VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfutt E = -)zha)a v Cetovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. LETMiK XXXi)L CELOVEC, PETEK, 21. SEPTEMBER 1979 ŠTEV. 38 {193$) PREDSEDMiK ZSO MA OBČMEM ZBORU Ob skupnih interesih in skupnih naiogah nam raziični pogtedi na voiitve ne smejo zamegteti treznega pogteda na bistvena živijenjska vprašanja .Tudi na današnjem srečanju moramo ugotoviti, da se na narod-no-poiitičnem področju ni nič spremeniio na boijše. Siej ko prej vetja tristrankarski sporazum, ki zavira in onemogoča pristop k znosnemu reševanju nerešenih iivtjenjskih vprašanj naše narodne skupnosti tudi tistim krogom iz avstrijskih vrst, ki so nam botj aii manj na-kionjeni in bi ieieii rešitev v korist mirnega in enakopravnega sožitja. Tako še vedno ni pričakovati kakršnekoii spremembe nesprejemijivega zakona o narodnih skupinah, ki nam odvzema dve tretjini zgodovinskega naseiitvenego prostora; zakona, ki ne prizna pravic niti števii-nim tistim krajem, iz katerih so nacisti izseijevaii siovenske družine — in s tem naravnost potrjuje ukrepe in ciije nacistične pregonske poiitike. Vendar se temu niti ni čudit), saj so snovaici obeh ukrepov isti: pregona in izseiitve bivši Heimatbund, zakona o narodnih skupinah pa njegov nasiednik Heimatdienst." ZSO OB ATENTATU V VELiKOVCU: CtHMtzzijtzzMC ŽcrCZNHZCZM srcdsZvc pcmičncgm bcjtz Ob dinamitskem atentatu v Veiikovcu je tajnik Zveze sioven-skih organizacij na Koroškem dipi. inž. Feiiks Wieser podai posebno izjavo, v kateri je poudari): Na Koroškem je že praviio, da doicčene ekstremistične struje, kadar koii so v poiitični krizi, segajo po bombah. Ti atentati so vedno siužiii netenju nacionaine nestrpnosti in protisiovenske-ga razpoioženja. Zato je za nas popoinoma jasno, kdo so krogi, ki skušajo kovati voiiini in poiitični kapita) s terorističnimi dejanji: gre za kroge, ki skušajo vpiivati na biižnje voiitve s podžiga-njem protisiovenske mržnje. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem siej ko pre; odkia-nja terorizem kot sredstvo poiitičnega boja in poziva obiasti, da končno odkrijejo storiice ne samo tega zadnjega, marveč tudi vseh prejšnjih atentatov. Govorica dinamita je znova segla tudi na Koroško Talko Ije ugotovil predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ko je minulo nedeljo govoril udeležencem letošnjega srečanja bivših slovenskih izseljencev v Globasnici. Naglasil je, det nas slelj ko prej silijo v iako-imenovane sosvete, da bi ločiti in razdvojili vodstvo in ljudstvo naše narodne skupnosti. Vendar jim to ne bo uspelo, kakor jim ni uspelo s še hujšimi ukrepi, ker se je naš človek utrdiil v borbi in ije spoznal, da kapitulacija pred nemškim nacionalizmom pomeni smrt. ..Umreti pa koroški Siovenci nočemo", je poudaril predsednik ZSO. „Zato se bomo ie še boij prizadevati na kuiturnem in gospodarskem področju, da ohranimo sedanji in bodoče rodove svojemu narodu. Pri tem se zavedamo, da je ta borba doigoročna, da pa dnevno nosi sadove, če smo enotni in neukion-ijivi. Otroška vrtca v Celovcu in Šentprimožu, kulturni dam na Radi-šah, gospodarski podvigi, kot so Toper v Pliberku, Elan na Brnci, hotel Obir v Železni Kapli, Reberca in nadaljnji padobnti načrti, še zlaL-sti pa uresničitev osrednjega kulturnega' doma v Celovcu, ki je neposredno pred začetkom — vse to so vidni dokazi naše samopomoči in naše nezlomljive življenjske volje tudi danes, da kljub vsem poskusom pritiska lahko z optimizmom gledamo v bodočnost." Posebelj je govornik opozoril na potrebo, da zagotovimo našim otrokom predšolsko in šolsko vzgojo v materinem jeziku, za' kar nam bodo otroci hvaležni, kajti bodočnost v svetu ni enojezičnost, marveč večjezičnost — ne asimilacija narodov, temveč enakopravna integracija. .Tu imamo totiko skupnih interesov in skupnih naiog, da nam raz-tični pogtedi na voiitve in dnevno-poiitična premišijanja ne smejo za megiiti treznega pogieda na bistvena skupna živijenjska vprašanja," je dejal dr. Franci Zwitter, ko je potem tolmačil stališče ZSO k volitvam. Spomnil )je, da' temeljita analiza volilnega zadržanjja koroških Slovencev od izbojevanja splošne volilne pravice dokazuje, da sta dve tretjini Slovencev, zlasti gospodarsko odvisnih, kljub nasto-paniju slovenske zbirne stranke vedno Volili večinske stranke. To vodi do zaključka, da se pretežni det koroških Slovencev pri posameznih volitvah iz različnih vzrokov odloča tudi in prvenstveno po drugih in ne zgolj narodnostnih vidikih. Ozko- srčna politika, ki je te rojake v preteklosti odpisovala, je mnogo pripomogla k temu, da so se le-ti najprej odtujili svojemu narodu, dokler niso popolnoma' zgubili tudi svojo identiteto. Te napake ne smemo ponavljati, je dejal predsednik ZSO, kajti potrebno 'je, da tudi Slovence, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne volijo slovenske volilne grupacije, ohranimo in pridobimo za borbo za pravice svojega ljudstva. „Ta borba pa se ie zeio poredko in najmanj odvija na ravni voiitev. Zato je iz-kijučno priporočiio zgoij za KEL zeio probiematično — tudi iz narodnostnih vzrokov, ker bi števiini Siovenci, ki v KEL ne vidijo edine rešitve njihovih ekonomskih, sociainlh in drugih probiemov, kakor števiini poznani narodno zeio aktivni rojaki iz ŽeiezneKapie, z Radiš, iz Bii-čovsa in tudi iz drugih krajev in občin, ki se nikdar niso pustiii vpreči v voz protisiovenske strankarske poiitike, tako izkijučno priporočilo smatrati kot briskiranje njihovega gtedanja na voiitve in borbo za nacionaine pravtcc." V tdj zvezi je predsednik ZSO naglasil, da te ugotovitve razumljivo veljajo tudi za Hanzija Ogrisa in njegovo kandidaturo na listi SPO. Kratko je orisal njegovo življenjsko pot od izselitve v nacistični dobi preko dejavnosti kot predsednik Zveze slovenske mladine, kot soustanovitelj in podpredsednik ZSO, kot sopodpisnik obeh spomenic in številnih skupnih vlog koroških Slovencev, kot predsednik Zveze slovenskih zadrug pa do udeležbe pri demonstracijah proti diskriminacijski manjšinski politiki vlade. Opozoril je, da je za njegovo delo na narodno-političnem polju prejel zlato priznanje OF, v Bilčovsu pa je že drugič bil izvoljen za župana in torej očitno uživa zaupanje rojakov. Zakaj naij bi nam torej ško-dova'l v deželnem zboru, kakor gotovi krogi postavljajo? je vprašal (Ddije 7M #. stnsn:) $eie v zcJnj: šrccii^:' našega i:st% swo poro&ti: o tern, MM H4 /KŽ-TiroisMrn v zMnjetH spet govor: D^nes wora?Mo zapi- sati, je govorica d:r:aw:ta wedtew znova segia tadi na Koroško. V tore^ MatM pred peto aro popolne je namreč močna detonacija odjeMiia na giavnem trga v VeiiMvca: taM-imenovani domovinski mazej, ki ima svoje prostore v dragem nadstropja mestne kiše, je M močno pojedo van, težko ranjene pa so Me tadi tri oseke. Dinamitski atentat je razamijivo povzroči? spiošno razkarjenje in ogorčenje ter so Me v prvik izjavak po-iitičnik predstavnikov izrečene ostre oksodke krivcev novega provokant-nega dejanja neznanik stordcev. Veii-kovški primer se avršča v doigo verigo .sorodnik" dogodkov, d: so se v minadd ietik zvrsti?:' na Koroškem, ne da d: varnostnim okiastem aspeio — z izjemo razstredtve partizanskega spomenika na Rokeža ieta /973 — izs/editi storiice in razkriti ozadje tovrstne dejavnosti. Tadi v najnovejšem primera, še ni diio znanid nodenid podrodnosti, ko se je v takajšnjid odčiiid že začeia znana, v doiočeno smer naravnana gonja, kakor smo jo doživijaii že pri dragid pododnid dogodkid in ki je vedno imeia isti namen: odtožiti aii vsaj osamiti Siovence in tako zanetiti novo narodnostno mržnjo. Zosedno značiino pa je, da je predsednik koroškega ČVeimatdiensta že takoj „ve- dei, da so krivci v kroga tistid, ki prirejajo „Oktodrski tador". Od od-iasti je zadtevai prepoved tadora, ki ga je označii za „ prodavstrijsko prireditev", čeprav je resnica ravno nasprotna, saj je ta prireditev vedno imeia ie namen, razkrinkati tiste kroge, ki spomin na 70. oktoder ziorad-ijajo za svoje nacionaiistične in šovinistične namene. Zako se pač spet enkrat jasno kaže, kdo na Koroškem /C zainte/es. ran na tem, da ne pride do pomiritve,* kdo so tisti krogi, ki za vsakoietni /0. oktoder potrekajejo .primerno ozračje". Zno je gotovo: Siovencem vse to ni potredno in jim tadi ne koristi? Zato so predstavniki siovenskid organizacij (tozadevno izjavo tajni-pa ZSO odjavijamo na posednem mesta) ponovno — kakor že v pre-tekiosti v zvezi s takimi pojavi — jasno in odiočno poadariii da od-kianjajo terorizem kot sredstvo poiitičnega doja, pristojne odiasti pa po-zvaii, da končno odkrijejo storiice najnovejšega in vsed prejšnjid atentatov. V ostaiem je v poročiiid o veii-kovškem atentata in ziasti o preiskavi dogodka zasiediti nedroj protisiov-nid in nesmiseinid trditev, tako da se vsa zadeva nedote zdi vsaj čadna. Varnostne odiasti in ziasti množična odčiia so dokaj .radodarna" z od-doižitvami, naperjenimi enkrat zoper miadega avtomodiiista iz Zod-jane, ki jim je takorekoč padei v roke pri prometni nesreči, in potem spet zoper dva jagosiovanska držav-ijana, ki sta diia pri atentata resno poškodovana. Me v enem ne v dragem primera pa — vsaj do zakijačka naše števiike — niso diie odjavijenc stvarne agotovitve, ki di dokazovaie krivdo enega aii dragega osamijenca. Sicer pa tadi to ni nov pojav, saj smo že večkrat doživijaii, kako so pri pododnid dogodkid .točno" ve-deii za vse podrodnosti in poznaii tadi .storiice" že davno prej, preden je preiskava spiod privedia do kakšne razjasnitve. Če so se potem taki .storiici" izkazaii kot povsem ne-doižni ijadje, je diia to njidova osed-na zadeva — množična odčiia se zanje niso več menda, saj so že imeia svojo .senzacijo",* svoj namen pa so dosegi: tadi dejanski krivci in storiici, ki pa jid v največ primerid vse do danes niso izsiediii. 2e prej smo agotoviii, da taki dogodki koroškim Siovencem gotovo ne koristijo,- potredni so ie tistim, ki nočejo mira v dežeii. V tej iači je treda videti tadi anonimni kiic na sedež siovenskid organizacij v Ceiov-ca — pa naj je dii resna grožnja aii samo podaiinska nesianost — dve ari po veiikovški ekspioziji: da do domdni atentat v Veiikovca imei posiedice. Obsodba KHD-jjevskega hujskanja V zvezi z dinamttskim atentatom v Veiikovcu je predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Josef Feld-ner podai izjavo, v kateri je — kakor smo to s te strani že vajeni — krivdo enostavno potisni! na tiste, ki se pač ne strinjajo z ziorabo 10. oktobra v nemškonacio-naiistične in šovinistične namene. Pravi, da je atentat sad kapituiiranja pred protiavstrijskim ekstremizmom moraino soodgovornost pa po njegovem nosijo tisti, ki — po Feidnerju — že ieta hujskajo proti .koroškemu dnevu svobode"; pri tem je ost njegovega napada usmerjena ziasti v tiste, ki prirejajo .Oktobrski tabor", o katerem trdi, da gre za protiavstrijsko prireditev. Od pristojnih obiasti zahteva Feidner prepoved .Oktobrskega tabora" in napoveduje za 14. oktober zborovanje KFID v Cetovcu. Organizatorji .Oktobrskega tabora," so nesramne in povsem neutemeijene očitke dr. Feidnerja odiočno zavrniti in opozoriti na taktiko, ki se je posiužuje predsednik KF1D: .Izkoristi dogodek, ki izzove v javnosti ogorčenje in to ogorčenje takoj, še preden je kaj znanega o storiicih in o poteku dogodka, z zlobnimi obdoižitvami usmeri proti povsem neprizadetim organizacijam in skupinam ijudi, ki so napoti njegovim nem-škonacionainim načrtom," je rečeno v posebni izjavi, ki so jo objaviti organizatorji Oktobrskega tabora. .Dejstvo, da se pri tem posiužuje dogodka, pri katerem je biio več oseb težko poškodovanih, pa kaže vso brezobzirnost, ki se je ta organizacija posiužuje pri zasie-dovanju svojih ciijev." To se kaže tudi v iažnivih trditvah, naperjenih proti Oktobrskemu taboru, da bi to prireditev v javnosti spraviti na siab gias. Poteg tega so organizatorji Oktobrskega tabora protestirati tudi proti načinu poročanja Kleine Zeitung in Voikszeitung, ker v svojih poročiiih o veiikovškem atentatu verbaino in optično dajeta izjavi predsednika KHD enako težo kot staiiščem vodiinih dežeinih poiiti-kov; opozarjajo, da je giasiio KHD Ruf der Heimat, ne pa omenjena iista. Katoiiško tiskarsko družbo in OVP (ki izdajata Kieine Zeitung oziroma Voikszeitung — op. ured.) pozivajo, naj poskrbita za to, da na njunem področju v bodoče ne bo več prišio do take prakse. Od vodiinih dežeinih poiitikov pa zahtevajo, naj se javno ogradijo od omenjene izjave KHD odnosno njenega predsednika. * Odtočna reakcija prirediteijev Oktobrskega tabora na neutemeijene očitke KHD je brez dvoma upravičena in razumijiva, saj smo v pretekiosti že večkrat doživeti, da je takšno podtikavanje in ščuvanje privedio do nevarne zastrupitve ozračja v dežeii. Prav tako pa je tudi upravičeno pričakovanje, da se bodo merodajni poiitični dejavnik: jasno distancirati od neodgovornih hujskačev. Se botj moramo skrbeti da bo ohranjena resnica o boju in trpijenju koroških Siovencev OBČHt ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH [ZSELJEHCEV: Trem ležiščem je v giavnem vetja) občni zbor Zveze stovenskih iz-setjencev, ki je bi! minuio nede jo popoldne v prostorih gostiine Šo-štar v Giobasnici: spominu na čase pregnanstva in potrebi podrobne cbdeicve takratnih dogodkov, da bi resnico o boju in trptjenju koroških Siovencev ohraniii tudi bodočim rodovom; pomenu vzgoje otrok v materinem jeziku in v tej povezavi potrebi prijave k dvojezičnemu pouku v šoti; trenutnemu poiožaju naše narodne skupnosti s posebnim ozirom na biižnje dežeinozborske voiitve. igre miru, prijateljstva in sožitja Ha novem stadionu v Spiitu je predsednik SFRJ Josip Broz Tito kot pokroviteij v navzočnosti 2500 športnikov, več sto sodnikov in okrog 50.000 giedaicev odpri 8. sredozemske igre, do-siej največjo športno prieditev v Jugosiaviji. Športniki iz sredozemskih držav bodo tja do 28. septembra meriii svoje siie v pri-jateijskem tekmovanju, hkrati pa navezovati stike in utrjevati medsebojna poznanstva. V tem smisiu se je v otvoritvenem govoru izrazi) tudi predsednik Tito, ki je dejai, da ta veiika prireditev ne bo potekata ie v znamenju tekmovanj, temveč tudi v znamenju medsebojnega druženja, boijšega spoznavanja in prijateijstva. ..Spričo tega bo veiiko pomenita za nadatjnje zbiiževanje narodov Sredo-zemtja, za katero si vsi žeiimo, da bi postato trajno območje miru in uspešnega sodetovanja, kar bi bit hkrati vetik prispevek sredozemskih držav k miru v svetu sptoh." K uresničevanju te zamisii pa brez dvoma bistveno prispeva tudi bogati spored kuiturnih manifestacij, ki se vzporedno s športnimi tekmovanji odvija v Sptitu in drugih mestih Datmacije. Tako se bodo do 28. decembra zvrstiti bogati in raznovrstni programi gtasbenih, tikovnih in scenskih manifestacij, razstav, fitmskih in drugih prireditev, na katerih nastopajo znani domači in tuj) umetniki. V vetikih dvoranah in tudi na prostem nastopajo an-sambti z čete Jugostavije in iz drugih sredozemskih držav, ki predvajajo pester pregted domačih in tujih kutturno-umetniških dosežkov. Razstavišča v tem detu Datmacije pa so pripravita vrsto razstav, ki med drugim prikazujejo datmatinske motive v detih domačih umetnikov, deta sptitskih ustvarjatcev, stari nakit Datmacije, dosežke petih stotetij enciktopedistike v Jugostaviji in mnoge druge zanimivosti. Po vsem tem tetošnje 8. sredozemske igre, ki se odvijajo v Sptitu in drugih krajih Datmacije, upravičeno imenujejo igre miru, prijatetjstva in sožitja. Nacistični zločinci delajo težave tudi svojim zaščitnikom Čeprav tje bi! čas, izredna neugoden, se je zbralo kar lepo število članov nekdanjih izseljenskih družin, da na svcljem tradicionalnem srečanju obudijo spomin naj skupno trpljenje v času nacističnega nasitijo, ko so jih pregnali z diomače zemlje, ker so ljubili svoj rod in svoj jezik. 2e takrat so prisegli, da bodo spomin na tedanje dogodke ohranili živ in da ga bodo prenesli na mlado generacijo, da bodo tudi bodoči rodovi poznali resnico o tem, kako so se njihovi predniki borili za svoj obstoj in kakšne žrtve so deprinašali v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine. Svojo prisego izpolnjujejo, kakor kaže vsakoletni dan izseljen- cev; čutijo pa tudi potrebo, da bo treba še bolj skrbeti za to, da bodo tedanji dogodki podrobno raziskani, ker le tedaj bo tudi uspelo ohraniti izseljensko zavest, če bomo mi in naši zanamci podrobna seznanjeni z resnico o boju in trpljenju našega ljudstva. O tej nalogi je bivšim pregnancem govoril zlasti predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki je poteg tega orisati še trenutni položaj (njegova tozadevna izvajanja objavljamo na posebnem mestu — op. ured.). Dejal je, da je zločin izseljevanja udaril z vso silo v naše ljudstvo in nismo vedeli, ali bomo preživeli. Drugi narodi slavijo svoje junake, naši izseljenci pa se vse premolo zavedet;o, da so tudi oni s svojim trpljenjem doprinesli za obstoj ko- roških Slovencev. Manjka nam temeljita študija o celotni problematiki izseljeništva — tu je široko potlje za naše mlade znanstvenike in za naš Slovenski znanstveni inštitut. Manjka tudi še .veliki tekst" o tej dobi in bi bila to nalogai naših pisateljev. .Na vseh občnih zborih veliko govorimo o izseljenski zavesti, vendar le-te ne bomo privzgojili, če ne bomo temeljito poznali vseh podrobnosti in posledic celotne izseljenske problematike," je naglasil dr. Zwitter in dodal, da se moramo posvetiti usodi vsake posamezne družine, vsakega posameznika-izseljenca in njegovih potomcev. Zato je še dovolj deta za Zvezo slovenskih izseljencev in je s lej k opre j potrebna organizacija. Pa tudi drugi govorniki so obujanje spominov na čas pregnanstva povezovali z današnjim položajem ter ugotavljali, da mlada generacija vse premalo ve o tedanjih dogodkih. V tej zvezi je bila pozitivno ocenjena lanska razstava' o izseljenstvu, ki ja je na slovenski gimnaziji v Celovcu pripravila s svojimi dijaki dr. Dano Zwitter-Te-hovnik, tudi sama hčerka izse jenske družine. Poudarjeno je bilo, da' bi mora! naš tisk posvečati tedanjim dogodkom še več pozornosti. Sprožena pa je bila tudi pobuda, naj bi izseljenske družine prejele posebno diplomo ali plaketo, „da bi naše hiše ostale spomeniki naše borbe za obstoj slovenskega življa na Koroškem". Pri oceni današnje stvarnosti je bilo ugotovljeno, da je takoimeno-vani zakon o narodnih skupinah .odpisal" številne naše kraje, iz katerih so svoječasno preganjali zavedne slovenske družine. Mi pa se tem krajem nočemo in ne smemo odpovedati; vzdrževati moramo z njimi najtesnejše stike, obiskovati moramo tamkajšnje ljudi in j'im s slovenskimi kulturnimi prireditvami vlivati zaupanje v lastno moč ter jih podpirati v njihovem boju. V ta okvir sodi tudi skrb, da našim otrokom omogočimo šolsko vzgojo v materinem jeziku — zato si moramo prizadevati za prijave k dvojezičnemu pouku, hkrati pa tudi doma v družini skrbeti, da bo mladi naraščaj vzgojen v jeziku in duhu, ki sta bila najvišja vrednota prednikom. Ker je le še kratko ča;:a do letošnjih deželnozborskih volitev, je pač razumljivo, da so udeleženci nedeljskega zbora' tudi temu vprašanju posvetili precejšnjo pozornost. Kakor poročamo na drugem mestu, je tozadevno stališče ZSO tolmačil predsednik dr. Franci Zvviitter; v diskusiji pa so bila izpovedana različna mnenja, ki so vendar vsa izzvenela v ugotovitvi, da je bolj kot volitve ni volilni boj važno in potrebno delo na posameznih področjih našega narodnega življenja in družbenega dogajanja. Izrečene so bile tudi kritične misli gledb rojakov, ki zaradi svoje svetovnonazorske opredelitve dajejo prednost večinskim strankam namesto narodni listi; pri tem pa so naravnost deplasiraino Izpadle ugotovitve tistih, ki so čutili potrebo, da sicer drugim delajo očitke zaradii njihovih strankarskih vezi, sami pa vse d'o danes niso izvajali konsekvenc zaradi svoje strankarske pripadnosti. Ker je bil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer zaradi smrti svojega zeta' Korija Portscba (katerega življenjsko pot in narodno delo je na začetku svojega govora kratko orisal dr. Franci Zvvitter) zadržan, je občni zbor vodil podpredsednik Jože Partl. Njega je občni zbor tudi izvolil za novega predsednika ZSI, medtem ko je tovarišu Kramerju, ki je ponovno prosil, da bi ga' zaradi visoke starosti razbremenili, z imenovanjem za častnega predsednika izrekel priznanje in zahvalo za njegovo več kot dvajsetletno požrtvovalno vodenje naše izseljenske organizacije. Prvič v zgodovini brazilskega pravosodja' je zvezna) policija na zahtevo ministrstva za zunanje zadeve strogo zastražila človeka, ki ga je vrhovno sodišče formalno oprostilo. Gre za nacističnega vojnega zločinca Gustava Wagnerja, ki ga je brazilsko vrhovno sodišče pred meseai oprostilo z utemeljitvijo, da so njegovi zločini zastarani. Odločitev brazilskih oblasti je tedaj naletela na veliko ogorčenje v brazilski in mednarodni javnosti, zlasti v državah, ki so zahtevale izročitev Wagnerja. Zato so zdaj z odobravanjem^ sprejeli odločitev, da proti Wagnerju uvedejo nov postopek, in sicer na podlagi pritožbe zahednonemške vlade, ki je dokazala, da je brazilsko sodišče pri prvem postopku zagrešilo grobo napako: pri prepisovanju portugalskega prevod a zahodnonemške zahteve po izročitvi vojnega zločinca Wagnerja so enostavno .za- menjali" letnico in potem zločinca z utemeljitvijo, da so njegovi zločini zastarani, pač oprostili. Če bo vrhovno sodišče sedaj sprejelo to argumentacijo bonske vlade, bi lahka proces proti Wag-nerju obnovili in bi v tem primeru njegova Izročitev zahodnonemškim oblastem bila skoraj zagotovljena. Medtem pa' se je mednarodna javnost ponovno začela- baiviti tudi z drugim nacističnim zločincem — z zloglasnim zdravnikom dr. Jose-fom Mengetejem, znanim pod imenom .angel smrti" iz Auschwitza. Ta najbolj iskani zločinec našega časa', ki je zakrtivi) smrt več stotiso-čev ljudi, je po vojni enako kot mnogi njegovi pajdaši zbežal v Latinsko Ameriko. Leta 1954 je dobil paragvajsko državljanstvo in je živel nekje v pragozdovih ob reki Parana na meji med Paragvajem in Brazilija. Čeprav so razne države zahtevale njegovo izročitev, brazilske oblasti ničesar niso ukrenile. Sedaj pa so si ped pritiskom svetovnega javnega mnenja očitna premislili tudi v Paragvaju. Verjetno z namenom, da bo pokazal, da se tudi v Paragvaju stvari spreminjajo, je predsednik Straessner, tudi sam sin nemškega emigranta!, namreč objavil, da bo od vrhovnega sodišča zahteval, naj Mengeleju odvzame državljanstvo — to pa' bi pomenilo tudli njegovo izročitev. Koliko je resnice na tem, bo seveda pokazati šele nadaljnji razvoj. Čeprav se krog okoli Menge-leja vse bolj oži, so mnogi namreč prepričalni, da se bo zločincu znova posrečilo uiti roki pravice. Mreža njegovih prijateljev v Paragvaju in pri drugih diktatorskih režimih v Južni Ameriki, ki so po vojni dejali državljanstvo nacističnim zločincem, je — kot pravijo poznavalci tamkajšnjih razmer — celo gostejša od najbolj goste paragvajske džungle. Vsekakor pa je v zadnjem času le opaziti, da: obremenjeni nacistični zločinci tudi njihovim najožjim in dolgoletnim zaščitnikom povzročajo čedalje večje skrbi in bi se jih zato radi znebiti. Avtomobilska cesta ,,Slovenika" se je že približala do Ljubljane Danes opoldne bodo v okviru pocebne svečanosti odprli 12 kilometrov dolgi odsek avtomobilske ceste ..Slovenika" med Vrhniko in Dolgim mostom neposredno pred Ljubljano. Dograditev tega odseka — in to točno v določenem triletnem roku! — pomeni važen uspeh slovenskih graditeljev, saj je šlo za izredno zahtevnost gradnje in so novi de) ceste zato tudi poimenovali „plava-jočo štiripasovnico". Novi odsek „S)ovenike" je bil grajen in opremljen v skladu z mednarodnimi normami za avtomobilske ceste. V celoti je široka 28 metrov, pri čemer ima štiri po 3,75 metra široke vozne pasove, dva po 2,5 metra široka odstavna pasova, dve po 1,30 metra široki bankini, medtem ko je srednji pas širok 4 metre. Trasa poteka v celoti ob stari cesti, vendar je le približno polovica ceste na trdnih tleh, medtem ko je druga polovica na mehki barjanski zemlji, ki je bila v cestni „obde-lavi" tehnološko izredno zahtevna. Gre za dva ločena odseka, na katerih so s posebnimi stroji navpično potisnili v močvirnato zemljo po osem do 15 metrov dolge plastične drenažne trakove v skupni dolžini 620 k lemetrov. Izreden so se gradbeniki lahko lotili tega dela, so na najmehkejša tla potožili 457.000 kvadratnih metrov plastične preproge, na katero so potem začeli nasipat! elektrofiltrske ugaske in lomljenec za nasip, sicer bi jim močvirje sproti požiralo material. V cesto so vgradili 120.000 kubičnih metrov lomljenca (kubik tehta 2000 kg). Pod to težo se je cesta posedla od 30 do 156 centimetrov, to je le 6 centimetrov več kot so predvidevali. Ker pa računajo, da se bo malenkostno posedanje nadaljevalo še 10 do 25 let, so z asfalt-beto-nom ali najfinejšo plastjo asfalta prekrili le dobro polovico ceste na najtrdnejših odsekih, medtem ko je druga polovica ostala „grobo" asfaltirana ter bodo obrabljivo vrhnjo plast asfalta sproti obnavljali in na ta način izravnavali predvideno posedanje. Za vožnjo od Ljubljane do Vrhnike bodo šoferji osebnih avtomobilov na Vrhniki (dokler še ni zgrajena nova cestninska postaja na Logu) plačevali po 9 dinarjev cestnine, od Ljubljane oziroma Dolgega mostu do Razdrtega pa bo cestnina znašala 35 din. Sedaj je v gradnji cestninska postaja pri vasi Log, kakih pet kilometrov pred Ljubljano, kjer se bo v bodočnosti promet lahko nemoteno odvijal pred bodočim razcepom Kozarje in ljubljansko cestno deteljico. Prejšnji teden pa so začeli tudi z gradnjo zahodne ljubljanske obvoznice, ki bo segala od Dolgega mostu do Celovške ceste. Zahodna obvoznica bo 9,1 kilometra dolga štiripasovnica z vmesnim varnostnim pasom, v celoti široka 26,6 metra. S tem se je praktično začela izgradnja „U" sistema mestnih obvoznic, ki bi naj mesto tja do leta 1984, ko bi naj bile dograjene vse obvozne ceste, osvobodil dušečega prometa. Na trasi obvoznice bodo morali zgraditi 10 nadvozov, 4 podvoze, 8 mostov in viadukt. Imela bo 6 priključnih cest. Graditelji bodo morali izkopati skoraj milijon in pol kubičnih metrov zemlje ter položiti 343.216 kvadratnih metrov asfalta. Nova zahodna obvoznica bo leta 1985 sprejela že okoli 25.000 vozil na dan; s tem bo znatno razbremenita mestno središče. Proti koncu leta 1982 pa naj bi se na njen severni del priključi) tudi že gorenjski del avtoceste Karavanke—Gevgelija. S tem bo Slovenija dobila direktno štripasovnico, ki bo z Gorenjske in po novi vrhniški avtocesti mimo mesta Ljubljane vodila proti morju. Dobrih devet kilometrov dolga zahodna obvoznica, ki bo imela kar 27 večjih objektov, bo predvidoma stala 1,3 milijarde dinarjev. V primerjavi s temi naložbami je bil odsek Vrhnika— Dolgi most še razmeroma poceni: celotni stroški so namreč dosegli 879,5 milijona dinarjev, pri čemer so všteta vsa gradbena deta s šestimi večjimi objekti, vsi odkupi zemljišč in podobno. Torej je posamezni kilometer tega odseka povprečno stat 68,6 milijona dinarjev, medtem ko bodo morali v vsak kilometer zahodne obvoznice ..vgraditi" kar 145 milijonov dinarjev. KEL je predstavila svoje gospodarske zamisli HANZi OGRIS O SVOJ! KANDiDATURi NA UST! SPO: BCc# priptzdnzF: hcnn težnje nrr in znv^cnrni asa Mvcijnvijnnjc čicna 7 Kakor mano, za ietošnje dežeinozborske votitve 7. oktobra na tisti SPO spet kandidira bikovski iupan Hanzi Ogris, ki ima la raziiko od stovenskih kandidatov Koroške enotne tiste (KEL) in na tisti KPO še najbotj reatne izgiede, da bo izvoijen v dežetni zbor. S tovariSem Hanzijem Ogrisom, ki ga koroški Stovenci poznamo in cenimo predvsem po dejavnosti, ki jo razvija kot podpredsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem in kot predsednik Zveze stovenskih zadrug v Cetovcu, se je sodetavec našega tista pogovarja! o njegovi kandidaturi na tisti SPO. Vprašanje: V letih od 1970 do 1975 si bil poslanec v koroškem deželnem zboru, leta 1975 nisi želel kandidiral, sedaj, teta 1979, pa ponovno kandidiraš na listi koroške socialistične stranke. Kako to lahko ratzložiš? Odgovor: V času neposredno pred dežetnozborskimi votitvami teta 197$ so tri v dežetnem in državnem zboru zastopane stranke pokazate, da se ne mistijo upirati zahtevam nemškonacionatnih krogov gtede vprašanj manjšin v Avstriji. Kandidatura na tistt katere-koti teh strank bi tahko pomenita popotno strinjanje z manjšinsko po-ttttko teh strank. Takšno ravnanje treh strank je Stovencem na Koroškem prav gotovo povzročito narodnostno škodo. Razvoj v zadnjih tetih potrjuje, da enostranski skte-pi brez upoštevanja prizadetih ne rešujejo probtemov. Dogodki okoti Reberce pa so pokazati, da je sociatistična stranka na Koroškem vsaj v gotovih vprašanjih, k! so tudi za nas pomembna, pripravtjena postaviti se po robu tistim krogom na Koroškem, ki svoje nacionaiistične pogiede postav-tjajo pred sociatne potrebe prizadetega prebivatstva. Zato sem prepričan, da je moja kandidatura na tistt SPO in prisotnost mojih tovarišev v tej stranki pomemben doprinos za boijše razumevanje našega vprašanja in botjši sociatni ter gospodarski napredek dvojezičnega ozemtja. Vprašanje: Ne glede na to, tvoj položaj ni enostaven. Po eni plati si podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki zavrača sedmojulijsko zakonodajo, po drugi strani pa je stališče vodstva koroške SPO, da' je manjšinsko vprašanje s sedmojuMjska zakonodajo rešeno. Kako lahko pojasniš to? Odgovor: Moje potittčno deiova-nje v SPO izhaja iz programa te stranke iz ieta 1978. Le ta mi do- voijuje, da se poteg gospodarskih in sociainih ciijev stranke zavzemam tudi za manjšinske pravice siovenskega naroda na Koroškem. Zato ne vidim protisiovja biti na eni strani čian SPO in na drugi strani manjšinski funkcionar. ZSO me na eni strani zavezuje, da se zavzemam za manjšinske pravice, hkrati pa dopušča, da se giede na svojo idejnopoiitično opredeiitev in svoje druge interese strankarsko opredeiim tako, kot se mi zdi naj-botj prav. Vprašanje: Če boš izvoljen, kaj boš po tvoji sodbi naredil za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem? Odgovor: Samoumevno je, da bom kot čian kiuba sociaiističnih posiancev aktivno sodeiovai pri reševanju sociainih in gospodarskih probtemov ceiotnega koroškega prebivaistva. Jasno pa je tudi, da bcm kot pripadnik in funkcionar siovenske narodne skupnosti na Koroškem zagovarja) težnje in potrebe Siovencev in se zavzema) za uveijavijanje čiena 7 državne pogodbe. Poudari) pa bi rad, da v dežeinem zboru ne bom nastopa) kot predstavnik siovenske manjšine, ker smatram ZSO in NSKS za edini iegitimni predstavnici siovenske manjšine v Avstriji. Vprašanje: Koroška enotno lista oziroma) njeni nosilci pravijo, da nisi „pravi Slovenec". Hkrati nas KEL prepričuje, da je pot, ki sti jo je izbrala, najboljša' in edino pravilna); to pomeni, komur je usoda Slovencev v Avstriji pri srcu, mora zdaj voliti KEL. Kaj pratviš ti k temu? Odgovor: Predvsem naj najprej povem, da podpiram poiitično izhodišče ZSO: Sieherni Siovenec ima pravico, da se udejstvuje v tistem idejnepoiitičnem taboru, ki ga smatra za praviinega, pr) čemer njegove zavednosti ne moremo meriti s tem, aii bo oddai gias za eno cti za drugo stranko, aii pa za stranko, ki se predstavijo kot „naj-boij siovenska". V bodoče bo treba še boij kot dosiej podvzeti vse napore, da bomo v narodnostnih vprašanjih zajeii vse Sicvence ne giede na idejnopoiitično opredeiitev posameznika, če žeiimo, da bo naše prizadevanje za narodne pravice čim boij uspešno. Poskus izkijuče-vanja iz teh prizadevanj škoduje ceiotni narodni skupnosti. Vprašanje: Ali smatraš, dai je potrebno, da se koroški Slovenci aktivno udejstvujemo v strankah in njihovih podorganizacijoh? Odgovor: Tudi koroški Siovenci smo dei avstrijske družbe. Pravica in naravnost doižnost je, da kot dei te družbe sodeiujemo pr) obii-kovanju nadatjnjega sociainega in gospodarskega razvoja naše deže-ie in da v okviru tega sodeiovanja pridobimo čim več zaveznikov tudi za naše narodnostne potrebe. Vprašanje: Kako sam ocenjuješ realno možnost, do boš izvoljen za deželnega poslanca? Odgovor: Predvsem bi rad poudari), da osebnih ambicij za to mesto nimam, izhajajoč iz poiitičnih izhodišč ZSO in mojega osebnega prepričanja smatram ta korak za praviien in potreben v borbi za dosego sociainih, gospodarskih in narodnih pravic ter enakopravnega sožitja med obema narodoma v dežeii. Na vsak način pa bo moja izvotitev v dežetni zbor nenazadnje odvisna tudi od tega, kakšne podpore bom deiežen od voiivcev siovenske narodne skupnosti. Pri tem ti želimo uspeh in se zahvaljujemo za pogovor. S predstavitvijo kandidatov in s staiiščem do gospodarskih vprašanj je zadnji teden Koroška enotna lista nadaljevala svojo volilno kampanjo. Razen v četrtem volilnem okrožju bo kandidirala v vseh ostalih treh okrožjih, poleg Smolleta kandidirajo na prvih štirih mestih v vseh okrožjih še dr. Pavel Apovnik, dr. Robert Saxer in dr. Matevž Grile. Nato pa sledijo lokalni kandidati. V dvojezični brošuri „Carinthi-scher Herbst — Koroška jesen" kritizira KEL gospodarsko zapostavljenost Koroške, posebno obrobnih področij, ki zapostavlja prebivalstvo tega področja v primerjavi z bolj razvitimi področji Avstrije. Kot rešitev teh problemov predlaga posebne pospeševalne ukrepe, ki jih naj bi izvajala koroška deželna vlada in koroške banke; pri tem bi po njenem mnenju bilo treba upoštevati, da prevladujejo na Koroškem majhni obrati in da bo zato treba pospeševati tudi prostovoljna združenja na podlagi samopomoči. Opozarjajo pa na primer tudi na dejstvo, da Koroška kljub lesnemu bogastvu nima razvite lesno-predetovalne industrije, posebno pohištvene industrije. . V pretežni meri je to kritika gospodarskih razmer, ki sta jo obe osrednji organizaciji že v zadnjih letih vedno spet naslovili na adgovor- Na tiskovni konferenci v Beljaku je prejšnji teden predstavila KPU svoje kandidate in glavne točke svojega volilnega programa za letošnje deželno-zborske volitve na Koroškem. KPO kritično ocenjuje predvsem novo razdelitev Koroške na štiri volilne okraje, ki manjšim skupinam praktično jemlje vsak izgted, da bi izvolile svojega kandidata v deželni zbor. Kljub temu je KPO postavila svojo kandidaturo v vseh štirih okrajih ter poudarja, da gre pri tem v prvi vrsti za protestno akcijo zoper politiko treh vodilnih strank v deželi. Izvolitev komunističnega deželnega poslanca je po njenem lastnem prepričanju možna ie tedaj, če bi vsi volivci, ki se ne strinjajo s sedanjo politiko treh v deželnem zboru zastopanih strank, glasovali za listo KPO. Vendar pa ima vsak glas za KPO svojo težo, argumentira komunistična stranka, ker ti glasovi opozarjajo na neizpolnjene obljube vladajočih strank ter so izraz protesta ne le zoper krivični volilni red, marveč zoper krivico nasploh. V svoji volilni agitaciji, ki jo vodi pod geslom „Več varnosti — proti političnemu pritisku, krivici in privilegijem", KPO opozarja, da na Koroškem v resnici ni vse tako lepo urejeno, kot to vedno zagotavljajo vladajoči krogi in predvsem vodilna SPO. Sadovi gospodarskega razvoja niso enakopravno ne v državi in deželi in ugotavljali, da to vpliva raznarodovalno. Brošure ni mogoče označiti za gospodarski program, saj ima premalo konkretnih predlogov, posebno glede kmečkega vprašanja. Koroška enotna lista se je prvič odločno izrekla za gospodarsko sodelovanje z našim južnim sosedom Jugoslavijo in takšno zadržanje zahteva tudi od koroške deželne vlade, ki se po njenem mnenju ne bo mogla izogniti temu. V tem vprašnaju so se nosilci KEL očividno približali stališču ZSO, ki je že vsa leta zagovarjala tesno gospodarsko sodelovanje z matičnim narodom, ki tudi za narodnostni položaj koroških Slovencev ne more ostati brez posledic. KEL opozarja tudi na to, da se vladajoče stranke konkretnim gospodarskim rešitvam izogibajo s tem, da potisnejo odgovornost za negotovost in vznemrjanje prebivalstva na južnem Koroškem na slovensko manjšino. Kot sodelavca gospodarskega sosveta KEL so predstavili na tiskovni konferenci Korošca dr. Traara, ki deluje sedaj na Dunaju; med drugim je Traar svaril pred preveč optimističnimi ocenami letošnje turistične sezone, ki jo zasledimo pri zastopnikih velikih strank, čeprav podatkov še niso popolnoma ocenili. razdeljeni, tako da ima koristi le en del prebivalstva, medtem ko je drugi del zapostavljen. V tej zvezi KPO zlasti omenja tudi ugodnosti, ki so si jih uzakonili politiki sami; .zlati časi za politike", katerih dohodki so se od leta 1972 do danes skoraj potrojili, medtem ko so tri v deželnem zboru zastopane stranke v zadnjih petih tetih iz deželnega in zveznega proračuna dobile skoraj 33 milijonov šilingov. Kdor je proti taki privilegiranosti, naj proti njej protestira s tem, da bo 7. oktobra glasoval za komunistično listo, poziva KPO. Kakor že povedano, se KPO v vseh štirih volilnih okrajih poteguje za glasove volilcev. V vseh štirih okrajih je vodilni kandidat deželni sekretar in beljaški občinski svetnik Arnulf Rai-mund, ostala mesta na listah pa zavzemajo lokalni predstavniki. Poleg dr. Mirka Messnerja, ki na tisti velikov-škega okraja kandidira na drugem mestu, je KPO pri svoji kandidaturi ustrezno upoštevala tudi Slovence in s tem manifestirala svojo opredelitev, da se zavzema za enakopravnost obeh narodnostnih skupin v deželi. Toliko bolj zato preseneča, da v svoji agitacijski tiskovini, ki jo je pred nedavnim razposlala na gospodinjstva, niti z besedico ne omenja Slovencev, niti ne pove, kako gleda na rešitev manjšinskega vprašanja. Glasovi za listo KPO „izraz protesta zoper krivico" Kiub stovenskih študentov v Gradcu na: je naprosi) za objavo njegove izjave k de-žeinezbor:kim voiifvam. izjavo v ceioti ob-ijavijamo, vendar ugofavijamo, da v njej zastopana staiišča niso nujno tudi naše mnenje. Uredništvo Klub slovenskih študentov v Gradcu je že ob občinskih volitvah poda) stališče glede volitev nasplošno, predvsem z ozirom na to, kakšno vlogo v strankarskem sistemu igra manjšina. Zavedamo se dejstva, da' se politika na občinski ravni bistveno razlikuje od politike na deželni ravni. Vseeno pa smo prepričani, da je naše takratno stališče prav-tako veljavno tudi za deželnozborske volitve. Kot takrat, tudi sedaj mislimo, da Ije za naše nadaljnje politično delo nujno potrebna preusmeritev politične strategije in taktike — v vse večji meri bo treba graditi možnosti za politično udejstvovanje lizven strankarskega sistema, kateri je največjo ovira pri izdelavi skupnega akcijskega programa za reševanje družbenih problemov. Mislimo pri tem na učinek ustanov, ki niso vezane na nobene strankarske strukture, ki pa nudijo vsakemu možnost sodelovanja. Takšne ustanove imajo večje možnosti, da zastopajo velik del prebivalstva neglede na' strankarsko in narodno pripadnost. Menimo, da je ena naših primarnih nalog, da spolitiziramo čim več ljudi in s tem ustvarimo širšo politično opozicija, na katero smo do sedaj polagali premalo pozornosti. Z ozirom na to, da ni izgledat, da bi dobila katerakoli majhna politična' skupina svo- jega lastnega zastopnika v deželnem zboru, se to naše stališče vedno bolj potrjuje. Novi volilni red za Koroško, katerega lahko označujemo kot nedemokratičen ukrep, potrjuje enkrat več .demokratično usmerjenost" koroških vodilnih sil. Predvsem delu koroških Slovencev, ki je formiral z nemškimi demokrati lastno volilno stranko KEL, kot tudi KPA je ta ukrep, katerega duhovni oče je koroška SPO z njenim voditeljem Leopoldom Wagnerjem na čelu, zaprl pot v deželni zbor. Kaj naj torej napravimo kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in kaj naj napravijo tisti, ki s trenutnim političnim stanjem niso zadovoljni? Ali naj molčimo in potrdimo politiko obstoječih struktur, ali naj kljub temu dokumentiramo našo željo po soodločanju, in če, kako? Po vseh izkušnjah s politiko integracije bi morali končno priti do spoznanja, da ne moremo več podpirati vladajočih struktur. Med te strukture šteje jasno tudi SPU, ki je postavila na' .izgledno mesto" tcv. Hanzija Ogrisa, pripadnika slovenske narodne skup- nosti na Koroškem in se z njim napravila na tov na slovenske glasove. Politična praksa SPO nam narekuje, da po vseh izkušnjah, ki smo jih imeli s to stranko (preštevanje, zakon o narodnih skupinah), za nas ona ne more priti v poštev kot zastopnica' naših specifičnih interesov. Mislimo, da nam ni treba posebej omenjati naše stališče dio obeh ostalih strank FPO in OVP. Preostaneta tako le še KPA in KEL. Kljub okamenele politike KPA le tej ne moremo odrekati, da se resnično zavzema, poleg drugih političnih skupin, za interese slovenske narodne skupnosti. Njena sektaška politika, ki jo je vodila v zadnjih letih, pa jo je pripeljala v slepo ulico, Iz katre poskuša priti s tem, da se na področju splošnega' po- litičnega udejstvovanja poskuša profilirati kot boljša SPD. Ravno tako je treba pozitivno oceniti razvoj KEL, ki je popustila svoja zgolj strankarsko orientacijo in se poskuša, kot gledamo na ta razvdj mi, uveljaviti kot gibanje .nezadovoljnih" s trenutnim političnim položajem in svoje politično delovanje usmerja v to smer. Mislimo, da so zastopniki KEL le prišli da spoznanja, da je treba spremeniti taktiko in strategijo, da kot stranka za' zastopanje določenih interesov v našem sistemu nimajo dovolj moči, ampak da' je treba orientirati delo v izvenparlamentarni prostor. Na ta način lahko nakazujejo in zastopajo družbene interese in s tem tudi interese slovenske narodne skupnosti. Mist)imio, da je ta pojav treba) podpreti kot gibanje in ne kot stranka, ki se bori za izboljšavo položaja vsakega posameznika. Prepričani smo, dčt se mora vsak sam svobodno odločiti, komu bo dal svoj glas, če ga bo sploh oddal; vsak posameznik naj premišlja, na kakšen način bomo mogli uveljavljati naše interese kot pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in tudi kot del avstrijske družbe. Za Klub slovenskih študentov v Gradcu: Štern Daniel Čertov Toni predsednik tajnik Študenti k voHtvam Sramota je, da ima samo 70 otrok možnost obiskati dvojezične otroške vrtce „Če pripovedujem mojim znancem izven Koroške, da je na Koroškem ie 70 mest v treh dvojezičnih otroških vrtcih, dobim sogiasni odgovor, da je to sramota", tako je opisa) zadnji petek dr. jur. Christoph Lechner reakcije demokratično misiečih ijudi, če jih seznani s po-tožajem koroških Stovencev na področju predšoiske vzgoje. Dr. Lechner je zadnji petek predava) na povabito komunatnopotitičnega odbora Zveze siovenskih organizacij v hotetu Korotan o ..Koroškem zakonu o otroškem varstvu — Karntner Kindergartengesetz". Namen predavanja je bi) pomagati občinskim odbornikom in drugim komunainopotitičnim detavcem pri detovanju v občinski hiši, še posebej pa o pravnih pogojih deiovanja. Ob tej priiiki je o probtematiki dvojezičnosti na obvezni šo)i spregovori) tudi šotski inšpektor vtadni svetnik Rudi Vouk. Ktjub neugodnemu terminu se je zbraio okoti 30 tjudi, med njimi občinski odborniki iz trinajstih občin. Uvodoma je vtadni svetnik Rudi Vouk orisa) položaj, ki vlada g ede prijav k dvojezičnemu pouku na ljudskih in glavnih šolah južne Koroške. Poudaril je, da je šola! zelo občutljiv mehanizem, ki hitro reagira na politične spremembe. Po letu 1972 je npr. opaziti padanje pri-jaiv v osnovnih šolah, ki sicer deloma soupada z nazadovamijem šte- bollj potrebovali v zvezi z otroškimi vrtci: Treba bi bilo uvesti v vseh javnih otroških vrtcih možnost za slovensko vzgojo, stroške za vrtce pa naj bi v zmeraj večji meri prevzemala država oziroma dežela). Značilno za koroški zakon o otroških vrtcih pa je vsekakor, da z nobeno besedo ne omenja obstoja koroških Slovencev. Razen štajer- skrbeli tudi za nemoteno vključevanje mladega človeka v okolje, ki gas obdaja. Zato se je dr. Lechner spraševai, kaka nOj otroški vrtci na dvojezičnem ozemlju skrbijo in pospešujejo s svojim delom nemoten družinski razvoj in vključevanje otrokai v skupnost sovrstnikov, če otroški vrtci ne upoštevajo drugega deželnega jezika. Po mnenju dr. Lechnerja ima) slovenska manjšina neposredno pravico do dvojezičnih otroških vrtcev in sicer po členu 7 avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja manjšinam pravico do elementarnega) pouka. V današnjem času pa seveda predšolska vzgoja tudi ni več stvar posameznika, na vsak način pai je krivično, če morajo starši sami skrbeti do 6. leta za jezikovni razvoj otroka, v šoli naj pa potem obvladajo toliko slovenščine, dd lahko sledijo pouku. Tudi glede finančnih OSTAL NAM BO ZA VZGLED (Stovo od Korija Portscha) Ar%??ierjet?e družine v /Vo/b;č