralna, marveč "nonbelligerent," kar po meni, da točasno sicer še ni v vojni, toda nevtralna pa tudi ni. V takem stanju je bila Italija pred svojim vstopom in tako se lahko pričakuje, da ji 'bo Španija sledila po .isti poti, zlasti še, ker se po časopisju in v raznih govorih z nezmanjšano vnemo zahteva od Anglije Gibraltar, poleg tega pa tudi več afriških ko Ioni j. ZAHVALNI DAN BO ZOPET PRESTAVLJEN Chicago, 111- — Tajnik neke trgovske organizacije, Ji T. Meek, se je izrazil, da je preje obvestilo, da bo letos Za-ivalni dan ponovno prestav-jen za en teden prej, enako c Single copy------------- 3c Dogodki ! i med Slovend po . M>- [Ameriki S Velika narodna proslava Chicago, 111. — V soboto 22. junija slave chikaški rojaki srbske narodnosti, ki jih je v Chicagi in okolici nad 50.-000 velik narodni praznik, imenovan "Vidovdan." Na to proslavo pride tudi jugoslovanski poslanik Dr. Konstantin Fotič iz Washingtona, dalje srbski škof Rt. Rev. Dioni-sije, ki je najvišji poglavar srbske cerkve v Ameriki in Canadi. Poleg omenjenih se bo proslave udeležilo še več prominentnih Jugoslovanov iz raznih krajev v Ameriki, da prisostvujejo tej veliki verski in narodni proslavi. Povabilu se je odzval tudi chikaški župan E. J. Kelly. Program, ki bo jako bogat in pester, se prične ob 8 uri zvečer in se vrši v Pilsen Park Pavillion na 3049 W. 26th street. Ta narodna proslava se vrši v spomin 35 letnega jubileja ustanovitve srbske cerkve v Chicagi. Vstopnina je samo 25c za osebo. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo t«aj dan in pol pred dnevom* ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise, brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. H5KJH NAS Dan očetov Minnesotčani v Chicagi Chicago, 111. — V sredo večer so obiskali naše uredništvo Mr. in Mrs. John Znidaršič, ter njihov sin Edward in hčerka Frances iiz Chisholma, Minn. Prišli so na obisk v Milwaukee in so zraven obis-kali še prijatelje in znance v Chicago. ' Mr. • Znidaršič je u-gleden rojak in že dolgoletni ognjegasec v mestni službi na Chisholmu. Za prijazen obisk najlepša hvala. Nagla smrt rojakinje Johnstown, Pa. — Tukaj je dne 6. junija nagle smrti umrla Mrs. Johanna Samec,ki zapušča mladega rrioza m" 10 mesečnega sinčka. Pokojna je bila hčerka pionirske družine Mr. in Mrs. Frank in Angela Gunde. Oče je umrl že pred dvema letoma. Poleg že Omenjenega moža in sina, zapušča pokojna še mater, ter več bratov in sester. Ena njenih sester 'je v redu sv. Frančiška v Chicagi. Stara je bila pokojna 22 let in je bila šele dve leti poročena. Mrtvega so našli v avtu Cleveland, O. — Zadnjo soboto zvečer so našli mrtvega v avtomobilu na vogalu Glass avenue 34 letnega Johna Tomca, ki je stanoval na Dibble Ave. Bil je samski in i najstarejši sin Tomcove druži-, ne. Zapušča starše, pet bratov in štiri sestre. Pokopan je bil i iz cerkve sv. Vida preteklo • sredo na Calvary pokopališče. Zakonska ljubezen ŠIRITE AMER. SLOVENCA POSLUŠAJTE psalco nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE8 postaji, 11360 kilocyclei. Ne dolgo tega je imel papež Pij XII. ob sprejemu več sto novih zakonskih parov enega svojih najlepših govorov ob teh prilikah. Sv. oče je spomnil mlade zakonce na pesem pomladi, ki se zdaj razlega po vsem svetu. Povratek spomladi nas spominja na to, da božja dela nikoli ne umro: ni zime, kateri bi ne sledila pomlad in vsaka smrt v naravi ni drugega, kakor preludij vstajenja. To najv tudi v zakoncih utrjuje vero v Boga in v božjo previdnost, ki vse prav in lepo ureja, čeprav se nam katerikrat ne zdi tako. Tej veri se pridružuje upanje, ki pravi, da se življenje nadaljuje in da je vedno bolje in bolje, če sodelujemo z božjo voljo in po božji volji, da bi se uresničili njegovi nameni na zemlji. Poročiti se — tako hoče Bog — pomeni zgraditi si gnezdeče, kakor si jih gradijo sedaj vse božje stvari na zemlji. Tudi zakonci si morajo zgraditi družino, v kateri ne bodo živeli več samo zase, ampak tudi za potomstvo in to ni mogoče drugače, kakor če imamo veliko veselja in upanja ter zaupanja. Ves napredek sloni na tem in tudi zakonci se morajo žrtvovati za svoje otroke zaradi človeštva, ki naj čimbolj napreduje v vsem dobrem in lepem, Nesrečni zakonci, pa tudi krivi, ki v nasprotju s Stvarnikovo postavo nočejo družine! Zakaj njihovo življenje, zaprto v svoj lastni kratki potek, je brez upanja en sam egoizem v dveh. Spomlad pa nas uči tudi ljubezen in sicer tiste, ki se sama vso daruje, kakor pravi angeljski učenik. Ekspanzivna sila te ljubezni je tolika, da ne dopušča nobenih mej. Prav taka mora biti ljubezen med zakonci, ki darujejo sebe drug (Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN OGENJ V THORU "Jaz bi sc za svojo osebo raje .spoprijel z levi, kot s temi divjimi velikani," pripomni Perry. "To praviš zato, ker še ne poznaš zasledovalnih levov. Ti so strašnejši od džungelskih levov. So tako naučeni in jih hranijo s sužnji, da tako dobe apetit po iHoveškcvm mesu," pravi Kailuk. "To je levii noiig, znak, da bodo spustili leve na, ulice," je pripomnil Kailuk na prejšnje Perryjevo ugotovilo. "S tem močnim glasom gonga opozarjajo ljudstvo, naj se poskrije v svoje hiše, če je na ulici, ker bodo po ulicah tekali zasledovalni levi, s katerimi [.'.redo nad nas." Da so pa prišli do staj, so morali seveda s streho zopet na tla, kar se jim je tudi posrečilo, nakar so hiteli yroti stajam. Naenkrat jih je pa prestrašil glas gonga. "Kaj za vraga je pa zooet to? Stavim, da, je kak poboj, ali pa ogenj," je naglo pripomnil TVih ry O'Rourke. Medtem, ko je kraljica Ahtea vpila nad Mutigom in vojaki ter naročala, da, spuste strašne leve in opozore na to ljudstvo, da se poskrije po hišah, so Tarzan, Pepry in Kailuk hiteli, da, čim prej pridejo do slonovih staj in od tam rešijo one. ki so bili tam zaprti, kot je Tarzan obljubil. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 15. junija 1940 e ostalo, so pa gosenke um-ile. 21. maja so prišle na Za-laz zopet tri skupine šolskih zletnikov in izletnic: Gospo-injska šola šmihelskega samostana, 25 deklet, meščanka šola novomeška in sicer 4 azreda, okoli 20 deklet in iz jubljane iz 6. razreda tretje ^ iržavne gimnazije okoli 20 j lijakov in dijakinj. Razvese- ^ jivo je, da dohajajo vsako le-|( 0 več dijakov in dijakinj na ; taš Zaplaz, pa ne samo iz Do-enjskega, ampak tudi iz Ljubljane, priporočat se za- j )laški Materi božji za dober .ispeh v šolah. V župniji Bučka in sicer v \ Močvirjah je umrla Terezija ' Kranjec, mati številnih otrok, lečinoma še nepreskrbljenih. Ivan Šašelj IZ DOMOVINE Pod vozom Hlapec France iSip, ki je služil pri Francu Žagarju v Škofiji vasi, je šel po deske na neko žago nad Novo cerkvijo. Bil je že precej vinjen in sko-ro gotovo je v takem stanju zamenjal konjske vajeti in za-vodil konje na rob ceste, pri čemer se je voz prevrnil nanj, mu zdrobil glavo in stisnil prsnil koš, da je bil na mestu mrtev. -o- Plitvička jezera — narodni park Na oddelku za obrt, industrijo in trgovino 'banske oblasti v Zagrebu so sklenili izdelati odredbo, da se Plitvička jezera proglasijo za narodni park. Izdelali bodo tudi regulacijski načrt za Plitvička jezera. Preden pa bo ta načrt stopil v veljavo, bodo vprašali za svet tudi inozemske strokovnjake. -o- Parnikl trgovske mornarice 1. januarja je trgovska mornarica v Jugoslaviji štela vsega skupaj 185 parnikov; 79 za dolge plovbe, 14 za velike obrežne plovbe in 92 za male obrežne plovbe. Skupna tonaža teh parnikov je znašala 596.655 ton. Do danes se je pa število teh parnikov zmanjšalo, parnik "Avala" je nasedel v Južni Afriki, "Cari-. ca Milica" in "Slava" sta za-; dela na mine, "Vidovdan" se je pa ponesrečil pri Singapu . ru. Prodani so bili štirje par 1 niki in nabavljeni štirje novi. i -o- Preveč mu je verjela Pri enem gostilničarju n* r postaji v Škof j i Loki je bil > > službi 20 letni Anton Koder ; man,ki je bil znan s služkinj« i Marijo s Suhe pri Škofji Loki j Mladenka je Kodermanu do - cela zaupala, kajti dala mu ji - svojo hranilno knjižico, da ^ i Kranju dvigne za njo 500 di i narjev. Koderman pa ni dvi , gnil samo 500 din, marve , 3000 dinarjev. Potem pa n i bil6 nazaj ne Kodermana, n knjižice in ne denarja. Šel , čez nekaj dni so ga prije! i orožniki v novi elegantni oble i ki, ki si jo je preskrbel za dt a kletov denar. drugemu po podobi božje ljubezni, ki se je vsa darovala stvarstvu. Ta ljubezen je plemenita in ne išče lastne koristi ter ne pozna nobenega pridržka, nobene ločitve in nobene odpovedi. Premagati pa more vse preizkušnje, vi-fiarje in izkušnjave le, če postane nadnaravna realnost v zakramentu, ki simbolizira neločljivo vez med Kristusom in Cerkvijo. Tisti, ki radi dobre knjige čitajo, so navadno bolj modri, kakor zgledajo. , Citati površno se pravi orati, pa ne sejati. Čitaj počasi in premišljuj kar čitaš, potem boš imel kaj od čitanja. Bolje je, da se napak čuvamo in izogibljemo, kakor pa, da jih potem popravljamo. Za krojača je bolje, da hlače dvakrat pomeri, predno jih odreže. Kadar si v dvomu, kaj bi napravil, nikar ne napravi, amnak naDravi tedai. kadar veš, da boš prav napravil. e pretresel vso okolico. š V Kočevju je umrl Jože Zu- č >an, posestnik. Zapušča ma-er, ženo, štiri sestre in tri j •rate. i 90 letnico življenja je obha- c ala sredi maja v Ljubljani r barija Dragar, vdova po že- s ezničarju, ki se je rodila 17. i naj a 1. 1850 v Šmartnem pri I Jtiji. Njeno dekliško ime je < jolobar. c 16. maja so prišle na izlet 1 la Zaplaz deklice osnovne šo- ( e iz šmihelskega samostana, i )koli 200. 1 V nedeljo 19. maja je bila 1 na Zaplazu 1 e p ai slovesnost, j Zbrala se je velika množica i ljudi, med katerimi je bilo najmanj okrog 6000 bojevnikov iz bivše svetovne vojske; vseh ljudi pa je bilo do 10.-000. Prišli so iz Novega me-st#, Trebnjega, Mirne, pa tudi iz drugih krajev, Št. Vida, Krškega, Brežic, in Sevnice. Pa tudi iz Gorenjskega, posebno veliko pa je bilo izletnikov iz Ljubljane. Nameravano zborovanje zunaj cerkve se ni vršilo zaradi nove uredbe o zborovanju. Slovesnost se je izvršila le v cerkvi. Ob 9 so se romarji zbrali pred cerkvijo na Čatežu, od kodar je šel sprevod na Zaplaz. Procesijo je vodil domači g. župnik H. Povše. Ko je prišla procesija V cerkev, je stopil na prižnico trebanjski g. dekan Ivan To-mažič in je imel za romarje primeren govor. Sledila je na to sv. maša, ki jo je imel novomeški g. kanonik Šešek. Navzoč pa je bil tudi še bivši vojni kurat g. p. Ceprijan iz Novega mesta. Pri sv. maši je igrala godba iz Trebnjega. Po sv. maši pa so bile molitve za padle in umrle vojake. Da so vsi navzoči tudi goreče molili in prosili zaplaško Mater boži je naj varuje našo Jugoslavije pred kako nesrečno vojsko in nam izprosi pri Bogu ljubi mir, se posebi razume. Drugi dan, 20. maja, pa so prišli na Zaplaz na majniški izlet gimnazijci II. razreda klasične gimnazije iz Ljubljane, okoli 40 dijakov — in dekleta III. razreda novomeške gimnazije, čez 20. V nedeljo pop. pa so prišli tudi ljubljanski maturantje, kakih 10. 20. maja pop. je umrl v t Mirni peči g. župnik mirnope-ški Anton Zore. Rojen je bi: v Šmartnem v Tuhinju na Go renjskem 4. jan. 1. 1871 koi sin uglednega nadučitelja. "V mašnika je bil posvečen 23 jul. 1. 1898. K oft kaplan je služboval le na Dolenjskem ir sicer v Fari pri Kostelu, v Št Rupertu, in na Krki pri Stični L. 1907 je prišel za župnika 1 Mimo peč, kjer je ostal d< - svoje smrti. Pokojni župnik ji - bil daleč naokoli znan zarad - svojega dobrega srca in svoji i požrtvovalnosti. Trajen spo - minik pa si je postavil v mir - liopeški župniji s cerkvijo, k '- jo je bil začel zidati tik prei o svetovno vojsko. Koliko truds - dela in skrbi je imel pri .tem i- ve le Bog. Ustanovil je tud e hranilnico in posojilnico. s Kakor poročajo iz Adlešit u kažejo letos tam vinograc '.) slabo, ker so v letošnji huč k zimi trte pozeble, kar je p corakamo v cerkev. Lepo bi >ilo, da bi prišle vse članice n vse pristopile ta dan k sv. >'bhajilu, ker bomo ta dan praznovale Očetovski dan. rorej ne pozabite prihodnjo ledeljo 16. junija. ' Dalje vabim tudi vse članice na našo mesečno sejo, ki se vrši v navadnih prostorih ob 2. uri popoldne. Na seji se bo razmotrivalo o pripravah za Zvezin dan, da ukrenemo vse potrebno o tem, kar spada pod področje naše podružnice. Potrebno bo mnogo in vas cenjene članice se prosi, da pridete pomagat dne 21. julija v Lemont, zato se vas tudi prosi, da se udeležite te seje, ker bo važna za vse. Naj se tem potom tudi zahvalim vsem, ki ste se udeležile Materinske proslave naše podružnice zadnji mesec, posebno pa še našim sosestram iz Rockdale, ki so pod' vodstvom Mrs. Jennie Zupančič zapele toliko lepih slovenskih pesmi, katere so bile tako pripravne za omenjeni dan. Torej hvala vam lepa in se za prihodnjič še priporočamo, Hvala tudi deklicam Berths Hrvatin in Dolores Kuzmatei D. Tomazich, ki so nastopile v narodnih nošah. Najlepši pozdrav vsem čla nicam naše podružnice. Josephine Erjavec -o- NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC Iz Temeniške doline 4. maja pop. so na Raki po pravljali ogrodje zvonika far ne cerkve, kamor so namera vali namestiti pravkar dospel na novo preliti zvon. Eiden iz med delavcev, ki so bili za posleni na zvoniku, pa je vr gel kos lesa skozi lino ravn v trenutku, ko je šel po oprav ku mimo cerkve domači kiju čavničar F. Narad. Nesreča j hotela, da mu je padal ta ko lesa naravnost na glavo in m prebil lobanje, da je bil tako mrtev. Ta nesrečen dogodek ČLANICAM PODRUŽNICE 1 ŠT. 88, SŽZ. t Johnstown, Pa. i Cenjene sosestre. — Kakor c veste, se zlata kampanja naše ] ženske organizacije pomika proti koncu. Prekasno bi bilo i da bi vas opominjala na to po našem uradnem mesečnem gla- < silu "Zarja," zato se poslužu- : jem Amer. Slovenca. Ta me- i sec je zadnji mesec v kampanji in katere članice še niste : dobile v tej kampanji nobene nove članice za ta zlati jubilej, vas prosim, da poskusite vsaj sedaj, ta zadnji mesec pridobiti vsaj vsaka po eno novo članico, če že ni mogoče več, pa naj bo to v odrastli ali mladinski oddelek. Kako veliko veselje in v zadovolj-nost bi bilo naši glavni urednici' Mrs. Albini Novak, ki je voditeljica omenjene zlate kampanje, ker ona ve, da če se pridobi veliko novih članic, bo s tem napravila veliko ve-jselje naši glavni predsednici Mrs. Marie Prisland, katera 21. junija slavi svoj zlati jubilej. Njej v čast bi se morale izkazati in se malo potruditi vsaj sedaj v teh zadnjih dnevih kampanje. Ne mogle bi ji napraviti večjega veselja, kot s tem, da pridobite vsaj vsaka po eno novo članico. Vam pa, spoštovana glavna predsednica in ustanoviteljica Slovenske ženske zveze, želi odbor in članstvo podružnice , št. 88 v Johnstownu še mnogo let zdravja in zadovoljnosti ter veliko uspeha pri članstvu SŽZ. Bog vas živi! Mary Lovše, tajnica -o- NAZNANILO ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 20, SŽZ. N Joliet, 111. I Članicam naše podružnice j Slovenske ženske zveze se sporoča, da bomo imele skupno sv. obhajilo v nedeljo 16. ' junija pri sv. maši ob osmi 3 uri. Malo pred osmo uro se bo- - mo zbrale v stari šoli, kakor - po navadi, nakar skupno od- Jutri, v nedeljo 16. maja, je določen dan spominu naših očetov. Druga nedelja v maju je posvečena spominu naših mater, v juniju pa se spominjamo svojih očetov. Lepo je in prav ter zelo na mestu, da je družba uvedla posebna dneva v letu, praznika, ob katerih se spominjamo na ta način svojih roditeljev. Praznika, ki sta posvečena spominu materi in očetu \ imata zelo globok pomen. Saj baš taki prazniki postavlja- 5 jo pred matere in očete važnost njihovega stanu, ki jim ga J je določil Stvarnik. Ob prazniku, ko se svet spominja ma-tere in očeta, tedaj stopi neizbežno ob takem praznovanju , tudi vsaki materi in vsakemu očetu pred oči in pred njihovo dušo vprašanje: ker si mati in oče, ali si tudi vreden (a) i tega imena ? Na drugi strani pa stopi važen opomin pred vsakega človeka: spomni se svojih staršev, svoje matere in svojega očeta. Ne pozabi koliko sta trpela zate, ko si bil še kot otrok in potem, da sta te? odgojila. Spomni se jih, bodi jima hvaležen. In še cela vrsta drugih razlogov je, ki povedo, kako važna sta praznika v letu, ki sta določena spominu našim materam in očetom. Mi v Ameriki imamo še posebno dolžnost, da smo letos ob tem prazniku hvaležni Bogu, da je to deželo obvaroval vsaj dosedaj hude vojne. Koliko gorja je v tem ozi-ru baš letos v Evropi! Na milijone očetov raznih starosti je moralo zapustiti svoje ljube domove, svoje drage in ljubljene družine ter iti na fronte, kjer so premnogi že padli in še mnogi bodo.. Na milijone otrok je v Evropi, ki ne bodo nikdar več videli svojih dragih očetov; mnogi jih j ne bodo nikdar poznali. Koliko gorje! Kdo naj potolaži te številne sirote? Iz teh in še drugih razlogov, smo dolžni zlasti mi v Ameriki, da zahvalimo Boga, da je deželo ohranil doslej v miru in prosimo ga, da bi jo ohranil še za naprej. Obenem se pa spomnimo na ta dan vsi tudi svojih očetov. Tisti, ki imajo še žive očete, se jih naj spomnijo ta dan s tem, da se jim izkažejo hvaležne za vse, kar so prejeli v življenju od njih in obenem naj prosijo Boga, da bi jih jim ohranil še mnogo let. Oni, ki imajo svoje očete že v večnosti, naj pa hvaležno molijo za njihove duše in naj jim v večnost pošljejo duhovni šopek v obliki molitve, sv. maš, in drugih duhovnih daril, katere lahko darujejo za nje. .... .■■',,!,. Spominjajmo se svojih očetov! Sobota, 15. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Štran 8 RUSKI IZUM, KI GA JE NEMČIJA DO SKRANOSTI IZPOPOLNILA Padalni oddelki, to so vojaške edinice, ki jih spuščajo z letal v notranjost dežele v zaledje bojne fronte, so popolnoma novo oi^ožje, do sedaj nepoznano, ki je v zadnjih borbah na Norveškem in sedaj na vsej zahodni fronti igralo in bo še igralo izredno važno vlogo. Nemška vojska je iz tega orožja znala ustvariti eno svojih najbolj udarnih bojnih sredstev, ki ji pomagajo pri hitrem prodiranju v nasprotnikovo ozemlje. Zamisel padalnih oddelkov' so zasnovali v Sovjetski Rusiji. Tamkaj so se te zamisli z velikanskim navdušenjem o-prijeli, doživela ja velik razmah. Pred nekaj leti je bila ustanovljena organizacija, ki je imela namen širiti zanimanje za ta najnovejši "šport," ki je imel veliko privlačnost za mladino. V tej organizaciji je bilo n. pr. leta 1938 vpisanih že 55.000 učencev, torej padalcev, ki so se vežba-li v skakanju z letal s padali in spuščanju ter pristajanju na določenih mestih. Dosegli so velikanske uspehe. Dve dekleti sta se lansko leto spustili z višine 7.923 m in sta leteli skozi 4 plasti oblakov, pred-no sta zagledali zemljo, kjer sta lepo pristali. Posebno vojska se je zanimala za ta ''šport" in ga je skušala spraviti v objem svojega udejstvo-vanja. Začela je vežbati posebne oddelke, ki so se spuščali z letal oboroženi s strojnicami in raznim drugim priborom. S padali so spuščali na tla majhne tanke in topove. Vse to se je potem na zemlji zbralo v posebno udarno četo, ki je imela izpolniti posebne naloge. Po vsej Sovjetski Ru-'ji so imeli takšne vežbe, ki. So med ljudstvom vzbujale največje zanimanje. Toda pri Sovjetih stvari niso šli na dno.' Vzeli so jo bolj z zabavnega, gledališkega stališča, kakor lieke vrste konjske dirke. Ni je bilo ljudske zabave brez prizorov letalskih padalcev. Iz resne zadeve se je razvijala zabava. To so pokazale tudi številne tekme, ki so jih or-, ganizirali po vsej državi., Telovadni festivali so bili to: skakanje z višine 600 m v polni vojni opremi, nato zbiranje v četo, napredovanje 10 km z maskami proti plinom, streljanje, manevriranje. Kdo bo prej, kdo bo dobil več točk. Letala so pred očmi gledalcev dvignila celo tanke visoko v zrak, jih prenesla drugam, jih spustila s padali na tia, nakar je tank hitro zbežal v bližnji gozd, od koder se je vrnil pred strmeče občinstvo. Toda bistre oči so opazile, da tank ni bil. več isti. Oni, ki ga je prenašalo letalo, je bil iz mehke, lahke kovine, oni, ki je prišel pred tribune, pa je bil — pravi tank. Nemci pa so sovjetsko zamisel vzeli v roke z vso resnostjo in jo z vso temeljitostjo izpopolnili. Iz padalcev so napravili posebne vojaške edinice in jim dali posebne naloge v sklopu general štabnih načrtov. Sovjetsko iznajdbo so z metodičnim delom izkoristili za ustvaritev enega najbolj učinkovitih orožij sodobne Vojne tehnike. Najprej so začeli z načrtnimi vežbami na suhem. Padalci imajo svoja letališča, kjer se najprej pod nadzorstvom učiteljev in zdravnikov vežbajo. Vsak učenec ima dvoje padal, eno, ki ga nosi na hrbtu, drugega, ki ga nosi na trebuhu. Hrbtno padalo je najbolj važno. Drugi korak naprej je bil, da so padalu odvzeli avtomatično odklopnico, marveč se je moral vsak učenec izvežbati v tem, da je v pravem trenut-Iku "prestrelil" zaklopnico, da pe je padalo odprlo. Padalec, ko odskoči iz padala, ni več z letalom povezan z vrvico, ki padalo odpre, ampak skoči prosto in mora sam imeti prisotnost duha, nizko, da bi se sotnost duha, da padalo odpre. To mora storiti, ko je že dosti nizko, da bi se padalo ne zamotalo v letalo, ki brzi po zraku naprej. V začetku pada padalec 54 m v sekundi. Iz letala skoči z glavo naprej! Padalec skače pri vežbanju z vso opremo. S seboj ima brzostrelno puško, malo strojnico, ki je zložljiva, odgovarjajočo municijo za puško in strojnico, eno zložljivo kolo, majhen čolniček iz kavčuka, malo radiooddajno postajo in za nekaj dni hrane. Vojak je torej pri odskoku težko obremenjen,kar povzroča, da bolj hitro pada in da je njegov pristanek združen z nevarnostjo. Saj pada s hitrostjo 6 do 8 m na sekundo in mora biti izredno dobro izvež-ban, da se ne polomi. Ko io vojaka izvežbal.i za odskoke in pristajanja po dnevi, in sicer posamič in v skupinah po več sto naenkrat, ki se spustijo iz 100 nosilnih letal, se začnejo vežbe za padanje — po noči. To je mnogo bolj nevarno, ker padalec ne vidi pod seboj ovir, na katere bo priletel. Ako pade na kakšno drevo, se padalo samo odloči. in padalca prepusti pla'-vati in je čoln tako pritrjen, da se na pritisk gumba takoj napolni z zrakom. Padalec je torej v življenjski nevarnosti, toda njegova poslušnost in disciplina sta tolikšni, da prezira tudi smrtno nevarnost, samo da izpolni postavljeno mu nalogo., Padalec mora biti pripravljen — in tudi to je padalska šola vse predvidevala —, da pristane v sovražni deželi sredi sovražnega ljudstva. Zato ima natančno odmerjene naloge. Naloge pa so na splošno sledeče: Padalci morajo v za: ledju sovražne fronte če le mogoče zasesti letališča ter tako omogočiti svojemu letalstvu, da pristaja z orožjem in novimi četami. To je poglavitna vloga v sodobnem vojskovanju Nemčije. Nadalje mora padalec poškodovati prometne zveze v sovražnem zaledju, poškodovati proge, mostove, sejati nered in nemir in napraviti v sovražnem zaledju vtis, da je nasprotnik že obkoljen od vseh strani in računati, da je drzen nastop, ki vzbuja presenečenje pri nasprotniku, že pol pota do zmage. Na Norveškem in na Nizozemskem in zdaj v Franciji, so padalci pokazali v polnem obsegu, kako velikanske vrednosti je njihovo delo v sklopu celokupnega ofenzivnega nastopa. ANGLEŠKI OTROCI SE IZSELJUJEJO Anglija razvidi, da njena mesta niso več varna pred nemškimi bo nbami, kar se je tudi dejansko pokazalo, ko so v noči med sredo in četrtkom nazij-ska letala napadla vec mest. Oblasti so zato odredile, da se otroci izselijo na varno na deželo in gornja slika kaže, ko vlak vozi mladino iz nekega mesta. Kuhinjski pregreški Precej kuhinjskih prestop kov je znanih, ki jjh gospodinje tako rekoč iz rodu v rod nosijo s seboj in katere so šele v novejših časih razkrinkali. Če se natančno nadzorujemo, pa bomo tudi na sebi zapazile te prestopke. Semkaj spada, na primer, navada, da odlijemo vodo, v kateri se je kuhala prikuha. Znana jc navada, da nalijemo v posodo z zelenjavo, krompirjem itd., vode prav do vrha. Seveda je bilo treba nato vodo odliti, ker je je bilo preveč. Zdaj pa gospodinja pristavi prikuho s prav malo vode. Za velik lonec prikuhe je, na primer, zadosti le majhno skodelico vode. Prikuha se bo tudi v tej mali količini vode do mehkega skuhala, saj se kuha v sopari in vse . dragocene živilske snovi ostanejo ohranje ne. Drugače je, seveda, če iz vode od zelenjave, skuhamo potem še kako juho. Stara, slaba navada je, da odlijemo vodo, kjer se kuha krompir. V tej vodi so najboljša hraniva; iz nje skuhamo izvrstno juho ali omako. Še drug nasvet je ta, da med kuho ni treba živil vedno mešati! To le razdene vsebino živil in uporabi preveč goriva. Kuhajmo z malo vode in na majhnem ognju! Jed se ne bo pripalila, skuhala se bo v lastni sopari in bo stokrat bolj okusna. Ni vseeno, v kakšni posodi kuhamo. V široki posodi vse prej zavre kot v ozki. Najbolj varčno kuhanje je tako zvano "kuhanje v stolpih," ko stoji posoda vrh posode — seveda, se mora dno natančno ujemati z robom spodnje posode — in se vrhnja jedila kuhajo s soparo spodnjih. Mesa ni treba preveč umivati, ker postane vodeno. Iz- DEŽELA POD OGNJEM plaknimo ga le pod curkom tekoče vode. Ce damo meso peči, ga po izplaknjenju oce-dimo na deski, preden ga damo v kožico. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Kruhovi cmoki Zreži dan stare žemlje ali kruha, na drobne kocke. Raz-beli dve žlici sirovega masla in popeci na maslu polovico narezanih žemeljnih ali kruhovih kock. Eno kupico mleka in dve jajci dobro izžvrk-Ijaj in polij po žemljah, osoli in dodaj pol žlice drobno sesekljanega zelenega peteršilja ter dve žlici v masti rumeno prepražene in drobno zrezane čebule. Vse skupaj dobro premešaj in pokrij ter pusti stati kake pol ure. Nato primešaj tri unče moke in napravi iz lega testa bolj majhne cmoke, katere skuhaj v slanem kropu. Vro naj 20 minut, nato jih poberi v skledo, zabeli z ocvirki ali z mastjo, v kateri si zarumenila nekoliko kruhovih drobtin. Zemljevid Francije, katere severni del je že več tednov pod stalnim ognjem nazijskih granat in bomb in, ki je zdaj ogrožena še od jugovzhoda, namreč ob italijanski meji. Čebulna omaka Razbeli žlico masti in daj notri dve kocki sladkorja. Ko se sladkor stopi in začne ru-meniti, dodaj tri žlice prav drobno sesekljane čebule in ko je čebula postala lepo rumena, (ne sežgana), potresi na njo žlico moke in ko se je tudi moka lepo zarumenila, zalij, osoli, malo okisaj in dodaj, če je potreba, še malo sladkorja. Čebulna omaka naj ima sladko-kiselkast okus.Vre naj potem še četrt ure. Tako omal™ daš z govejim mesom in praženim krompirjem na mizo. m Švedsko meso Dve čebuli, pet sarclel, pe-teršilj, nekaj limonove lupini-ce, lavorov list in malo maja-rona, daš z nekoliko masti v posodo. Položiš v to meso, ki si ga poprej povaljala v moki, dobro pokriješ in dušiš poldrugo ali eno uro, kakor je pač velik kos mesa. PRAKTIČNI NASVETI Črno sukno ne izgubi svoje barve, če ga opereš v slani vo-di. „ ■ i. • r Kisle kumarice ne postanejo plesnive, če daš v posodo, kjer so kumarice, platneno vrečico, ki je v njej črna gorčica (ženof). » Če z bencinom snažiš madeže, moraš tisto mesto podložiti z mehkim belim blagom, da se bencin z umazanijo vred vpije v to blago in ne nastanejo kolobarji na obleci. Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca." TO IN ONO ŽIDJE V NEMČIJI Glasom pred kratkim objavljenih ugotovitev ljudskega štetja v Nemčiji so našteli v Nemčiji (Avstrija in sudet-sko ozemlje) brez Poljske in Protektorata vsega 330.000 Zidov, to je za 391.000 manj nego v 1. 1933. V Sudetih se je židovski živel j zmanjšal za 90%, v ostali Nemčiji in Avstriji pa a več ko 50%. Danes je samo sedem nemških mest, ki imajo preko 5000 židovskih prebivalcev. V Berlinu jih je še 91.000, na Dunaju pa 83.000. KAKO RAVNAJ Z GUMNA-STIM BLAGOM Gumaste površnike,tudi gumasto obuvalo in sploh vse gumaste oblačilne kose, ki jih v slabem vremenu toliko uporabljamo, je treba obravnavati zelo pazljivo. Nikoli jih ne smemo hraniti na toplem kraju, temveč tako pozimi kakor poleti na hladnem. Sušiti jih isto tako ne smemo v bližini peči, a za čiščenje ne smemo uporabljati bencina, terpenti-na in špirita. Gumasto stran površnikov moramo od časa do časa osvežiti z mešanico iz 10 delov glicerina in 100 delov vode. Sive, ki so popustili, zadelamo z izolimim trakom, ki ga uporabimo tudi za popravilo razcefranih rojkavn$h robov. TAT SE JE ZBAL STRAHOV Sodišče v Wtirzburgu je obsodil na leto dni ječe nenavadnega tatu, ki je šel krast v cerkev, a se je tam ustrašil strahov, zavpil na pomoč in se dal potem mirno aretirati. Mož, ki se imenuje Kari Aprili, je že v mnogih nemških mestih izvršil vsakovrstne tatvine in slepar,stva, dokler se ni v wurzburški cerkvi zavoljo njegovega strahu pred strahovi njegova zločinska kariera za nekaj časa ustavila. ITALIJI SE PRIGLAŠAJO NOVI SOVRAŽNIKI London, Anglija. — Angleške posesti po drugih kontinentih se priglašajo, da bodo stale ha strani svoji materinski zemlji v njeni novi vojni z Italijo. Tako je zadnji torek Unija Južne Afrike napovedala Italiji vojno in isti dan je tudi Indija objavila, da stopa z Italijo v vojno stanje. MANJ NESREČ ZARADI KRATKIH KRIL Prometna statistika, ki so jo pred kratkim objavili v Wash-ingtonu, ugotavlja nepričakovano zvezo med žensko modo in številom prometnih nesreč. Odkar nosijo ženske krajša krila. število teh nesreč nazaduje, in sicer tem bolj, čim krajša so krila. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" J. J. V ZAPADNI PENNSYLVANIJI NA PRODAJ JE — hiša dveh stanovanj po štiri sobe. Cena $3,500; — hiša treh stanovanj po šest sob. Cena $7,000; — hiša dveh stanovanj po šest sob; parna kurjava. Cena $4,000; — "cottage," šest sob. Cena $5,000; — stanovanjska hiša osem sob. Cena $4,700; — hiša s šest stanovanji. Najemnina donaša na mesec $170, Cena $5,500; — dosti hiš in "bungalow" okrog Archer in 63. ceste. Samo 10 odstotkov prvega, plačila ; — farma 40 akrov. Prve vrste zemlja in poslopja. Na farmi je vse orodje in živina, kakor tudi kokoši in svinje. Sto milj od Chicage. Cena samo $3,400. Pojasnila daje slovenski rojak ANTON JORDAN, 2622 So. Harding ave., Chicago. Tel. LAWndale 7182. Bilo je zgodaj v petek jutro 17. maja, ko sem odšel na pot proti vzhodu. Za 19. maja v nedeljo je bil napovedan shod katoliškega tiska pri sv. Lovrencu, v Clevelandu, Ohio. Soboto sem rezerviral za razne obiske starih pijonirjev v Clevelandu, potem sem pa namenil porabiti en teden časa za agitacijo za mesečnik Novi Svet, v zapadni Pennsylvaniji. V Cleveland vodite dve cesti iz Chicage, to ste štev. 6 in štev. 12. Obe ste cementirani in dobri. Toda cesta štev. 6, ki teče nekoliko bolj južno pod cesto štev. 12, se mi zdi boljša. Ni toliko ovinkov in manj večjih mest ter na njej ni toliko prometa in človek radi tega lažje hitreje vozi. V dobrih 7 in pol urah sem bil že v Lorainu, kjer sem se ustavil za zelo kratek obisk pri č. g. Milanu Slajetu in naši tamkajšnji zastopnici Mrs. Justini Paul, nakar sem odrinil takoj naprej v Belo Ljubljano — Cleveland, kjer me je že pričakoval moj dobri prijatelj in znanec g. Anton Grdina in naš zastopnik in prijatelj g. John Prišel. Ko sem malo pred peto uro zvečer potrkal na urad g. Grdi-ne na 62. cesti v Clevelandu, me je g. Grdina že čakal in prijateljsko sva se pozdravila. "Baš pravi čas si došel. Jutri bomo imeli pri sv. Vidu zlato poroko, v nedeljo dopoldne novo mašo, popoldne v Newburgu zopet zlato poroko in zvečer shod." "Tako," sem sam pri sebi dejal, "jaz pa imam že določeno vsako uro časa za številne obiske pijonirjev, itd. Kako bo šlo to skupaj ?" Pozneje sem prepustil vse tako kakor bo in bilo je vse prav in dobro. Z g. Priselnom sva v soboto dopoldne in malo popoldne napravila skoro vse obiske, potem zvečer sem se udeležil zlate poroke Mr. in Mrs. Švigelja, z Proser avenue, kjer smo se res lepo zabavali in je bil to zame vrlo zanimiv večer. Številna u-deležba prijateljev in znancev Švigeljnove družine, je napolnila šolsko dvorano sv. Vida do kraja. Najzanimivejši dogodek na 'slavnosti je bil zame, ko so sinovi Mr. in Mrs. Švigeljna zapeli v pozdrav svojim staršem par lepih slovenskih domačih pesmi. Vsi Švigeljnovi so rojeni pevci. Še posebnost v tem oziru pa predstavlja Švigeljnov oče, jubilant zlate poroke, ki kljub svojim visokim letom še izborno poje. Za sklep so sinovi obstopili očeta in oče je vred z njimi pel, kakor bi odhajal na nabor. Petje je vodil g. Peter Sernovršnik, organist in pevovodja pri sv. Vidu. Na tej jubilejni slavnosti sem srečal mnogo starih znancev in prijateljev v Clevelandu. Malo pred polnočjo smo se razšli vsi najbolje razpoloženi. Zla- Listen to PALANDECHS YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (Kirst Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes /■'(•(itiiriru/ d [/rogram of CLASSICAL and FOLK MUSIC ^■iMIMlMllllW^ DR. JOHNJ. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE ltdl So. Ashland Aventw Tel. Canal 0523 B Uradne ure: Tsak dan od 9. ™ zjutraj do 8:30 zvečer. Siiiiiiai»ii!»iiii!iaiHH!!!iiB!!!inigiiuiiiipuiinS toporočencema sem čestital že na slavnosti, pa to ponovim še danes, da naj oba Bog živi še dolgo, dolgo, da bi dočakala vsaj še biserne in potem še železne poroke ! Drugi dan v nedeljo 19. maja so slavili pri sv. Vidu pa novo mašo č. g. Rudolfa Praznika, O tej slavnosti sem že podrobneje poročal, zato naj hitim naprej. V nedeljo popoldne so tudi pri sv. Lovrencu v Newburgu obhajali zlato poroko. Slavnost se je vršila v dvorani Slovenskega doma na 80. cesti. G. Resnik, naš zastopnik v Newburgu je prišel po me in moral sem tudi tja. V Slov. Domu so tisto popoldne obhajali Blatnikovi zlato poroko. Tudi te dva zlata poročenca sta še oba krepka in trdna. Pozdravili smo jih, malo prisedli kajpada in se razgovorih in popoldan je minul. Iz Blatnikove zlate ohceti smo krenili k lepi majni-ški pobožnosti v cerkev sv. Lovrenca, kjer je imel veleč. g. kanonik Šmarnice, pete litanije in nato blagoslov z Nasvetejšim. Po Šmarnicah pa smo krenili v prostorno šolsko dvorano, kjer se je vršil shod katoliškega tiska, o katerem je bilo podrobno poročilo že objavljeno. Shod je izpadel nadvse lepo in ni dvoma, da bo rodil tudi lepe primerne uspehe. Katoliški tisk je v teh razdrapanih časih našemu slovenskemu ljudstvu bolj potreben, kakor kedaj koli v zgodovini. Razne zmotne in strupene miselnosti niso prihajale med naše ljudi še nikoli v večji meri, kakor baš v sodobnem času. Zato ljudje potrebujejo vodstva in zanesljivega kažipota in ta pa je najboljši ravno zanesljiv in preizkušen katoliški časopis. Po shodu, ki je trajal skoro do blizu 11. ure zvečer, smo šli k počitku. Vse je bilo v redu, le noč malo prekratka. Okrog 6. ure drugo jutro v ponedeljek sem bil že pokoncu in so začel pripravljati na pot v zapadno Pennsylvanijo. Poslovil sem se od čč. gospodov J. Slapšaka in A. Basnika in nato še od veleč, g. kanonika J. J. Omana v zakristiji, ker je bil tisti čas baš zaposlen v cerkvi, in nato hajdi na pot proti jugovzhodu, kjer leži lepa dežela "Pan-Slovenija", kakor jo nazivajo in tudi pišejo nekateri naši rojaki. Po Union aveni, ki teče daleč proti jugu, sem kmalu privozil ven na deželo in potem sva s karo brenčala naprej in naprej. (Dalje prih.) ->—o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! DENARNE POŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo in ! Italijo. Prosimo pa pošiljatelje ' nakazil za stari kraj, da poSiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiijatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja I« za Jugoslavijo.) Nage cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.30................... 100 Din Za $ 4.40-------------------- 200 Din Za S 6.50.................... 300 Din Za $ 8.45.................. 400 Din Za $10.25------------------- 500 Din Za $20.00--------------------1000 Din Za $39.00....................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.25...................... 50 lir Za $ 5.90....................... 100 lir Za $11.50...................... 200 lir Za $17.00..................... 300 lir Za $28.00.................... 500 lir Nakazovati poiiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče; Vse pošiijatvi naslovite naj JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL, rJules Mary — J. M.:; AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 15. junija 1940 Dogodek na Poganskem polju Višji državni tožitelj je čutil nasproti dekletu dobrohotnost, toda te besede so ga neprijetno zadele. Skomignil je z rameni in zagodrnjal: "Kakšna neumnost!" Ko pa je Pepina na to pripombo molčala, ji je rekel glasno: "Najprej ste obtožili sami sebe. To je bilo plemenito, četudi sodišče ni moglo sprejeti žrtve, ki ste jo vi nudili. To ste vi medtem spoznali in zato poizkusa niste ponovili. Danes pa obtožujete svojo mater, kar je grdo od vas." "To je ostudno, kar prav dobro vem, toda moram rešiti brata, ki je nedolžen, in zato moram mater, ki je izvršila zločin, izročiti sodišču. Bog mi je priča, da nisem ničesar bolj želela kakor prepričati sodišče o svoji krivdi. Tisočkrat rajši bi umrla, kakor pa igrala takšno vlogo, kakor jo igram zdaj." "Drago dete, poizkusite vendar videti vse te reči takšne, kakršne so v resnici. Ne domišljujte si, da boste s takim izmišljenim romanom kaj opravili. Bridko se boste razočarali." Mla'do dekle je plašno vzkliknilo: "Kako, vi mi ne verjamete?" Njene poteze so pokazale pri tem takšno bolestno potrtost, da je višji državni tožitelj osupnil in ni vedel, kaj bi rekel. Po mučnem molku pa je vendar odločno odgovoril: "Prav tako vam ne verjamem, kakor včeraj gospod de Valtimare ni verjel vaši pobožni laži." ■ "Pri vsem, kar mi je sveto," je vzkliknila z blestečimi očmi, "vam prisegam, gospod de Ferranti, da sem vam povedala čisto resnico!" "Dokažite svojo trditev!" "Da," je rekla potrto, "vem, da morate zahtevati dokaze." "Kako ste le mogli misliti, da me more nekaj besed, ki sta vara jih narekovala obup in slepa ljubezen do brata, prepričati o krivdi vaše matere! Šele malo prej ste dolžili sodišče, da pri preiskavi proti vašemu bratu ni bilo zadosti skrbno, kar je očitno nesmisel. Včeraj pa ste dolžili umora sami sebe. Kaj ne spoznate, da vam ne morem verjeti?" "Kaj moram storiti, da vas prepri- čam "Ce hočete moje zdajšnje prepričanje omajati, se mora vaša izpoved najprej dovesti v sklad z dejstvi, ki jih je dognala preiskava." "Kako mislite to?" je vprašala Pepina z naraščajočim strahom. "Medtem ko vsa pri preiskavi dognana dejstva obremenjujejo vašega brata, se ni ugotovilo nič, kar bi osumljalo vašo mater. Neverjetna je vaša izpoved že zaradi tega, ker vendar ne more nekdo brez vzroka koga umoriti. Ne vidim nikjer nikakega povoda, ki bi mogel dovesti vašo mater do umora mladega dekleta." "O, vzrok je tu: moja mati je sovražila Karloto." "Tako zelo, da je tvegala celo zločin?" "Da." "In kaj je bil vzrok takšnemu sovraštvu?" "Karlota in Pavle sta se ljubila, a mati ni marala, da bi se poročila. Zaradi tega je bilo pri nas doma že mnogo mučnih prepirov. Karlota je morala za nekaj časa celo od hiše. Slišala sem, kako je moja mati prisegla, da Karlota ne bo nikdar nje- I 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS zdelnje vse vrste tiskovine, tn društva, organizacije in posameznike, lično In poceni Poskusite In prepričajte se! na snaha." "Samo zaradi tega je pač ni bilo treba kar umoriti. Dovolj je bilo drugih sredstev za preprečenje poroke." , "Kljub temu je dejstvo, da jo je umorila. Bila sem priča tega groznega dogodka." Pepina je nato s pojemajočo sapo in v pretrganih stavkih opisala prizor v prodajalni. Toda mož postave ni terjal od nje zgodbe, temveč dokaze. Ko je opazila njegov nejeverni obraz, je spoznala, da ga vse njene besede niso mogle prepričati in da je zaman ves njen trud. Ko je nehala govoriti, ji je dejal gospod de Ferranti z ledeno mrzlim izrazom v obrazu: "Dovolj je lažnivega opletanja. Če bi bila krivda vašega brata še dvomljiva, če bi še bila obstojala kakšna negotovost o tem, vaš nastop bi bil moral zdaj odpraviti vse dvome. Vi ste pač računali s tem, da bi sodišče ne moglo vaši materi, če bi seveda verjelo vaši izpovedi, storiti ničesar zlega, ker žene, ki je vsa mrtvo-udna in ki ji zdravniki prisojajo le kratko življenje, ni mogoče spraviti na morišče. Kaj ne, to ste mislili ? Priznati moram, da je vaš načrt pretkan. Vaše matere bi ne bilo treba žrtvovati, ker je spričo njenega zdravstvenega stanja človeška pravica ne doseže, a vaš brat bi bil le rešen." "Tako torej mislite o meni?" je za jecljala Pepina. "Da," je suho odgovoril višji državni tožitelj in se ni več brigal zanjo. Pogovor mu je že predolgo trajal, zato je napravil konec. Deklica je vila roke; hotela ga je prositi za usmiljenje. Višji državni tožilec pa je pozvonil slugi in mu velel, naj povede dekle iz sobe. 14. Ko je bila Nineta svojo ubogo prijateljico srečno privedla domov v Moncalieri, se je začela bati, da ne bi razburjenje in strah za brata v zvezi z napori zadnjih dni položila nesrečnico na bolniško posteljo. Toda nič se ni zgodilo. Za nekaj trenutkov se je sicer zdaj pa zdaj zrušila in počivala potem mrliško bleda na svojem stolu, toda zmerom se je spet opomogla. Vročično hrepenenje, da bi rešila ljubega brata, jo je zmerom znova podžigalo in dajalo moč. Najemnikova hči se je samo bala, da ne bo vse to naporno prizadevanje ostalo neplodno, in silno jo je bolelo, kadar je pomislila, kakšna usoda čaka Pavleta. Pepina ni doslej niti z besedico omenila svoji prijateljici Nineti, da je bila višjemu državnemu tožilcu izdala skrivnost o umoru, s katero je upala rešiti brata. Ker pa se ji je tudi to upanje izjalovilo, jo je preveč peklo, da bi mogla to skrivnost še skrivati in se z nikomer o njej pogovoriti. Zato je poklicala prijateljico k sebi in ji trepetajoči od groze in napeto poslušajoči šepetaje povedala potek upiora Kar-lote. Ko je pripovedovanje končala, je Nineta sklenila roke in solze so se ji vlile po bledih licih. "Saj sem vedela," je nato tiho rekla, "da je nedolžen!" "Da, ti nisi hotela verjeti, da bi bil Pavle zmožen takega dejanja." Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Blagajničarka: Mrs. Josephine Muster, 714 Raub Street, Joliet, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno za redne članice. Sprejema tudi deklice od 4 do 14 let, katere plačujejo le 10c mesečno. Naselbine: ki še nimate podružnice Slovenske 2enske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je žc uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio- ŠE JE ČAS Joliet, IUinos. Kampanja Slovenske ženske zveze, katera se je pričela s 1. februarjem, se hitro približuje koncu. Komaj -še dva tedna imamo na razpolago in zaključena bo ena naj pomeni j ivejših in lepih kampanj naše organizacije. Toda, dasiravno imamo samo še dva tedna pred nami, vendar je še čas za vsako Slovenko in Slo-vanko, da pristopi v našo sredo. Še dva tedna, bo prost vstop in zraven prejmete vse ugodnosti, kar nudi naša ženska organizacija, za tako malo svoto, 25 centov na meesc. Svota je pač tako malenkostna, da ni vzroka, zakaj bi ne bile vse članice, one Slovenke, katere bodo čitale te moje vrstice. Mogoče, se ta ali ona pripravlja, mesec za mesecem pristopiti ter obenem odlaša, da je še čas, saj še ne bo zaključeno. Toda, ta Čas je prišel sedaj. Ako ste mogoče vi, med njimi, ne odlašajte nadalje, kajti komaj 15 dni imamo še, in kampanja se bo zaključila. Ravno tako se ja treba podvizati našim agitatorkam, katere so tudi odlašale stopiti do te ali one znanke, rekoč, saj je še čas, kajti tudi tem je potrebno pohiteti, da bodo deležne lepih nagrad, katere bodo prejele za svoje delo, ob zaključku kampanje. Naj tem potom še enkrat ponovim lepe nagrade katere se bodo dobile, in sicer: Za vsakih 50 novih članic, $25.00; za vsakih 25 novih članic, $12.50; za vsakih 5 novih članic, $3; za vsake 3 nove članice, Zve-zina broška. ZA PODRUŽNICE: 1. nagrada, Obesek (Placue) in deset dolarjev ali charter in pet dolarjev. 2. nagrada: Sedem in pol dolarjev, ali charter in dva dol. in pol. 3. nagrada: Charter ali pet dolarjev. Nagrade se poklonijo tri mesece po zaključeni kampanji in se pošljejo na glavne odbornice v dotičnem distriktu, ali pa na predsednice podružnic, katere iste razdelijo. Ker se sprejemajo tudi deklice od 4 do 14 let starosti, za samo 10 centov mesečno, je pristopnina za oba oddelka prosta kakor že prej omenjeno. V kampanji se šteje dve članice mladinskega oddelka za ene od-rastlo. Da je sedanja kampanja pomenljiva, je pa vzrok, ker sfmo jo imenovali "Zlata Kampanj«". Ta kampanja »e vrši v čast zlatemu jubileju ali Rojstnemu dnevu naši gl. predsednici Mrs. Mariji Prisland, katera je od začetka do danes neutrudlivo delala in skrbela da je naša organizacija postala ena najbolj prilub-ljenih in napredujočih v kraju, kjer žive Slovenke. Podružnice po naselbinah tekmujejo med sabo, katera bo dobila 50 novih da se jih pokloni ge. predsednici za njen tako pomenljivi i*ojstni dan. Naj bo o-menjeno, da do 1. junija jih je pristopilo 818 novih v obeh oddelkih. Iz tega je razvidno, da je za-limanje za kampanjo veliko, da so šle naše članice pridno na delo, da Slovenke vedo upoštevati našo organizacijo. Vendar je pa še mnogo, mnogo med nami, katere bi se pridružile, ako so le malo opomnjene na to. SŽZ. šteje danes 98 podružnic. Temu je dokaz, kako dobro je naša organizacija razširjena po našem ameriškem kontinentu. Dasiravno je komaj 14 let stara, vendar imamo tako lepo napredujočo organizacijo, v dveh oddelkih. Toda, še so naselbine, kjer še vedno nimamo podružnice. Takim resno svetujem, da si jo ustanovijo. Za začetek zadostuje le osem članic. Ako bi katero Slovenko veselilo imeti v svoji naselbini podružnico, taki svetujem, ako želi imeti več podatkov, naj piše na glavni urad, kjer bom vsaki z veseljem postregla. Pojdite na delo drage rojakinje, in si ustanovite svojo lastno podružnico, kjer bodete lahko po svojem načinu si upe-Ijale društveno delovanje. Videle bote, kako z veseljem bote čakale na uradni list Zveze, po imenu "Zarja", mesec za mesecem, kjer bote zasledovale delovanje vaših sosester po daljnih krajih. Videle bote kako napreduje ta in ona podružnica in tudi ve bote vedele obrniti vaš način do društvenega napredka. Še enkrat, pred zaključim kampanje, polagam moje vrstice vsem Slovenkam, katere še niso vpisane. Premisli, kajti "ŠE JE CAS", pristopiti, torej ne odlašajte, ker želim imeti tudi vas v naši sredi do 30. junija. Najlepše pozdrave vsem čita-teljicam ter članicam SŽZ. Josephine Erjavec, gl. tajnica. Pisano polje J. M. Znani general Krivitzky je zopet nekaj povedal o spletkah med Nemčijo in Rusijo v listu The Saturday E. Post. Navaja osebe in točno tudi dogodke. Izgleda, da je za vsem le nemška Reichswehr in za to kajzerizem. Celo Hitler je le neki "Johann". Nekaj mora biti za tem. Dejstvo je, da so vsi Nemci prežeti prav z nekim fanatizmom, ki bi se mogel primerjati le fanatizmu muslimanskih janičarjev. Stvar strokovnjakov je, da presodijo. Nekaj služi lahko že zdaj za neko svarilo, ako kdo goji upe na pomoč Rusije iz slovanskega stališča. Komur je za ohranitev slovan-fltva pred germanizmom, mora gojiti take upe, le previsoko naj ne leta. Krivitzky pravi na koncu svoje vsekako zanimive- razprave: Stalin knew he could not conduct war against a major power. Finland showed him the peril of fighting even the smallest oponent. There are some who still doubt the ultimate place of the Red army in this war. But that place has been determined. The past eight months have demonstrated that the Red army cannot carry out large-scale, independent military operations. In Poland, it operated jointly with the Reichswehr, in a subordinate role. The Red army will be seen in action only on such limited fronts as the General Staff of the Reichswehr assigns to it. As long as Stalin rules Russia, the Red army is no more than an auxiliary of the German war machine. Ce bi Nemci prišli v škripce na zapadu, bi se poslužili Rusije, po teh podatkih. Ako prt opravijo tam, kakor danes tudi izgleda, bodo težko "delili" s Stalinom, bolj verjetno je, da se bodo lotili tudi Rusije, ki je, kakor zatrjujejo tudi drugi, le nemški dominium. Ne upajte preveč od sedanje Rusije, ohranite si pa vero, da se more slovanstvo u-braniti germanstva le v slovanski skupnosti, če bi moglo kdaj do take skupnosti priti. * Francozi, posebno tudi Pa-rižani, so napolnili cerkve, da prosijo božje pomoči v narodni stiski. V stolnico N.otre Dame je prišel na čelu vseh sam premier Pavel Reynauld. Znani amerikanski žurnalist, Quentin Reynolds, je poročal na radiju o slovesnosti v svetišču na Montmatre. Lepo in prav, saj bodo rabili tudi orožje, dokler bodo mogli. Molku je roba malo zašla za nohte. Tako-le so izkašlja: "Poročilo iz Pariza se glasi, da so ljudje zadnjo nedeljo kar drli v pariške cerkve mo- Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kot katoličan storiš za širši upliv tvojega prepričanja? Učite se angleščine iz Dr. Ecmorcfi ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER* kateremu je znižana cena A A in stane samo: «p4ivU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec) 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Lesvitt Sfe) TA Canal 8 S IT CHICAGO. ILL. j lit Boga, naj pobije Hitlerjeve horde. Toda v Nemčiji je na milijone katolikov, ki tudi molijo, naj Bog ohrani pri življenju njihove očete, sinove in brate na fronti. — Kadar ljudje izgube Vero vase, se zapišejo izgubi. Ali nič ne pomislijo, da francoske zmage ne more biti, če Bog usliši nemške molitve, niti ne more biti nemške zmage, če Bog u-godi Francozom ? Ali morda kdo verjame, da Bog lahko usliši obe strani? !" Izgleda, kakor bi se mu ljubi Bog smilil, ker bi bil v zadregi, kam naj se nagne. Ljudje so že od nekdaj Boga počlovečevali — humanizira-li, in so sodili tudi njega po svoji kratki pameti. Ako Francozi zahtevajo pomoč za zmago, in enako tudi Nemci, in se zmaga vzame v smislu, da bi eden moral biti na tleh, les niti Bog ne more dati zmage obema. Zadnjič je bila "zmaga," pa vsak Nemec trdi, da niso bili premagani. Materializem trdi, da ni Boga. Molitev bi bila tratenja časa. Je tako, ako ni Boga. Priznam še več. Bog je, molitev na mestu, ker priznanje odvisnosti od Boga. Ce bi pa molitev pomenila, da "ljudje izgube vero vase," bi bila molitev slaba, ampak nekaj 'bi bila le tudi celo taka molitev, ker bi ljudje poiskusili vsaj tudi to sredstvo, in izkusili na sebi neko tolažbo. Ko so koroški Vindišarji in tudi slovenski Belokranjci častili Peruna, je bilo slabo, ker Peruna ni. In če Vindišarji častijo zdaj Boga, pa ga ni, je zopet slabo, ampak če kak Belokranjc pravi, da ni Boga, in ga tudi ne časti, je pa še šlafose, ker tudi v PeTtrffU ko Belokranjci častili Boga, ne nič, in zdaj nekako častijo nič, ker le pravijo, da Boga ni, ko Bog je. -o- PETROLEJSKI IZVIRKI V ANATOLIJ^ V jugovzhodni Anatoliji so v globini 1320 m. kakor poročajo iz Ankare, odkrili nove pe-trolejske vire, ki so videti zelo izdatni. Z vrtanjem nadaljujejo. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' PREJELI SMO V RAZPRODAJO RU-VUE ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane -----------80c Filmi vsak po______35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J« Zefran 1941 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phoni Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili *a pogrebe, krste In ženi to van J a, Mrtvaška kapela na razpolag:« brezplačno. — Cene zmerne.