V ZNAMENJU 8. MARCA Ves socialistični svet že dolgo vrsto let praznuje mednarodni dan žensk na obletnico, ko so ameriške socialistke v javnih demonstracijah zahtevale volilno pravico, ko so ruske delavke na petrograjskih ulicah zahtevale kruha in mir in ko se je mednarodno žensko gibanje pridružilo delavskemu boju za osvoboditev človeka. To je zgodovinsko izročilo tega praznika. Vsakoletni 8. marec, svetovni dan žensk, nikakor ni bil razglašen kot poseben dan v letu zato, da bi ob njem ženske vsega sveta skupaj z vsemi delovnimi ljudmi slavile kakšne posebne, odločilne ali celo dokončne zmage. Če bi to bil zgolj praznik zmag, potem bi kot praznik izgubil svoj smisel in namen. Tako bo 8. marec ostal še dolgo kot posebni dan v letu, namenjen kot pubuda vsem ženskam sveta, da se borijo za enakopravno mesto in vlogo v sodobni družbi v vseh različnih deželah. Vsakoletni 8. marec naj bi spet in spet opozarjal, kako je ženska kot pripadnica svojega delovnega ljudstva mnogokje kot ženska v slabšem, težjem položaju, nasproti moškemu, da ji je še marsikje osporavana pravica dostopa do vseh oblik izobrazbe, pravica dostopa do vseh služb in dela in še posebej pravica do enakopravnega odločanja o vseh vprašanjih družbe, v kateri živi. Pa vendar so v vsebini praznovanja 8. marca zajete tudi mnogokatere dosedanje zmage žensk in njihovega boja, ki je bil kaj pogosto dvojne narave: boj za pravice delovnih ljudi, ki jim pripada ženska in boj za pravice ženske do enakopravnega položaja z moškim v določenih družbenih okoljih. Vrsta je zmag, ki so sad boja vseh delovnih ljudi in hkrati tudi sad posebnega boja žensk za njihove pravice, za njihov prostor pod soncem. Naš jugoslovanski 8. marec nosi v sebi še posebno pomembno obeležje. V njem se zrcali vse veliko delo, ki ga je opravila ženska, ko se je vedno pridružila boju delovnih množic za pravice delovnega človeka, za boljši kos kruha, za lepše življenje svojih otrok, za svobodo in demokracijo svoje domovine in za utrjevanje miru in napredka v svetu. Mnogoka-teri socialni spopadi delovnih ljudi s kapitalističnimi oblastniki ne bi imel takega učinka, če ne bi v njih sodelovale tudi ženske in dale takemu boju delavskega razreda tisto pomembno človeško razsežnost, ki je vedno globoko odmevala tudi v širši demokratični javnosti. Neizmerljiva je vloga in zasluga žensk Slovenije in Jugoslavije v obdobju najhujših preizkušenj jugoslovanskega ljudstva in mnogih drugih ljudstev v teku velike protifašistične narodnoosvobodilne vojne. Če kdaj, je v tem boju ženska v dejanjih izkazala svojo popolno enakopravnost, enakopravnsot v boju in trpljenju, v zmagi in smrti. Ne bi bilo ne takega osvobodilnega boja ne take zmage brez dragocene množične udeležbe žensk v njem. Nič manj ne velja taka ugotovitev tudi za vse tisto, kar je pomenilo vsebino našega življenja in dela v svobodi v novi Jugoslaviji, v graditvi nove družbe, ki ji je temelj socialistično samoupravljanje. Prav zato je vsak 8. marec po svoji vsebini nujno bogatejši zavoljo vse zaznavnej-šega deleža žensk v graditvi našega življenja v svobodi in neodvisnosti. j OSREDNJA KNJ. Emajlirec Z LASTNIMI MOČMI DO DOBRIH REZULTATOV V vse prej kot rožnatih gospodarskih razmerah je našo družbo zalila poplava razno raznih stabilizacijskih programov, od tistih najširših, ki naj kažejo smer celotnemu gospodarstvu, do vse ožjih in najožjih, ki poskušajo v teh okvirih ohraniti prostor pod soncem posameznim delovnim organizacijam. Vrtijo se okrog izvoza, nabave repromateriala in njegovega smotrnega izkoriščanja, produktivnosti in izrabe delovnega časa, malo ali nič pa se ukvarjajo z vprašanji naših medsebojnih odnosov. Povsem razumljivo je, da v težavah nezadovoljstvo raste. Krepitev samoupravljanja je postavljena med najpomembnejše dejavnike, ki naj nam pomagajo splavati; a medtem, ko se od časa do časa zaskrbljeno sprašujemo, zakaj se delavci premalo zanimajo za ključna vprašanja našega poslovanja, pozabljamo, da je tudi samoupravljenje treba graditi od temeljev. Ta temelj pa je občutek, da je v delovni organizaciji mogoče povedati in razčistiti vse probleme, ki se pojavljajo in da besede, ko so izrečene ne izzvenijo v prazno. Povsem jasno nam je (ali pa nam bi vsaj moralo biti), da se bomo pri uresničevanju gospodarske politike morali še bolj opirati na lastne sile, na lastno znanje in tehnologijo, na neizkoriščene naravne vire in možnosti, na neizkoriščene proizvodne zmogljivosti in podobno. Do tega spoznanja, ki ga je zelo jasno opredelila zveza komunistov, nas niso vodile samo lastne družbene in gospodarske težave, temveč in predvsem zelo zaostrene ekonomske in politične razmere v svetu, ki povzročajo huda družbena protislovja in gospodarske krize. To je potrebno poudariti tudi zato, ker nekateri še vedno izključno iščejo vzroke za sedanje stanje pri nas doma in nemalokrat v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, ki pa je za nas dejansko edina pot, po kateri bomo lahko premostili lastne težave in obvladovali težke in zaostrene mednarodne odnose. Politična opredelitev, da se moramo opreti na lastne sile, ima prav gotovo močne korenine v naši revolucionarni zgodovini, saj je, na primer, narodnoosvobodilni boj v glavnem potekal na podlagi samooskrbe po načelu: opirati se na to, kar sam ustvariš. Z lastnimi silami, skoraj popolnoma neodvisni od drugih, smo osvobodili domovino in postavili trdne temelje socialističnemu samoupravnemu razvoju. Enako se nam je godilo leta 1948 in dalje, ko smo bili zaradi politične in gospodarske blokade vzhodnega bloka, ki nas je do tedaj edini podpiral, prepuščeni sami sebi, lastnim silam. Z izjemnimi delovnimi napori, udar-ništvom in prostovoljnim delom in ob revni prehrani smo zmogli tudi to. Kot med narodnoosvobodilno borbo tako so tudi v tem najtežjem obdobju pa tudi mnogokrat kasneje lastne ustvarjalne sile, enotnost in bratska povezanost jugoslovanskih narodov in narodnosti premagale za mnoge nepremostljive ovire in težave. Ko govorimo o tem obdo- bju, moramo vsekakor poudariti tudi dejstvo, da smo veliko dobrega kvalificiranega kadra izgubili v narodnoosvobodilni borbi in da je bila inteligenca v primerjavi s sedanjim stanjem maloštevilna, pa vendar smo bili sposobni premagati težke ovire in domovino iz zaostalosti dvigniti med srednje države. Ob tem pa ne bi smeli mirni dejstva, da je bil velik del inteligence ustvarjalno vpet v narodnoosvobodilno borbo in povojno obnovo in izgradnjo domovine in sploh v vsa revolucionarna dogajanja. Tega danes za izredno namnoženo inteligenco ne bi mogli trditi. Vse preveč jih je še izven revolucionarnega dogajanja, saj običajno zavzemajo položaj opazovalca, sodnika, ki si umije roke nad stvarmi, ki v družbi ne gredo, kakor bi bilo treba. To pa so prav gotovo izjemne neizkoriščene ustvarjalne in Dobiti bitko za izvoz pomeni preživeti in se nadalje razvijati produktivne sile, ki so v tem času še kako potrebne. Ko govorimo »o opiranju na lastne sile«, se bomo morali hkrati z mobilizacijo vseh ustvarjalnih in produktivnih sil upreti tudi slehernemu podcenjevanju vloge, ki jo imajo in morajo imeti predstavniki umskega dela, izobraženci, v našem revolucionarnem razvoju, v naši sedanji bitki za ekonomsko stabilizacijo. Tovariš Tito je že na XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije pred petimi leti v poglavju, v katerem je govoril o rasti produktivnosti dela kot ključnega vprašanja nadaljnjega razvoja, poudaril: »POSEBNEGA POMENA SO SPODBUJANJE ZNANJA, UPORABA ZNANSTVENIH IN TEHNIČNIH DOSEŽKOV IN PRILAGAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA POTREBAM GOSPODARSTVA. POTREBNO JE ČIM BOLJ SPODBUJATI NOVA-TORSTVO IN RACIONALIZACIJO. PRAV V NAŠEM SISTEMU SE TO DVOJE LAHKO ČEDALJE BOLJ UVELJAVLJA IN MORA UVELJAVITI.« Tudi tretji kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije je v svoji resoluciji poudaril: »Kongres se hkrati zavzema za večje priznavanje in vrednotenje ustvarjalnosti, no-vatorstva in racionalizator-stva, njihovo nagrajevanje pa čim bolj dosledno postaviti v odvisnost od prispevka k povečanju dohodka. Spro- žiti je treba pobudo, da se nadomestilo za ustvarjalnost vključi v osebni dohodek.« O vsem tem danes sicer večkrat govorimo, vendar pa dalje od besed ponavadi oziroma največkrat ne pridemo. Toda dokler ustvarjalnost in produktivnost ne bosta integrirana v vsakodnevno samoupravno in poslovodno aktivnost, kot ključna vprašanja nadaljnjega razvoja in oprtosti na lastne sile, ne bomo dosegli kvalitetnejšega napredka. To pa zahteva bitka za gospodarsko stabilizacijo, ki ne pomeni samo popravljanje napak in slabosti iz preteklosti, temveč kvalitetni napredek v razvoju družbenogospodarskih odnosov na osnovi ustave, zakona o združenem delu, kongresov zveze komunistov in tretjega kongresa sa-moupravljalcev Jugoslavije ter dinamiko, kvaliteto in strukturo materialnega razvoja, vštevši nujno skladnost blagovno-denarnih tokov in drugih odnosov v združeni reprodukciji. Tudi v naši delovni organizaciji praksa zadnjih nekaj let vedno bolj opozarja, da so inovatorska prizadevanja preveč zamrla, ter da je preveč zamrla tudi ustvarjalnost pri nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskih odnosov. Vsa ta dejstva pa seveda pomenijo signal, da moramo v teh pogledih narediti korenite premike glede mobilizacije vseh ustvarjalnih sil v EMO, za katere nekateri primeri žal kažejo, da niso majhne. Hkrati pa je seveda potrebno opozoriti vse intelektualce v EMO na njihovo vlogo in pomen v našem socialističnem samoupravnem razvoju. Seminar USOMID v Emo PREHOD MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V USMERJENO SISTEMATIČNO IN ORGANIZIRANO MNOŽIČNO INVENTIVNO DEJAVNOST 8. in 9. februarja je v prostorih DS in v kletni učilnici potekal seminar USOMID (USOMID = usmerjena, sistematična in organizirana množična inventivna dejavnost). Seminar sta organizirala DIATI EMO in izobraževalna dejavnost. Namenjen je bil predvsem vodstvenim in vodilnim strokovnim kadrom, katerih odziv pa je bil zelo slab. Predavanja so imeli dr. Matjaž Mulej, izredni profesor VEKŠ MARIBOR, mag. Venčeslav Pirc in dipl. ing. Brane Drozg iz Ekonomskega centra Maribor. Povzetek iz seminarja USOMID Ameriška borza NEW STOCK EXCHANGE je v lanskem letu objavila poročilo svoje študije v kateri je ugotovila tri glavne vire za porast produktivnosti. Ti trije viri so: 1. več kapitala (sredstev) 2. nova sredstva 3. pametnejše delo (ne težje!) Spoznali so, da imamo ljudje ogromno neizrabljenih sposobnosti, da z boljšim upravljanjem prispevajo k porasti produktivnosti. Vse firme, ki imajo kakršenkoli program za razvoj človeka, so dosegle 20 % porast produktivnosti v enem letu. Enak je bil tudi porast bruto družbenega proizvoda v ZDA v letih 1973-1982 in to brez investicij. Na drugi strani je tudi japonska metoda sodelovanja namesto ukazovalnega upravljanja učinkovita tudi z ameriškimi, ne le z japonskimi delavci. Iz vsega tega izhaja, da moramo delati pametneje, ne naporneje. Zato moramo razvijati MNOŽIČNO USTVARJALNOST. Na Ekonomskem centru v Mariboru so razvili metodo USOMID, ki je ob enem tudi metodologija za organizacijo ustvarjalnega dela. 1. DOBRO UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE se tiče vsakogar! To pa za našo delovno organizacijo za zdaj še ne velja. Tudi pri nas še velja pet pravil za delovni neuspeh: Emajlirec 1. opraviti samo tisto, kar je izrecno zahtevano! 2. čakaj na zadnji trenutek! 3. pusti napake pri miru, motiti se je človeško! 4. ne poslušaj svoje vesti! 5. nauči se prepričljivo blefirati! Cilj vseh naših skupnih prizadevanj je obstoj in razvoj družbe OZD (TOZD), človeka. Za to imamo več možnosti, ki so ustvarjalnost, celovitost in vpliv na proces dela. Pri vsem tem nas zavira rutinarstvo, enostranost in podrejenost (življenje na ukaz). Te zavore lahko sprostimo z motiviranjem, usposabljanjem, (vsebinskim znanjem) in omogočanjem vpogleda v celoto in njene dele (metodološkim znanjem). Da bo več dosežka, je potrebno nadomestiti: nedejavnost z Dejavnostjo nedomiselnost z Inventivo posamičnost z Množičnostjo slučajnost z Organiziranostjo nedoslednost z Sistematičnostjo neusmerjenost z Usmerjenostjo torej MID z USOMID Celotno dejavnost moramo opazovati kot dinamične procese. Pri tem so odločilni ljudje. Vse procese je mogoče in potrebno vsaj okvirno PROGRAMIRATI (tudi ustvarjalne). Upoštevati moramo, da nobeno delo ni izključno ustvarjalno ali izključno rutinsko. Če proces programiramo, dosežemo vpogled v procese dela, seznanjanje drugih udeležencev o postopkih dela, premagamo ozkost specialistov in spoznavamo soodvisnost med udeleženci procesov. Seminar USOMID (usmerjena, sistematična in organizirana množična inventivna dejavnost), ki sta ga organizirala DIATI EMO in oddelek izobraževalne dejavnosti je bil namenjen pred- vsem vodstvenim in vodilnim strokovnim kadrom. Predavali so: dr. Matjaž Mulej (izredni profesor VEKŠ Maribor), mag. Venčeslav Pirc in dipl. ing. Brane Drozg iz Ekonomskega centra Maribor. Smisel programiranja procesov dela pa je vpogled, kako je mogoče ustvariti rezultate kot končne učinke procesov, pogoje njihovega uresničevanja, pogoje za kakovost rezultata, ki so odvisni od kakovosti obvladanja posameznih faz procesov. Povečanje kakovosti obvladovanja procesnih faz zavisi od ljudi in njihove USTVARJALNOSTI (inventivnosti). Z inventivnostjo optimiramo učinke, vnašamo utemeljene spremembe pri posodabljanju dela, spoznamo lastno delo in poslovanje ter minimiziramo stroške. Vse to je pa pogoj za OBSTOJ in RAZVOJ. Iz tega izhajajo temeljna spoznanja, da je vsak strošek načeloma nepotreben, da se delo upravljanje tiče vsakogar, odpade pet pravil za neuspeh in da se je potrebno in mogoče usposabljati. Rezultat vsega tega je avtorski ponos, priznanje ljudi in ne zgolj finančna nagrada. Rezultat pa bo laže dosegljiv, če se usposabljamo po: U - ne čakamo na ideje brez usposabljanja (več znanja - več učinka) S - ne delamo posamično temveč sodelovalno (več glav več ve) 0 - ustvarimo informacijske podlage, ki omogočajo vpogled v celoto in dele M - širimo obzorja - nova spoznanja - nova ustvarjalnost - nova motiviranost 1 - uresničujemo koordinirane ideje D - decentraliziramo upravljanje 2. Zakaj prehajamo od MID na USOMID? MID - ne usposablja - čaka na ideje - brez informacijskih podlag USOMID - usposablja za ustvarjalnost - usposablja za sodelovanje - ustvarja in uporablja inform, podlago za ustvarjalno sodelovanje in nove ideje Zato moramo pridobiti sposobnost in izkušnje za procesno razmišljanje celote in delov (postopkov v njih) in organizirati redno sodelovanje, potem pa konkretno izdelati vpogled v procese poslovanja in dela, ki omogočajo nova spoznanja soodvisnosti in povezanosti ter urediti sliko s PROGRAMOTEKO. Programoteka je sistematično urejena zbirka skupnih izkušenj o postopkih dela (proizvodnih in upravljalnih). Usmerjena je k urejenemu ali končnemu rezultatu in služi za pogoje dela. Z njo se odpira možnost za USOMID. Programoteka je torej kvalitativni zapis o procesu dela in nudi ekonomske učinke, saj krepi jasnost vpogleda v procese, utemeljenost normativov, opredeljenost delokrogov in or-ganigramov, možnost razvrščanja pravih ljudi na prava mesta ter odgovornost in nadzor. Gre torej za inventivno organiziranje in organizirano INVENTIVNOST, kar pomeni MNOŽIČNO USTVARJALNOST kot metodo poslovanja. Strokovnjaki iz Ekonomskega centra Maribor imajo izdelane modele za usposabljanje po metodi USOMID, za ustvarjanje programotek po USOMID, za ustanavljanje in-vencijskih krožkov in za uporabo računalnika. Pripravljeni so delati z ljudmi in ne namestno njih. V nadaljnjem delu seminarja je dr. Mulej podal razlago dialektične teorije sistemov, naslednji dan razložil mednarodne izkušnje ter nato še naš model USOMID in naše izkušnje. Zadnje tri ure seminarja so bile namenjene, da odigramo invencijski krožek, da pridemo od množične inventivne dejavnosti zastarelega tipa »submit Your idea« (MID) na sodobnejšo usmerjeno, sistematično in organizirano množično inventivno dejavnost tipa »improvement through involvement« (USOMID). Razlika je v tem, da gre v drugem primeru za usmeritev v ustvarjanje idej z ustvarjanjem inven-cijskih sposobnosti in možnosti. 3. Kakšne so možnosti za UVAJANJE USOMID KROŽKOV? V pripravljalni fazi moramo ustvariti pogoje za delovanje krožkov in si zagotoviti podporo. Potrebno je dobiti soglasje vodstva in DPO na podlagi informacije o USOMID, nato sledi informiranje kolektiva in motiviranje, nakar se ustanovi odbor za USOMID pri delavskem svetu. Na koncu pripravljalne faze je treba usposobiti olajševalce (pospeševalce) USOMID in izdelati priročnike za olajševalce in člane. V uvajalni fazi ustanovimo invencijski krožek in ga poskusno uvedemo. Usposabljamo člane, pridobivamo prostovoljce za krožke, razdelimo vloge in priročnike, dogovorimo se za čas sestajanja, usposabljamo na sestankih in obravnavamo prve probleme na teh sestankih. Nato sledi faza uvajanja krožka v redno delo. Zdaj si moramo zagotoviti redno podporo in informacije o njej, zlasti glede uresničitev zamisli. Sledi sestanek krožka z vodstvom in proučitev nadaljnjih osnovnih tehnik. Že sledi uspešna rešitev prvih problemov. V zadnji fazi uresničujemo dosežke in lahko eventuelno merimo uspešnost (spremembe, novosti, prihranki). Na koncu sledi izračun ali ocena s primerjavo. Vse podrobnosti o usmerjeni, sistematični, organizirani in množični inventivni dejavnosti lahko najdete v reviji Naše gospodarstvo 28 (1982) 3. SEŠEL Bojan TOZD POSODA - RAZVOJ 3 Sedmo proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije Letošnje zaključno republiško proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije bo potekalo v dneh od 27. do 29. maja 1983 na Jesenicah v 13 poklicih. Pri pripravi in izvedbi tekmovanj v občinah in regijah morajo sodelovati občinski odbori oziroma občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije in ostali dejavniki, ki s svojim delom lahko pripomorejo k boljšim pripravam in izvedbi tekmovanja. Neposredne naloge omenjenih organov v tej akciji so: - Občinski odbor Sindikata delavcev kovinske in elektro industrije; Občinski svet ZSS; -v vseh sredinah je glavni nosilec organizacije in izvedbe tekmovanja; - svoje člane vključuje v delo organov tekmovanja; - skrbi, da na tekmovanjih sodeluje kar se da največje število delavcev. - Zveza organizacije tehnične kulture in Društvo ljudske tehnike: - da svoje člane vključuje v delo organov tekmovanja; - skrbi, da tekmovanje s svojim programom koristi splošnemu razvoju tehnične kulture delavcev. -Zveza socialistične mladine Slovenije: - skupaj s svojimi dejavniki vodi akcijo, da na tekmovanju sodeluje čim večje število tekmovalcev, še posebno mladih proizvajalcev; - sodeluje v organizaciji tekmovanja; - organizira seminarje in podobne sestanke mladih delavceh skupaj s preostalimi dejavniki v občini glede širjenja tehnične kulture ter pomembnosti proizvodno-delovnih tekmovanj v TOZD, DO, občini oziroma regiji. Tekmovanje v okviru občin oziroma regij je potrebno zaključiti najkasneje do 31. aprila 1983. 4 Emajlirec STANJE IN PROBLEMI VARSTVA PRI Kljub okrnjeni kadrovski sestavi v službi varstva pri delu so se v delovni organizaciji opravljale številne naloge na področju varstva pri delu, ki so v glavnem vplivale na pozitivne rezultate, to je na občutno zmanjšanje števila nesreč pri delu. Dosledno in sprotno raziskovanje nesreč je omogočilo, da so bili v vzroki nesreč v večini primerov pravilno in pravočasno odkriti. S predpisovanjem ustreznih ukrepov pa se je doseglo, da se nesreče na istih mestih in iz istih razlogov niso več ponavljale. Razveseljiv je podatek, da se je v letu 1982 zmanjšalo tudi število težkih nesreč. Tako sta se pripetili dve težki nesreči, v 12.1982. Poškodovani delavec K. M. je utrpel močno stisnino spodnjega dela trebuha. Vzrok nesreče je treba iskati v slabi organizaciji dela v skupini in v neuporabi delovnih pripomočkov (podestov) ter v strokovni neusposobljenosti delavca. Dne 8. 2. 1982 je prišlo do težke delovne nesreče v TOZD Kotli, v kateri se je poškodoval delavec SZP -Zavarivač Vranje P. S. Poškodovani je v nesreči utrpel močan udarec po glavi, hrbtenici in desni nogi. Vzrok nesreče je bil v nepravilnem tehnološkem postopku in v slabi organizaciji dela. Dne 5. 4. 1982 je prišlo do težke delovnS nesreče na dvo- Zaradi nepravilne uporabe vklopnega mehanizma na upogibni stiskalnici (namesto dvoročenga vklopnega sistema je bil vključen nožni) je prišlo 6/1-1982 v TOZD Emokontejner do težke nesreče, v kateri je delavec T. M. utrpel močno stisnino kazalca leve roke. katerih sta bila poškodovana dva delavca DO EMO. Po en težje poškodovan delavec pa je bil zaposlen pri SZP Zavarivač (ki ima svoje delavce v pogodbenem delovnem razmerju z DO EMO) in en delavec DO Rade Končar - Rotacijski stroji Zagreb, ki je opravljal delo na skupnem delovišču v DO EMO. Do prve težke nesreče je prišlo v TOZD Emokontejner, dne 6. 1.1982, kjer je delavec T. M utrpel močno stisnino kazalca leve roke, na upogibnem stroju. Vzrok nesreče je bil v nepravilni uporabi vklopnega mehanizma na upogibni stiskalnici. Na stiskalnici je bil vključen nožni namesto dvoročni vklopni sistem. Druga težka nesreča se je pripetila v TOZD - Kotli, dne 15. rišču TOZD Emokontejner, kjer je delavec DO Rade Končar Ž. N. vodil pakiranje pocinkanih uslug. Med transportom materiala pa je prišlo do močne stis-nine palca na desni nogi in kasnejše amputacije istega. Vzrok nesreče je iskati v nepravilni osebni zaščiti delavca in slabi organizaciji dela na skupnem delovišču DO EMO in DO Rade Končar. Vse navedene primere težkih nesreč je raziskala tudi Uprava notranjih zadev ter republiški inšpektor dela, zato je v navedenih primerih tudi stekel postopek na rednem sodišču zaradi suma po storjenem kaznivem dejanju. Pri raziskavah nesreč so bile v mnogih primerih ugotovljene kršitve varnostnih ukrepov in predpisov. Zato je služba varstva pri delu zahtevala uvedbo disciplinskega postopka v 39 primerih in sicer v 25 primerih proti neposrednim delavcem in v 14 primerih proti njihovim nadrejenim osebam. Po podatkih pravne službe pa je bilo v disciplinski postopek dejansko prijavljenih le 14 delavcev. Iz navedenega sledi, da še vedno obstoja lažna solidarnost s kršitelji varnostnih predpisov. Raziskava nesreč je nadalje pokazala, da je bilo v letu 1982 poškodovanih 36 delavcev, kateri niso imeli ustreznega znanja iz varstva pri delu, prav tako pa nekateri vodstveni delavci (kjer je prišlo do nesreč) niso imeli veljavnega preizkusa znanja iz varstva pri delu. V DO EMO je v letu 1982 opravljalo preizkus znanja iz splošnega dela varstva pri delu 211 oseb (od tega je pozitivno opravilo izpit 155 zaposlenih) in iz specialnega dela 185 zaposlenih (od tega je izpit opravilo pozitivno 152 zaposlenih). Splošno stanje glede preizkusov znanja iz varstva pri delu je kritično, saj je ob koncu leta 1982 in ob začetku 1983. leta večina vodstvenim in vodilnim delavcem potekla veljavnost preizkusa znanja iz varstva pri delu. Zato bo v letu 1983 potrebno temu problemu posvetiti posebno pozornost. Kot v preteklih letih je tudi v letu 1982 služba varstva pri delu organizirala periodične zdravniške preglede na zdravju škodljivih in nevarnih delih. Skupno je bilo opravljemo 233 periodičnih zdravniških pregledov in sicer: iz TOZD Posoda - 58 zaposlenih iz TOZD Emokontejner - 22 zaposlenih iz TOZD Radiatorji - 3 zaposleni iz TOZD Vzdrževanje - 139 zaposlenih iz DSSS Služba nabave - 11 zaposlenih V letu 1982 je služba varstva pri delu prijavila 14 tujih delovišč, ustreznim inšpekcijskim službam, kjer so naše TOZD izvajale montažna in druga dela v drugih delovnih organizacijah. Skladno s 17. čl. Zakona o varstvu pri delu je bilo izdelanih tudi 20 pismenih dogovorov o izvajanju varnostnih ukrepov na skupnem delovišču, kjer so tuje delovne organizacije izvajale dela v DO EMO. Na vseh teh deloviščih je bila organizirana kontrola upoštevanja varstvenih ukrepov, katero je izvajala služba varstva pri delu samostojno ali skupno z inšpekcijskimi organi. Služba varstva pri delu se je v preteklem letu polno angažirala pri izdelavi navodil za nove delovne priprave v TEO v Šentjurju. To delo je terjalo ogromno časa, ker posamezni dobavitelj strojne opreme (kljub jasnim zahtevam predpisov) le teh niso dostavili ob dobavi delovnih sredstev. Tudi v letu 1982 so se tekoče izvajali tehnični pregledi novih in generalno popravljenih delovnih sredstev. Tekoče so se izvajali tudi pregledi in prevzemi novih orodij. Mnogo časa je bilo porabljeno za naročanje in izvajanje kontrole nad osebnimi varovalnimi sredstvi ter potrjevanje iz-dajnih nakaznic za omenjena osebna varovalna sredstva. Zaradi stalnega upadanja kvalite- V TOZD Kotli je prišlo 8/2-1982 do težke delovne nesreče, v kateri se je poškodoval delavec SZP - Zavarivač Vranje P. S. Poškodovani je v nesreči utrpel močan udarec po glavi, hrbtenici in desni nogi. Vzrok nesreče je bil v nepravilnem tehnološkem postopku in v slabi organizaciji dela. te osebnih varovalnih sredstev je bilo potrebno reševati tudi številne reklamacije zaradi neustrezne kvalitete in slabe izdelave posameznih izdelkov. Skladno z odlokom občinske skupščine in po sanitarnih predpisih so bili redno izvedeni ukrepi splošne deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije. Služba varstva pri delu je v preteklem letu redno izvajala predavanje iz varstva pri delu za učence v usmerjenem izobraževanju in novosprejete ter ostale delavce, ki so se na posameznih tečajih pripravljali za posamezne poklice. Poleg naštetih nalog pa so se preko celega leta opravljala številna opravila s področja varstva pri delu na zahtevo služb in posameznikov. Zaradi premajhne kadrovske zasedbe v službi varstva pri delu pa nekatere poimembne naloge v preteklem letu niso bile opravljene. Pri tem gre predvsem za redne preglede strojev in naprav ter ostalih delovnih sredstev, ki so v precejšnji meri izostali, dalje izdelava pravilnikov o varnostnih ukrepih in normativih po TOZD in DSSS, izdelava novih in dopolnjevanje starih navodil za varno delo na ostale TOZD, itd. V letu 1982 se je v delovni organizaciji uredilo nekaj pomembnih problemov, ki so že dalj časa ustvarjali neugodne delovne razmere in slabe delovne pogoje kot npr.: V TOZD Posoda so se uredila nova tla v kovinsko predelovalnem obratu. Dokončno je bil urejen vetrolov pri skladišču tanke pločevine. Preselitev obrata kotlov v nove delovne prostore v Šentjurju. V TOZD Emokontejner je bila urejena peskam ica. Z generalnimi remonti in predelavo nekateirh starih stiskalnic v obratu kovinske predelave se je prešlo na moderen način varovanja stiskalnic s svetlobno zaveso. Na pobudo službe varstva pri delu je bila izdelana funkcionalna zaščita pred brizganjem taline pri topilni peči v TOZD Frite. Kljub navedenim pozitivnim premikom pri urejanju delovnih pogojev v posameznih TOZD, pa je v delovni organizaciji še vedno mnogo odprtih problemov, katere bo potrebno urediti v bližnji bodočnosti. Med takšne probleme je potrebno šteti zlasti: - Problem odsesavanja pri brizgalnih kabinah pri peči za žganje kopalnih kadi. - Problem transporta in doziranje žveplene kisline v lužilni-coemajlirnice, kjer sedaj nastopa stalna potencialna nevarnost za nesreče pri transportu s plastičnimi baloni. - Problem vklopnih sistemov pri uporskih varilnih strojih v va-rilnici ročajev, kjer prihaja vsako leto do nesreč. (Rešitev problema je v uporabi dvoročnih vklopnih sistemov). - Problem sanacije skladišča gotovih izdelkov zaradi dvomljive statistične nosilnosti stare lesene konstrukcije. - Postopna zamenjava zastarelih stiskalnic zlasti v izdelo-valnici ročajev (zahteva po inšpekcijski odločbi). -Problem ureditve lokalnega odsesovanja v lužilnici pocinkovalnice v TOZD Emokontejner. - Problem sanacije lakirnice v TOZD Emokontejner. - Problem lakirnice v TOZD Radiator, kjer sedanje stanje predstavlja stalno požarno nevarnost, hlapi razredčil pa ogrožajo zdravje zaposlenih. Poleg naštetih pa obstojajo še številni drugi problemi, ki jih bo prav tako potrebno reševati z namenom, da se še nadalje izboljšajo delovne razmere zaposlenih delavcev. Emajlirec DELU V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Ostali podatki o stanju nesreč v letu 1982 V letu 1982 je bilo skupno 182 ponesrečenih delavcev ali 5,84% od skupnega števila zaposlenih (3115). V letu 1981 je bilo skupno 261 ponesrečenih delavcev ali 8,40 % od skupnega števila zaposlenih (3106). Na eno nesrečo je v letu 1982 odpadlo povprečno 15,65 Izgubljenih delovnih dni. Podatki kažejo na to, da se je število izgubljenih dni na eno nesrečo zmanjšalo, občutno pa se je zmanjšalo tudi število nesreč. Glede na vrsto nesreč je bilo v delovni organizaciji EMO v primerjavi z letom 1981 naslednje stanje: Stanje nesreč v letu 1982: 2 težki nesreči 148 lahkih nesreč 32 nesreč izven dela 1981: 4 težke nesreče 208 lahkih nesreč 49 nesreč izven dela 182 nesreč - skupaj Od skupnega števila zaposlenih moških (1826) se je v letu 1982 poškodovalo 139 delavcev ali 7,61 % od vseh zaposlenih moških (v letu 1981 pa 11,39 %). Od skupnega števila zaposlenih žensk (1289) pa se je v letu 1982 poškodovalo 43 delavk ali 3,34 % (v letu 1981) pa 4,38). Največ nesreč se je pripetilo ob petkih (26 primerov), če ne računamo sobote (13 primerov), ki so bile v glavnem proste. Glede na delovno uro v kateri se delavci poškodujejo se je v letu 1982 pripetilo največ nesreč v drugi delovni uri in sicer 29 poškodovanih, nakar sledi sedma ura z 20 poškodovanimi. Najmanj nesreč se je pripetilo v peti in osmi delovni uri in sicer po 12 primerov. V letu 1982 se je pripetilo 31 nesreč izven dela, kar predstavlja ca. 17 % vseh poškodovanih v letu 1982. Tudi v preteklem letu so nesreče izven dela terjale več Izgubljenih delovnih dni kot nesreče na delu in sicer so te nesreče terjale kar 32,7 % vseh izgubljenih dni zaradi nesreč v DO EMO. Podatki kažejo na precejšnje zmanjšanje števila nesreč v pri- 226 nesreč - skupaj Zaradi slabe organizacije dela v skupini in zaradi neuporablja-nja delovnih pripomočkov (podestov) ter zaradi strokovne neusposobljenosti delavca je prišlo 15/12-1982 do težke delovne nesreče v TOZD Kotli. Poškodovani delavec K. M. je utrpel močno stisnino spodnjega dela trebuha. merjavi z letom 1981, kar velja tudi za število izgubljenih delovnih dni. Na terminalu TOZD Emokontejner je prišlo 5/4-1982 do težke delovne nesreče. Med transportom materiala je delavcu DO Rade Končar močno stisnilo palec desne noge, zaradi katerega je bila potrebna amputacija le tega. Vzrok nesreče je bil v nepravilni osebni zaščiti delavca Ž. N. in preslabi organiziranosti dela na skupnem delovišču DO EMO in DO Rade Končar. Seveda pa je potrebno pripomniti, da samo stanje nesreč še ne prikazuje celotno problematiko varstva pri delu v delovni organizaciji. 1. Podatki o številu ponesrečenih glede na čas zaposlitve v EMO v primerjavi z letom 1981, kažejo naslednje stanje: Čas zaposlitve Število 1981 ponesrečenih oseb 1982 do 1 leta 51 38 od 1 do 4 let 56 43 43 31 od 10 do 19 let 39 24 od 20 do 29 let 19 13 od 30 do 34 let 4 1 od 35 do 39 let - - 40 let in več - - Nesreče izven dela 49 32 Skupaj: 261 182 Tako kot v seh zadnjih letih je procent poškodovanih novo-sprejetih delavcev tudi v letu 1982 zelo visok saj znaša kar 11 % vseh novosprejetih delavcev. Vzrok takšnemu stanju je potrebno iskati v premajhni angažiranosti vodstvenega kadra pri uvajanju novincev v varno in pravilno delo. 2. Glede na kvalifikacijsko strukturo pa je stanje ponesrečenih v primerjavi z letom 1981 prikazano v naslednji tabeli: Stopnja izobrazbe Št. zap. oseb 1981 1982 Št. ponesrečenih oseb. 1981 1982 Nepopolna os. šola 1532 1495 113 (7,37 %) 76 (5,08 %) Osnovna šola 624 614 85 (13,62%) 64 (10,42%) Šola za K - delavce 439 467 34 (7,74 %) 30 (6,42 %) Šola za VK - delavce 77 74 1 (1,29%) 4 (5,40 %) Srednja šola 294 325 12 (4,08 %) 4 (1,23 %) Višja šola 90 88 2 (2,22 %) 3 (3,40 %) Visoka šola 50 52 - 1 (1,92%) Skupaj: 3106 3115 247 (7,95 %) 182 (5,84%) Stanje ponesrečenih delavcev na delu po posameznih izmenah prikazuje naslednja tabela: IZMENE Število zaposl. v izmeni Štev. poškod. Štev. poškod. v izmeni v % na izmeno I. izmena 2326 91 3,91 II. izmena 725 56 7,72 lil. izmena 64 3 4,68 Iz navedenih podatkov je razvidno, da se procentualno največ delavcev poškoduje v drugi izmeni. Vzrok takšnemu stanju je verjetno v odsotnosti odgovornih oseb in premajhnemu angažiranju nižjih vodstvenih delavcev v drugi (popoldanski) izmeni. Finančni podatki o porabljenih sredstvih za osebno varstvo in ostalih stroških v letu 1982 in plan stroškov za leto 1983 POSTAVKA Planirano 1982* Porabljeno 1982 v din v din Planirano 1983 v din Zaščitna obleka (konto-410003) 21.058.253.00 11.396.811.00 15.954.000,00 Močnejša hrana (konto-412001) 2.076.124,00 1.391.311,20 1.717.000,00 Material za zaščito (konto-410001) 3.904.339,00 1.172013,10 1.468000,00 Požarna varnost (konto-407003) 2.041.768,80 1.587.077,40 1.440.000,00 Zdravstv. preventiva (konto-407001) 1.646013,00 2.522.408,40 2.104000,00 SKUPAJ: 30.726.497,80 18.069.621,10 22.683.000,00 Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je stanje varstva pri delu v primerjavi z letom 1981 izboljšalo v glavnem v vseh TOZD in v DSSS. Upoštevajoč število nesreč pa je stanje najslabše v TOZD Odpreski. Procent poškodovanih se je dvignil že skoraj na 14 % vseh zaposlenih. Raziskave namreč kažejo, da posamezni odgovorni delavci v TOZD, problemu varstva pri delu ne posvečajo dovolj pozornosti. V letu 1983 se bo morala SVD skupno z vodstvom TOZD Odpreski bolj angažirani z namenom, da se kritično stanje čimprej izboljša. Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč in obolenj se je v primerjavi z letom 1981 prav tako zmanjšalo in sicer za 7573 delovnih dni, pri čemer je znašalo število izgubljenih dni zaradi izostanka do 30 dni v letu 1982 44727 dni (v letu 1981 pa 47161 dni) in število izgubljenih dni zaradi izostanka nad 30 dni v letu 1982 22299 dni (v letu 1981 pa 27438 dni). Vsi ostali podatki pa so nazorno prikazani v tabelah in grafikonih. (prafičnt prikaz poškodb na delu in izven deta ^ocl skupnega ¿levila zaposlenih v Do EMO 4978 49/9 4980 4994 49tl 11 I I I III 1* poškodb no detli od. it Zaposlenih ) '¡•poškodb izven deta <978 /979 49to 4984 4982 Št zaposlenih II11 111 M Št poškodb na aletv l 1 Št poškodb izven delo 6--------------------------------------------------------------Emajlirec Prioritetna lista za dodelitev in zamenjavo družbeno najemnih stanovanj V skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v DO Emo in 40. ter od 46. do 55. člen Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v TOZD in DSSS, so DS TOZD in DSSS sprejeli usklajeni prioritetni vrstni red za dodelitev družbeno najemnega oz. zamenjave stanovanj, ki je naslednji: tek ^ ' priimek in ime TOZD bivališče Št. točk Čl. druž. plan. dod. stan. m2 zaposl. zakonca 1. Starčevič Jela DSSS Celje, Delavska 16 425 2 45 2. Pišotek Anton posoda Konjiška vas 36 410 1 32 - 3. Trebičnik Ciril posoda Celje, Maribor. 42 410 4 70 Kompas 4. Muršič Marjan posoda Celje, Kumerd. 10 405 3 58 ZC Čelje 5. Krajnc Stanislav radiat. Celje, Lisce 34 405 3 58 _ 6. Štabus Simon DSSS Celje, Čuprijska 4 402 2 45 — 7. Fartelj Ludvik kontei. Celje, Aškerčeva 2 401 5 85 Emo 8. Mernik Franc radiat. Celje, Ul. Fr. žrt. 2 395 1 32 — 9. Banovič Jure posoda Celje, Mariboska 53 385 3 58 Aurea 10. Erjavec Anton kotli Celje, Linhartova 20 380 3 58 — 11. Kvakič Mevlita posoda Celje, Skaletova 13 380 2 45 — 12. Mahnič Karolina posoda Celje, Delavska 12 374 4 70 Emo 13. Hajrlahovič Reti posoda Celje, Vrunčeva 4 370 2 45 — 14. Laič Čedo kontein. Celje, Delavska 16 365 4 70 Emo 15. Vilfan Cvetka posoda Celje, Delavska 18 355 3 58 Sip Šempeter 16. Jezovšek Vinko radiat. Celje, Kovinarska 9 355 4 70 Emo 17. Laubič Karel posoda Celje, Delavska 16 350 3 58 Želez. Štore 18. Tražič Arzija posoda Celje, Skaletova 13 347 2 45 — 19. Ovtar Albert kontein. Celje, Arclin 18 345 4 70 Lik Savinja 20. Pregrad Marija posoda Celje, Kovinarska 3 345 2 45 — 21. Slemenik Djureta posoda Celje, Trnovlje 109/a 342 4 70 Cinkarna 22. Štorek Rudolf posoda Žalec, Pečnikova 3 337 1 32 — 23. Gaberšek Bernarda posoda Celje, Zidanškova 2 335 1 32 — 24. Pilko Jože vzdrž. Celje, Emo strelišče 332 1 32 — 25. Mučiči Enver posoda Celje, Zidanškova 13a 330 1 32 _ 26. Perkovič Jože kotli Celje, Ljubečna 5 330 3 58 Friz. pri obrtniku 27. Tkalčič Irena DSSS Celje, C. na Grad 11 329 3 58 Merx 28. Volavc Ivanka posoda Strmec, Novake 3 329 6 100 Emo 29. Kmetič Milan posoda Celje, Kovinarska 6 325 2 45 Emo 30. Lugarič Franjo DSSS Celje, Trnovlje 241 323 2 45 ZG Celje 31. Potočan Ferdo posoda Celje, Hohkrautova 9 321 3 58 Toper 32. Luič Radoje DSSS Celje, Teharska 53 321 1 32 — 33. Golob Hedvika posoda Celje, Drapšinova 7 320 3 58 Klima 34. Počkaj Marija posoda Celje, Vojkova 15 320 3 58 Klima 35. Gluvič Veseljko kontein. Celje, Kidričeva 19 320 4 70 Majolika 36. Klajič Katica posoda Celje, Kovinarska 6 320 2 45 — 37. Vetrih Adolf radiat. Celje, U. 8. Črn. brigade 320 1 32 — 38. Venko Viljem vzdržev. Laško, Strmec 52a 319 4 70 Hmezad 39. Špan Silva posoda Celje, Delavska 18 315 2 45 - 40. Lutoli Jakub posoda Celje, B. Kresnikov 29 313 8 100 - 41. Čeh Polona posoda Celje, Krajgarj. 28 310 2 45 - 42. Vilendetič Slobodan frite Celje, Tovarniška 15 305 2 45 Toper 43. Spolenak Marjana DSSS Celje, Ljubečna 79 305 3 58 Emo 44. Jurgec Janez odpreski Celje, Trnovlje 187a 305 1 32 - 45. Pratnekar Dragica posoda Celje, Ljubljanska cesta 305 3 58 Libela 46. Šopar Milan kontein. Celje, Kovinarska 13 305 4 70 Emo 47. Jurkovšek Vili posoda Celje, U. I. Uranjek 3 305 2 45 — 48. Palislamovič Hedjip frite Celje, Polule 12 303 2 45 ZG Celje 49. Jalič Radovan kotli Celje, Lokrovec 24 300 3 58 Emo 50. Colič Jožica posoda Celje, Smrekarjeva 2 300 4 70 Petrol 51. Stojanovič Mladen posoda Celje, Tovarniška 15 295 3 58 Lik Savinja 52. Dukič Petra posoda Celje, Hohkrautova 3 295 1 32 — 53. Borenovič Mirko posoda Celje, Kovinarska 11 295 1 32 — 54. Fijačko Štefka posoda Celje, Kovinarska 8 295 2 45 Ingrad 55. Gorjup Vilma posoda Štore, Kompole 55 295 1 32 - 56. Pfeferer Alenka DSSS Celje, Tkalska 11 294 3 58 Kovinot. 57. Kos Ivan radiat. Celje, Kukovičeva 3 290 1 32 — 58. Fazlič Jasmin kontein. Celje, Delavska 22 290 2 45 Toper 59. Jerovšek Ivica posoda Celje, Kovinarska 10 287 1 32 — 60.Jug Anka DSSS Celje, Delavska 16 285 3 58 Libela 61. Latifi Avduš odpreski Zreče, Radana vas 285 4 70 — 62. Ščančar Franc posoda Celje, Opekarniška 2a 285 3 58 Libela 63. Golež Ada DSSS Celje, Vodnikova 3a 280 1 32 - 64. Jockovič Milovan odpreski Celje, Linhartova 18 277 2 45 Mlekarna Emajlirec 65. Hudin Marija posoda Celje, Skaletova 13 274 1 32 — 66. Šlivaj Hihmeti kotli Celje, Dobojska 36 270 1 32 — 67. Vrbek Vida DSSS Rožni vrh 3 270 3 58 Hmezad 68. Goričan Marjan vzdržev. Celje, Delavska 20 270 1 32 _ 69. Brglez Alojz vzdržev. Celje, Dobrova 28 270 3 58 Zlatarna 70. Bodiroža Mara posoda Celje, Cinkarniška 14 270 4 70 Cinkarna 71. Videc Vendelin radiat. Celje, Kovinarska 3 270 1 32 _ 72. Štubler Anton posoda Šempeter 11 269 4 70 — 73. Kostačevič Danica posoda Celje, Mariborska 41 265 3 58 Vrtnarst. 74. Recko Jože posoda Celje, Mariborska 53 265 4 70 Emo 75. Mandič Bojan trite Celje, Ul. Fr. žrtev 1 261 1 32 — 76. Salibašič Alija trite Celje, Kovinarska 9 261 3 58 — -77. Čoki Brigita DSSS Celje, Bezenškova 29 260 3 58 SIS Šentjur 78. Gorišek Marija kontein. Visočje 9a, Planina 260 4 70 Libela 79. Jakopek Ernest kontein. Celje, Ul. 29. nov. 30 258 1 32 — 80. Hrvačanin Zoran vzdržev. Celje, Riharjeva 11 255 1 32 — 81. Medved Ivan trite Rog. Slatina, Zdr. trg 4 251 2 45 _ 82. Panič Božidar vzdržev. Celje, Delavska 25 248 1 32 _ 83. Polak Anton DSSS Celje, Trubarjeva 44 248 4 70 LB OpMp 84. Bajič Gavro trite Celje, Delavska 20 247 3 58 1—U vClJC Emo 85. Lozar Darko posoda Celje, Kovinarska 6 245 4 70 - 86. Tomelj Marjan posoda Petrovče, Ruše 3 245 3 58 Kovinotehna 87. Hauko Mirko pgsoda Celje, Mariborska 76a 245 2 45 Kovinotehna h irpk Hrann noqnHp Qf/~»rp ^ OAC\ O CQ TD ia oo. ui ar\ ui dyu OIUI c o O OO i r oeije 89. Gradišnik Boris posoda Celje, Zagata 3 239 2 45 — 90. Gajič Nedeljko vzdržev. Celje, Linhartova 22 237 2 45 Toper 91. Lipar Anton ERC Celje, Kovinarska 8a 237 3 58 Kovinotehna 92. Senic Justina posoda Celje, Breg 2 237 1 32 — 93. Krajnc Franc kontein. Vojnik, Keršova 236 3 58 Toper 94. Šalamun Jelka DSSS Celje, Stanetova 21 235 1 32 — 95. Koštomaj Janko vzdržev. Celje, Mariborska 28 235 1 32 _ 96. Poteko Milena DSSS Celje, Ul. Fr. žrt. 9 235 2 45 _ 97. Žerak Cveta posoda Celje, Jurčičeva 5 230 3 58 Agropromet 98. Gleščič Anica posoda Celje, Trnovlje 20 230 4 70 Ljubečna 99. Rezar Zdenko vzdržev. Celje, Trnovlje 214a 225 4 70 Emo 100. Gaber Matilda posoda Celje, Mariborska 53 224 1 32 _ 101. Štos Slavko posoda Celje, Dečkova 54 222 1 32 _ 102. Zupančič Breda DSSS Celje, Nušičeva 7a 220 1 32 _ 103. Plevnik Srečko DSSS Celje, Kajuhova 7 220 3 58 Kovinotehna 104. Gregl Zdenko vzdržev. Celje, Drapšinova 5a 217 2 45 105. Kavčič Cvetka posoda Celje, Kovinarska 13 215 3 58 Steklar 106. Kajta Peter orodj. Celje, Čopova 5 215 3 58 ZC Celje 107. Kos Majda DSSS Celje, Mariborska 58 210 2 45 — 108. Klajič Niko kotli Šentjur, Nova vas 16 210 2 45 _ 109. Kandorfer Elizabeta orodj. Celje, Jamova 1 210 3 58 obrtnik 110. Vončina Tatjana DSSS Celje, Nušičeva 7a 205 1 32 — 111. Krajnc Cvetka posoda Vojnik, Višnja vas 15 205 1 32 — 112. Lebič Roman posoda Celje, Lopata 38 205 3 58 Toper 113. Zavšek Slavko kotli Celje, Mariborska 53 205 4 70 pri priv. obrtniku 114. Bukovac-Horvat Valerija DSSS Celje, Prekorje 53 200 4 70 Golovec 115. Dula Nevenka posoda Celje, Kovinarska 8a 200 1 32 _ 116. Smrkolj Stanko posoda Vojnik, Pot v Konjsko 12 197 1 32 — 117. Trajkovski Dani kotli Celje, Jurčičeva 6 195 3 58 Kovinotehna 118. Petek Viktor posoda Celje, Aškerčeva 2 195 3 58 Gorenje 119. Andrenšek Vlado kontein. Celje, Ljubljanska 29 195 4 70 VVO Celje 1 PD Rrkovir Hii7Pir V7(ir7PV Celje, Kovinarska 16 o AR i c— . lji r\wv iv_» i > UZ-U11 121. Romarič Stjepan v i— u i ¿.c v. orodj. Celje, Tomšičev trg 8 I v?U 190 c. 1 ‘fO 32 122. Pilko Martin posoda Celje, Goriška 4 190 1 32 — 123. Bibič Anton kotli Celje, Ul. 29. nov. 46 187 3 58 SO Celje 124. Tkalec Marija posoda Celje, Zg. Hudinja 19 185 1 32 — 125. Gaber Bojan DSSS Celje, Vrunčeva 25/c 185 1 32 - 126. Stevanovič Vladimir kontein. Žalec, Pečnikova 3 183 1 32 127. Lipar Zoran radiat. Celje, Mariborska 76a 180 3 58 VVO. Celje 128. Čuvan Vlado posoda Celje, Titov trg 5 177 3 58 SM Žalec 129. Žibret Vladislav vzdržev. Celje, Kraigerjeva 6 176 2 45 BC Merx 130. Ristova Katerina posoda Celje, Cinkarniška 12 175 1 32 _ 131. Velič Sead vzdržev. Celje, Kovinarska 16 175 1 32 _ 132. Vodopivec Monika posoda Celje, Goriška 8 175 4 70 Lip Savinja 133. Popovič Vika posoda Celje, Kovinarska 9 170 1 32 — 134. Aplenc Marija posoda Celje, Iršičeva 12 169 3 58 Ker. Liboje 135. Knez Romana posoda Celje, Goriška 1 169 3 58 Merx 136. Škoberne Martin ERC Žalec, Kidričeva 7 169 4 70 VVZ Žalec 137. Veber Ivica posoda Celje, Iršičeva 4 169 2 45 _ 138. Rogič Milosava posoda Celje, Šlandrov trg 4 165 1 32 _ 139. Dvoršak Boris kotli Celje, Mariborska 68 165 3 58 Vesna Celje 140. Jurjevič Vesna posoda Celje, Na Rebru 10 165 2 45 Emo 141. Orličnik Ana odpreski Celje, Ul. V. Prek. b. 11 165 1 32 — 142. Karadžič Mesud kontein. Celje, samski dom 160 1 32 — 143. Krajšek Branko vzdržev. Celje, U. B. Vošnjakov 155 1 32 — 144. Korošec Bojan radiat. Celje, Mariborska 76a 150 3 58 Emo 145. Novak Dragica posoda Gorica 8 150 3 58 Merx 146. Gobec Breda kotli Celje, Trubarjave 42 145 3 58 Cinkarna 8 Emajlirec 147. Guček Milena posoda Celje, Goriška 4 141 4 70 REK Velenje 148. Kneževič Nedo kotli Celje, Čuprijska 9 141 2 45 TVO Škofja vas 149. Mak Jana poosda Celje, Ul. Frank, žrtev 32 140 1 32 - 150. Vodišek Marija posoda Breze 9 140 1 32 - 151. Peško Alenka frite Bodrišna vas 13 137 1 32 - 152. Bela Franc kotli Celje, Na Otoku 7 137 3 58 - 153. Jovič Rajna posoda Celje, Delavska 18 135 3 58 Zavarivač 154. Oštir Branko posoda Gorica 34a 135 1 32 - 155. Žalig Branko DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 15 135 3 58 ZC Celje 156. Jelenko Marija vzdržev. Celje, Zg. Hudinja 40a 130 1 32 - 157. Dimeč Ana frite Celje, C. na Ostrožno 72 130 1 32 - 158. Prezelj Miran DSSS Žalec, Cankarjeva 5 125 1 32 - 159.Jesenšek Dušan kotli Celje, Na zelenici 11 112 3 58 ZC Celje 160. Šešelj Bojan posoda Vojnik, Višnja vas 10a 110 1 32 - 161. Ogorevc Danijela DSSS Celje, Ul. B. Vošnjakov 10 110 3 58 Steklar 162. Škornik Aleksander posoda Dobrina 10 105 1 32 - 163. Kukovič Vlado vzdržev. Celje, Škapinova 14 67 3 58 Aero 164. Vrabič Vlasta DSSS Celje, Ul. I. Štaj. bat. 5 60 1 32 - LISTA ZA ZAMENJAVO STANOVANJ !^p' priimek in ime TOZD bivališče št. točk št. druž.kor. st. čl. površ. pl. dod. stan m2 zaposl. zakonca 1. Vinko Karolina DSSS Celje, Mariborska 68 340 4 39,4 70 EMO 2. Jurc Rudolf kotli Celje, Ul. Frank, žrtev 11 310 4 32,1 70 EMO 3. Peternel Franjo DSSS Celje, Mariborska 68 275 3 39,4 58 Tkanina 4. Cestnik Franc DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 7 270 4 47 70 Toper 5. Reberšak Dragica posoda Celje, Mariborska 68 260 3 39,4 58 Utež 6. Lončarevič Zvone orodj. Celje, Ul. Frank, žrtev 13 245 3 32 58 Metka 7. Čander Dragica posoda Celje, Delavska 16 245 1 69 32 - 8. Peperko Fanika DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 13 235 5 47 85 Tami 9. Vrtačnik Franc radiat. Celje, Ul. Frank, žrtev 34 235 3 41,2 58 ZC Celje 10. Zore Rudi posoda Celje, Mariborska 76a 232 4 54 70 ZC Celje 11. Dvoršak Stane posoda Celje, Mariborska 68 210 2 51 45 — 12. Lihtineger Marija posoda Celje, Čopova 7 210 1 56 32 - 13. Požeg Avgust posoda Celje, Ul. Frank, žrtev 25 200 4 32 70 EMO 14. Šrot Ivan DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 5 194 4 64 70 RC OoljG 15. Gruber Drago vzdrž. Celje, Drapšinova 5b 190 4 39,4 70 Moda 16. Valentič Ljudmila DSSS Celje, Mariborska 76a 190 4 58 70 EMO 17. Videnšek Peter posoda Celje, Ul. Frank, žrtev 13 187 3 46,9 58 Kovinotehna 18. Putnik Milan vzdrž. Celje, Ul. 29. nov. 22 185 3 32 58 NB Celje 19. Oštir Emil DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 9 172 4 42 70 Hmezad 20. Štorman Anica posoda Celje, Ul. Frank, žrtev 7 170 2 32 45 - 21. Cimerlajt Mirko posoda Celje, Kraigarjeva 32 165 4 41,59 70 Cinkarna 22. Čater Josipa posoda Celje, Ul. Frank, žrtev 11 165 3 32 58 Železarna Štore 23. Suholežnik Greta kotli Celje, Mariborska 76a 164 3 54 58 Aero 24. Brglez Franc kotli Celje, Mariborska 76a 145 4 58 70 Toper 25. Šumak Stanka DSSS Celje, Ul. Frank, žrtev 9 140 2 32 45 — 26. Jaušovec Roman kotli Celje, Ul. 29. nov. 22 135 2 24 45 ZC Celje 27. Ivančič Zmago DSSS Celje, Škapinova 3 134 4 56,78 70 EMO 28. Glinšek Drago kotli Celje, Kraigarjeva 32 130 3 52,30 58 Aurea 29. Papotnik Marjan orodj. Celje, Ul. Frank, žrtev 34 130 3 41,20 58 Kreator 30. Krajnc Irena DSSS Celje, Nušičeva 2a 85 3 49 58 Metalka Ljubljana 31. Jančič Dušan vzdrž. Celje, Okrogarjeva 7 70 4 68 70 SIS požar, varnost DELO SINDIKATA PROGRAM PRIPRAV NA IZVEDBO LETNIH ČLANSKIH SESTANKOV TER LETNIH SEJ ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV V LETU 1983 Predsedstvo OOZS je na svoji 12. seji sprejelo usmeritve za pripravo in izvedbo letnih delovnih sestankov v OOZS v TOZD in KOOZS. Statut ZSS v svojih določilih opredeljuje, da organizacije in organi v ZSS enkrat letno obravnavajo in sprejmejo naslednje aktivnosti: 1. Oceno delovanja in aktivnosti sindikalne organizcije ter delo izvršno političnih organov in njihovih članov. 2. Poročilo o finančnem poslovanju, letno programsko usmeritev in finančni načrt za leto 1983. 3. Po potrebi izvršijo eventualne kadrovske spremembe in dopolnitve. 4. Na letnih članskih sestankih je potrebno obravnavati tudi druga pomembna vprašanja -produktivnost - doseganje planskih ciljev - izrabo delovnega časa in podobno. V usmeritvah je poudarjeno, da morajo članske sestanke opraviti vse OOZS. Letni članski sestanki in seje morajo biti priložnost za ureditev organiziranosti ter vezi med članstvom in vodstvi OOZS. Prispevati morajo k poglobitvi vsebine in metode dela ter demokratizacije odnosov. Pri pripravi ocene aktivnosti je potrebno oceniti celovito aktivnost in učinkovitost pri uresničevanju interesov delavcev -članov zveze sindikatov. Oceniti je potrebno zlasti, kako je uresničena delovna usmeritev, katera je bila sprejeta na zadnjem občnem zboru. Pri oceni delovanja OOZZ je potrebno obravnavati, kako članstvo oblikuje politiko in stališča OOZS, kako IO OOZS uresničuje stališča v postopkih sprejemanja samoupravnih odločitev, kako deluje delegatski sistem oziroma aktivnost izvoljenih delegatov in nenazadnje povezovanje OOZS z višjimi oblikami sindikalne organiziranosti. V ta sklop sodi tudi obravnava poročila o finančnem poslovanju OOZS in poročilo nadzornega odbora. Ker je celotna aktivnost v ZS pretežno usmerjena v uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije na vseh nivojih organiziranosti, je potrebno v programskih usmeritvah dati poudarke naslednjim nalogam. Uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije moramo pove- zati z oceno in rezultati gospodarjenja pri tem pa dati poudarek usmeritvam za povečanje produktivnosti dela - smotrno združevanje dela in sredstev v OZD, z zmanjševanjem stroškov, preskrbo z osnovnimi surovinami - povečanje izvoza in podobno. Posebno pozornost je potrebno nameniti organizacijski in kadrovski usposobljenosti v organizacijah ZS. Posebno podrobno je potrebno preveriti delovanje sindikalnih skupin, nič manj dosledno pa je treba preveriti delo članov IO OOZS. Na tem področju moramo biti dovolj samokritični in opozoriti neaktivne člane IO, v najhujših primerih neaktivnost pa predlagati kadrovske spremembe. Rokovnik za pripravo in izvedbo letnih sestankov in sej 1. OOZS v TOZD morajo letne članske sestanke opraviti najkasneje do 28/02-1983. 2. Sindikalne konference v TOZD morajo svoje seje prav tako opraviti do 28/02-1983. 3. Konferenca OOZS v DO pa mora opraviti letno sejo najkasneje do 31 /03-1983. Vse OOZS in TOZD morajo takoj po opravljeni letni seji poslati kratek zapis o izvršeni seji Občinskemu svetu ZSS Celje. Občinski svet ZSS Celje je v posebnem pismu poslal OOZS v TOZD poimenski spisek zadolženih tovarišev, kateri naj sodelujejo pri pripravi in izvedbi letnih sestankov. Predsedniki IO OOZS se morajo nemudoma povezati s tovariši, kateri so zadolženi za njihovo OOZS in skupno pripraviti vse potrebno za izvedbo letne seje. Z izvedbo letnih sej je treba pohiteti, kajti takoj za izvedbo te naloge čaka OOZS še pomembnejša naloga-obravnava zaključnih računov za leto 1982. Naloge, katere so pred članstvom ZS, oziroma IO OOZS v TOZD, zato je potrebno maksimalno angažiranje vseh funkcionarjev v ZS. Emajlirec DELOVANJE MIKRORAČUNALNIKA SIK 80 KONICA V aprilu 1982 je v naši DO pričel z delom mikroračunalnik SIK 80 za krmiljenje konične porabe električne energije. O samem delovanju mikroračunalnika smo že pisali, zato nekaj več o doseženem prihranku. V diagramu je podan prihranek po posameznih mesecih v kWh. Osnova za izračun prihranka je povprečna konična moč preteklih 7 let (od 1. 1975 do 1. 1981). Razlika v prihranku v poletnih in zimskih mesecih je zaradi različnih cen v visoki (zimski) in nizki (poletni) sezoni. Povpreč. Konica Prihranek Mesec konica I. 1982 (kWh) (kWh) (kWh) (din) April 5580 5145 435 189.125 Maj 5590 4830 760 379.107 Junij 5420 4830 590 294.308 Julij 5240 4410 830 414.024 Avgust September 5140 4410 730 364.142 5340 4515 825 411.530 Oktober 5580 5040 540 538.731 November 5840 5145 695 693.367 December 5950 5145 805 803.108 Skupaj din 4.087.442 Iz tabele je razvidno, da znaša skupni prihranek v letu 1982 več kot 400 starih milijonov. Celotna investicija v mikroračunalnik je znašala 4.800.000 din. Od tega za sam računalnik 3.100.000 din, za stroške, povezave in preureditve merilnega mesta v RTP 1.400.000 din in za raziskovalno nalogo VTŠ Maribor 300.000 din. Ker v januarju pričakujemo enak prihranek, kot v decembru, bo celotna investicija povrnjena v 10 mesecih. 5 ooo ¡.000 To je zgovoren dokaz, da je bila odločitev o nabavi računalnika pravilna. Med letom smo pri delovanju računalnika naleteli na nekaj manjših težav. Večjih okvar na računalniku in pripadajoči opremi ni bilo, manjše pa smo s pomočjo strokovnjakov z instituta Jožef Stefan hitro odpravili. Več težav je bilo z usklajevanjem proizvodnje z režimom delovanja računalnika. V ta namen smo večkrat prilagajali program računalnika z zahtevami proizvodnje še zlasti z obratovanjem obeh EKO peči. Do sedaj smo si pridobili že precej izkušenj in v bodoče lahko računamo z uspešnim delovanjem računalnika ob kar najmanjšem vplivu na proizvodnjo. 3000 2000 mesec PRIHRANEK 1982 INOVACIJSKA DEJAVNOST V LETU 1982 V letu 1982 je bilo registriranih 40 novih predlogov. Na KS smo obravnavali 92 predlogov in jih 54 zaključili. Realiziranih predlogov pa je bilo 30, od tega 27 koristnih predlogov in 3 tehnične izboljšave. Komisije za racionalizacije so se sestavle štirinaj-stkrat, tudi to moramo v letu 1983 spremeniti. S hitrejšim reševanje predlogov bo sigurno množičnost predlogov narasla, s tem pa tudi kakovost. Zveznemu zavodu za patente smo prijavili en predlog, za katerega smatramo, da bi lahko dosegli patentno zaščito. To je »ZAPORNA ZAŠČITA NA KUHALNEM LONCU«, katere avtor je Jevnišek Ignac. Gospodarska korist pri 30 realiziranih inovacijah znaša 9.449.027,80 din, inovatorji pa so za svoj doprinos dobili odškodnino v višini 276.688,95 din ali samo 2,93 %. Po posameznih TOZD je udeležba: KP Tl Skupaj Go. korist Odškodnina % Za nagrado Inovator Celje Javni razpis v TOZD Od-smo uspešno konkurirali, preski »strojnega dletvanja« saj so le-te prejeli: je nakazal novo rešitev, ki bo GOLČMAN MIROSLAV - po enoletni realizaciji pome-s področja strokovnih do- nila prihranek ca. sežkov 10.000.000,00 din. Kljub KONTEJ- NER 5 .1 6 POSODA 12 2 14 RADIA- TOR 3 3 KOTLI 1 - 1 OROD- JARNA 3 3 OD- PRESKI 3 3 6.723.534,90 52.329,12 + 3.000,00 ak 0,8 2.014.370,34 94.512,57 4,69 393.409,94 49.027,66 3.400,00 ak 12,46 230.799,33 32.200,00 13,95 86.913,33 12,219,60 14,06 Mr. PEŠEC MILOŠ, dipl. ing. - za posebne dosežke na vodstvenem področju v okviru inventivne dejavnosti POZNIČ SLAVKO, dipl. ing. - množična inventivna dejavnost GRIČAR MARIJA - množična inventivna dejavnost. Patentne poizvedbe, ki smo jih izvršili na Patentnem zavodu, so v sklopu dela Oddelka za industrijsko lastnino (OIL), ki pa še vedno ostaja samo v nazivu, v bistvu vsa ta dela opravlja referat množične inventivne dejavnosti. Tri interne razstave in nekajkratna menjava gradiva na oglasni deski je še vedno premalo za dobro propagando te dejavnosti. Potrebno bo preko DIATI organizirati skupino, ki bo skrbela za pripravo le-teh eksponatov. Tako smo na občinski razstavi v RC več ali manj razstavljali eksponate starejšega datuma. Tudi v Emajlircu se ne pojavijo kakšni novi dopisniki s tega področja. Ogromno je problemov, ki bi jih lahko obravnavali, vendar žal ostaja samo pri pozivih. temu nihče ali skoraj nihče ne jemlje resno takšnega načina reševanja problemov. Več ali manj so posamezniki zaverovani v svoje znanje, ki bi naj bilo enkratno in ki ne dopušča posegov. Odraz takšnega mišljenja je omalovaževanje organiziranja »okroglih miz«, ki so bile uspešno predstavljene, žal pa brez udeležbe večine vodilnih kadrov v DO. Za vsakega udeleženca je bilo kaj novega in pri predstavitvi TEO se nikomur še ob 20. uri ni mudilo domov, z zanimanjem so spremljali izvajanje, postavljali vprašanja in povedali svoje mnenje. Letos želimo vpeljati novost, to je preiti od slučaj- nostne množične inventivne dejavnosti (MID) na usmerjeno sistematično organizirano množično inventivno dejavnost (USOMID). V ta namen želimo organizirati krožek, ki bo evahtiral probleme in jih poskušal takoj reševati, nagrada za rešitev pa naj bi bila skupna. V februarju bo zato poseben seminar, ki ga bo izvedla Visoka ekonomsko-komercialna šola Maribor. Želimo si lahko samo, da bo letos mnogo, mnogo več invencij. Udeleženci strokovne ekskurzije v IBU KRANJ so lepo videli, kaj pomeni racionalizacija in dobra organizacija v podjetju: visok standard, kvaliteto in odlične pogoje dela! Inovacijska dejavnost Adolf Žvižej 30.000,00 ak SKUPAJ: 27 3 30 9.449.027,80 276.688,95 2,93 Struktura izobrazbe predlagateljev realiziranih pred- VŠ - 3, SŠ - 12, VK - 2, logov je: KV - 6, NK - 6, PK - 8. 10 Emajlirec LONEC EKONOMIK TUDI SOKOVNIK V poslovni politiki naše delovne organizacije in v smernicah našega nadaljnjega dela se vse pogosteje pojavlja želja po prestruktuiranju proizvodnje. Razen želja pa nas velikokrat (oziroma največkrat) sili tudi ekonomska nuja, da določene proizvode, ki niso rentabilni, opustimo. Preusmeritev proizvodnje oziroma stalne spremembe proizvodnega asortimana je normalen pojav v razvoju vsakega proizvajalca, saj vztrajanje na enkrat osvojeni proizvodnji pomeni relativno zaostajanje za drugimi. Tako imenovana stopnja inovativnosti neke delovne organizacije je eno od meril razvojne uspešnosti in se izraža z odnosom tržne vrednosti novih proizvodov (in zmanjšanja ali zadrževanja vrednosti obstoječih proizvodov) proti tržni vrednosti celotne proizvodnje. manjših stroškov proizvodnje pomemben vir dohodka delovne organizacije. Spremembam proizvodnega programa smo priča tudi v naši delovni organizaciji, čeprav pa to ne poteka v vseh delovnih sredinah in na vseh programih enako hitro in enako kvalitetno. Pred kratkim so bili izdelani tudi prvi kosi opreme za sočenje v sklopu lonca EKONOMIK. Kaj je nov proizvod nam sicer ni vedno čisto jasno, saj si to v vsaki delovni organizaciji tolmačijo po svoje, dejstvo pa je, da z vsakim novim proizvodom želimo doseči boljše ekonomske učinke, kot jih dosegamo z obstoječimi proizvodi, ker sicer inoviranje ne bi pomenilo pozitivnega razvoja. Nov proizvod torej mora imeti neke nove lastnosti, zaradi katerih dosega na trgu tudi večjo vrednost. Seveda pa poznamo tudi proizvode, ki dajejo boljše ekonomske učinke od obstoječih zaradi sprememb (racionalizacija) v postopku izdelave, v uporabi cenejših surovin, z uporabo manj energije in vloženega fizičnega dela, vendar z enakimi lastnostmi, ki na tržišču ne pomenijo novosti, so pa zaradi V prejšnji številki glasila smo pisali o spremembah, ki so jih opravili tehnologi TOZD Posoda na loncu na zvišan pritisk, oziroma smo pisali o novem loncu EKONOMIK. Pred kratkim pa so bili izdelani tudi prvi kosi opreme za sočenje v sklopu lonca EKONOMIK. Ob tej priliki objavljamo tudi nekaj za uporabo le-teh, iz katerih je razvidno tako funkcionalnost kompleta, kakor tudi sestava in funkcionalnost detajlov. OPIS, NAMEN IN FUNKCIONALNOST Z EKONOMIK opremo za sočenje, v sklopu EKONOMIK lonca na povišan pritisk, pridobivamo čiste pas- terizirane sokove iz raznih vrst sadja, zelenjave ali zelišč. Za razliko od navadnega sokovnika, se v EKONOMIK - sokovniku ustvarja tlak, zaradi njega je sočenje hitrejše in popolnejše, sočimo pa lahko tudi manj kvalitetne vrste sadja, zelenjavo in celo zelišča. Sok ohrani vitamine, rudninske in aromatične snovi. Rokovanje s sokovnikom je enostavno, prav tako tudi čiščenje. Izdelujemo ga kot: 1. EKONOMIK oprema za sočenje art. 8590/07 2. EKONOMIK - SOKOVNIK art. 8591/07 EKONOMIK - SOKOVNIK je sestavljen iz EKONOMIK lonca na povišan pritisk in EKONOMIK opreme za sočenje. EKONOMIK opremo za sočenje lahko uporabimo le skupaj z 7-litrskim EKONOMIK loncem na povišan pritisk (art. 8511 /07), manjši lonci ali starejše izvedbe (ECONOM) niso primerni. KAJ SPLOH SOČIMO Sočimo lahko SADJE in ZELENJAVO oziroma ZELIŠČA. Od sadja lahko na primer sočimo: borovnice, bezgove jagode, česmin, češnje in višnje, češplje, grozdje, jabolka, hruške, kutine, jagode, kosmulje, maline, marelice, breskve, ribez, šipek in drugo. Enak postopek kot za pripravo sadnih sokov, uporabimo tudi pri pripravljanju zelenjavnih in zeliščnih sokov. Uporabimo le sveže nabrano in mlado zelenjavo, ki vsebuje veliko soka. Zelenjavne šoke uporabimo kot začimbe ali jih uživamo kot pijače. Pripravimo lahko sokove iz paradižnika, rdeče pese, korenja, čebule ipd. Zeliščni sokovi nam služijo kot dišavnice ali kot zdravilo (pelin, lipovo cvetje, meliso, korenina arnike...). TEHNIČNI PODATKI LONEC: uporabimo le tlačni lonec Ekonomik s 7 litri volumna. POKROV: uporabimo pokrov Ekonomika, opremljen s posebnim vodilom za iz- VODA: uporabimo ca. 1 li-točno cev. ter vode, ne glede na vrsto SLADKOR: o količini slad- sadja, korja v sadnem soku, imajo gospodinje različno mnenje. Nekatere sploh ne sladkajo, PRIPRAVA druge pa dajo tudi 1/4 kg sladkorja na 1 kg sadja. V Pred prvim kuhanjem mo-splošnem pa velja, da nič ali ramo vse dele umiti in pre-manj sladkamo tisto sadje, kuhati v vodi, ki ji pridamo ki že samo vsebuje več skodelico mleka. Sokovnik sladkorja (grozdje, jabolka, je tako pripravljen za prvo hruške), več pa sladkamo kuhanje, sadje, ki ima več kisline (ja- V lonec najprej postavimo godičje, češnje, višnje), nosilec (9). Do višine nosil-Sladkor dodamo predvsem ca nalijemo vodo (1 liter), na zaradi okusa, ohrani pa tudi nosilec postavimo zbirno več vitamina C. posodo (10), v njo položimo Z loncem ekonomik-sokovnik sočimo sadje, zelenjavo oziroma zelišča. Sočimo na primer borovnice, bezgove jagode, češmin, češnje in višnje, grozdje, jabolka, hruške, kutine, jagode, kosmulje, maline, marelice, breskve, ribez, šipek ... Zelenjavne sokove uporabimo kot začimbo ali jih uživamo kot pijačo. Pripravljamo sokove iz paradižnika, rdeče pese, korenja, čebule ipd. Zeliščne sokove uporabimo kot dišavnice ali zdravilo (pelin, lipovo cvetje, melisa, korenina arnike ...). Emajlirec-----------------------------------------------------------11 še drug nosilec (9), na njega pa postavimo cedilo (8). V cedilo nadevamo sadje skupaj s sladkorjem in sicer v plasteh (plast sadja - plast sladkorja). Večje sadeže razrežemo, manjše pustimo cele. Cedilo napolnimo do vrha, zapremo lonec s pokrovom (6) in skozi vodilo cevi (5) vstavimo iztočno cevko (1). Bakelitno utež (3) postavimo v zarezo vodila cevi, na utež pa položimo objemko (2) in sicer pravtako v obe zarezi. Lonec je tako pripravljen za kuhanje. KUHANJE, SOČENJE Lonec postavimo na vroč štedilnik, kmalu se začne tvoriti para in uhajati skozi iztočno cevko, zato njen iztočni del vstavimo v steklenico v kateri bomo shranili sok. Uhajanje pare je znak, da se je izcejanje pričelo in da se v zbirni posodi nabira sok. Posoda je polna takrat, ko nivo soka doseže spodnji rob cevke in začne para potiskati kapljice soka skozi cev, kar lahko slišimo in vidimo. Sedaj snamemo bakelitno utež iz zareze vodila, jo obrnemo in položimo na zgornji del objemke ter tako spustimo cev v zbirno posodo. Objemka cevi mora ležati v zarezi vodila cevi. Utež pustimo v tem položaju. Vse to storimo z eno roko, z drugo pa držimo steklenico. Spodnji del cevke je potopljen v sod, para ne more več uhajati, zato hitro naras- te pritisk ki potisne sok skozi cevko na piano. Potem ko ves sok izteče, cevko spet dvignemo in kasneje postopek ponovimo. VARNOST, ODPIRANJE POKROVA IN ČIŠČENJE Čeprav je v loncu, zaradi uhajanja pare,'majhen pri- tisk, smo pokrov vseeno opremili z varnostnim ventilom, predvsem zaradi možnosti zamašitve iztočne cevke. Verjetnost zamašitve je sicer majhna, če pa bi le začel delovati varnostni ventil, je treba lonec odstaviti in izvleči ter pregledati iztočno cevko. Nasplošno moramo pred vsakim odpiranjem pokrova vedno najprej izvleči cevko, le tako zanesljivo vemo da v loncu ni tlaka. Vse detajle sokovnika čistimo z vročo vodo in detergenti primernimi za čiščenje aluminija, tako kot pač čistimo drugo alu posodo. Posebno pozornost posvetimo čiščenje cevke. Najbolje je, da jo očistimo takoj po uporabi, še preden se sok v njeni notranjosti posuši. Dobro je če jo nekaj časa pustimo ležati v vroči vodi, potem pa očistimo notranjost s curkom iz vodovodne pipe. PRIPRAVA STEKLENIC IN ZAMAŠKOV, ZAPIRANJE Dobre so vse steklenice, samo da so močne, da pri segrevanju ne popokajo. Treba jih je temeljito očistiti. Nekaj dni pred uporabo jih prekuhamo s sodovim lugom, dobro izplaknemo in posušimo. Zamaški iz plutovine morajo biti čvrsti, gosti, novi in prekuhani. V kropu naj bodo vsaj 15 minut, ven jih pobiramo šele takrat, ko steklenice mašimo. Namesto plutovinastih zamaškov uporabljamo tudi gumaste kapice, ki vzdrže več let. Če uporabimo gumaste kapice, potem nalijemo steklenico do roba, če pa zamaške iz plute, potem pa nekoliko pod rob. S kapico zaprte steklenice postavimo pokonci, z zamaški zaprte pa poveznemo. Steklenice z zamaški zalijemo ob vratu s parafinom, voskom ali pečatnim voskom, potem ko se ohladijo. Steklenice s sokom opremimo z etiketo (vrsta soka in datum) in jih shranimo v hladnih in temnih shrambah. ZBOR NAMIZNOTENIŠKIH IGRALCEV 3. februarja letos smo se igralci namiznega tenisa prvič zbrali v večjem številu ter skupaj pregledali rezultate iz leta 1982 in si zastavili nov plan dela. Predsednik sekcije je najprej pozdravil vse prisotne in predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. meznikov in ekip, srečanja z drugimi OZD. Udeležili smo se Frenkovega memoriala, sindikalnega in občinskega prvenstva, sodelovali z KS ZSMS EMO, nudili pomoč pri izvedbi TRIM - dneva EMO, dali sodniško pomoč SOZD Merx pri realizaciji TRIM športnih iger in še in še. Za letos smo sprejeli naslednji program dela in sicer: 1. Guštinov memorial. 2. Frenkov memorial. 3. Interno prvenstvo (ekipno, posamezno). 4. Turnir »29. nov.«in novoletni. 5. Srečanja z OZD, JNA in TVD Partizanom. 6. Udeležba na tekmovanju sindikalistov v Zagrebu. 7. Udeležba na 3. igrah emajlircev v Bosanskem Brodu. 8. Organiziranje občinskega prvenstva posameznikov. 9. sindikalno prvenstvo 10. Turnir za nagrado RŠD EMO. Program dela, ki je bil zastavljen ob ustanovitvi sekcije, je bil v celoti uresničen oziroma celo presežen. Zasluga gre vsem aktivnim članom sekcije še posebej pa so se izkazali tov. Leben, Ocvirk, Ivančič, Tkalčič, Bračun, Valentič in Kristan, zahvala pa velja tudi vodstvu in sekretariatu RŠD EMO, ki je vedno nudil vso podporo sekciji ob njeni realizaciji akcij, kakor tudi drugim sodelavcem tov. Končanu in tov. Klenovšku. Izvedli smo številne inter- Namizni tenis je popularna igra predvsem glede na število aktivnih udeležencev, ker je značaj ne turnirje, prvenstva posa- igre tak, da prepušča vsakemu posamezniku odločitev o stopnji angažiranosti pri igri. 11. Ostale akcije Ugotovljeno je, da je udeležba na dnevih rekreativne vadbe vse številčnejša. Zanimanje raste, zato smo na zboru izglasovali enotno članarino v višini 50,- din mesečno. Sredstva bodo šla v skupno blagajno in se bodo koristila po potrebi v namene, ki so odvisni od skupnih interesov vseh članov sekcije. Urnik rekreativne vadbe: kraj: prostor družbene prehrane EMO, dan: ponedeljek in četrtek, čas: 18.30-20.45 Član sekcije lahko postane vsak, ki ima interes biti član in ki bo izpolnjeval pogoje, ki jih okvirja rekreativna športna skupnost EMO. Prijave sprejema tov. Tkalčič Irena - skupne službe, tel. int. 483. Pri vpisu dobite tudi člansko izkaznico ter plačate članarino za tekoči mesec. KRISTAN Roman 12 Emajlirec USPESNO DELO REKREACIJO IN Že sama beseda rekreacija, ki je sicer beseda latinskega izvora, nam pove, da gre za aktiven počitek, s katerim si človek obnavlja pri delu uporabljeno psihofizično energijo ter sprosti porušeno ravnotežje v svoji naravi. Pomen besede rekreacija se je spreminjal vzpo- postaja v industrisko razvitih deželah eden od najmočnejših motivov posameznika in družbenih skupnosti za množično udejstvovanje prebivalcev v športu in rekreaciji. Ena temeljnih nalog komisije za rekreacijo in oddih je prizadevanje za kvalitativen Tako je odslej naša brunarica Jelka opremljena z dvema kuhinjama (skupno in v apartmaju) s čimer je omogočeno koristnikom - letovalcem, da si sami pripravljajo hrano. Drugi del nadaljnjih preureditev brunaric bodo delavci TOZD Vzdrževanje opravili v poletnih mesecih. redno z razvojem materialne proizvodnje in družbenim življenjem ljudi, saj je razvoj proizvajalnih sil sprožil večjo produktivnost in s tem podaljšal tudi prosti čas. Danes bi lahko dejali, da je rekreacija tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestrano razvito osebnost. Pojma rekreacija in oddih se etimološko zelo malo razlikujeta, saj gre pri obeh za razvedrilo, kratkočasje, aktivni počitek. Pri športu je dodan še njegov bistveni del tekmovanja in športni rezultat, pri rekreaciji pa igra v obliki športa. Šport je torej bolj usmerjen v zadovoljevanje motivov borbe, dominacije in afirmacije, rekreacija pa v zadovoljevanje potreb po gibanju, igri, identifikaciji in humanizaciji osebnosti. V današnjem svetu (času) je človekov položaj v proizvodnji tak, da obremenjuje predvsem njegov živčni sistem, medtem, ko so mišice domala povsem neaktivne. Pomanjkanje gibanja človeka med delom in prostim časom ga vodi v postopno propadanje, zavest o posledicah fizičnega propadanja in kvantiteten razvoj športne rekreacije in s tem tudi našega športno rekreativnega društva EMO. Res je, da smo v tekmovanju množičnosti v občini Celje v preteklem letu dosegli največ, saj smo dosegli 1. mesto v moški konkurenci in 2. mesto v ženski, nas našli uspehi na tem področju ne smejo uspavati. Program dela komisije je obsežnejši na področju oddiha oziroma točneje programa na področju pogojev za izvedbo rekreacije, kar je bilo možno v danem trenutku storiti na tem področju. Tudi na našem področju se moramo uspešno vključiti v boj za stabilizacijo in sicer tako, da počitniške kapacitete (brunarici Jelka in Smreka na Golteh, počitniški dom v Crikvenici in avto-prikolice v Kačjaku) izkoriščamo in primerno vzdržujemo kot dobri gospodarji. Komisija si prizadeva, da razpoložljive kapacitete ponudi v takšni obliki, ki so primerni za našega delovnega človeka. V zvezi s tem smo se tudi lotili akcije preurejanja brunaric na Golteh. Čeprav je komisija za rekreacijo in oddih na svoji seji (z/10-82) izbrala variantno odločitev preureditve brunaric na Golteh je do začetka KOMISIJE ZA ODDIH izvedbe del preteklo precej časa in samo požrtvovalnim delavcem vzdrževanja in družbenega standarda gre velika zahvala, da sta bili brunarici odprti in usposobljeni nekaj dni pred novim letom. Drugi del nadaljnje preureditve oziroma dopolnitve brunaric bodo delavci vzdrževanja opravili v poletnih mesecih in pod boljšimi vremenskimi okoliščinami. Ker v brunaricah ni bilo možnosti kuhanja smo sklenili, da brunarici opremimo s kuhinjami in na ta način omogočimo letovalcem, da si sami pripravijo hrano. Za bivanje družine smo v zgornjem nadstropju »Jelke« uredili apartma - to je zaključena celota dveh prostorov in sicer dnevni prostor z mini kuhinjo in ležiščem ter spalni prostor s štirimi ležišči. Ostale sobe so v klasični izvedbi z dvemi oziroma štirimi ležišči, opremljene z umivalnikom in toplo vodo. Klasične sobe so vezane na novo opremljeno kuhinjo v pritličju. Brunarica »Smreka« je enaka »Jelki«, prostori za kuhanje pa še niso urejeni. Prav zaradi tega, smo že v začetku sezone sklenili, da v letu 82/83 služba družbenega standarda poišče najboljšega ponudnika in da v najem brunarico »Smreko«, od nas samih pa je odvisno ali bodo v prihodnji zimski sezoni sposobni ob seveda primerni ceni, napolniti kapacitete tako v Jelki kot v Smreki. stvu referentu v družbenem standardu. Naloge dežurnega so, da ob prihodu preveri in pregleda stanje brunaric in poskrbi za red in čistočo, po potrebi regulira centralno kurjavo, daje letovalcem navodilo za čiščenje sob in drugih skupnih prostorov, Skupaj s preureditvijo popravi eventuelno manjše brunaric pa smo morali rešiti napake, skrbi za dostop do tudi problem skrbništva v brunaricah. Iz zagate nas je rešila in nam priskočila na pomoč planinska sekcija, ki se je obvezala, da skupaj z družbenim standardom prevzame skrbništvo nad brunaricama. brunaric in zadnji zapusti brunarico. Dolžnost letovalcev je, da upoštevajo pravila hišnega reda in skrbijo za red in čistočo cele brunarice ter upoštevajo navodila dežurnega. Komisija za rekreacjo in oddih si prizadeva, da razpoložljive kapacitete v naših brunaricah ponudi v takšni obliki, ki je najprimernejša za našega delovnega človeka. Prvi rezultati kažejo, da smo se odločili pravilno, ko smo zaupali tako odgovorno nalogo prav našim »varuhom gora«. Dežurstvo se Verjetno ni potrebno poudarjati, da lahko posameznik s primernim ravnanjem in občutkom za čuvanje družbene imovine najbolj po svo- vrši vsak teden in sicer ob jih močeh prispeva k stabili-petkih, sobotah in nedeljah, zaciji, saj s tem neposredno Pred odhodom dobi dežurni točen seznam letovalcev z razporedom. Po končanem dežurstvu dežurni izroči ključe in poročilo o dežur- zmanjšujemo stroške tekočega vzdrževanja, ki navsezadnje niso majhni. Prezelj Miran NAMIZNI TENIS V mesecu februarju, ki je kot nalašč za izvedbo dvoranskih športov, se je odvijalo prvenstvo v namiznem tenisu v TOZD ERC in DSSS. Igralo se je na dva dobljena seta po sistemu »vsak z vsakim« - točkovni sistem v vseh tekmovalnih skupinah (člani do 30 let -člani nad 30 let in članice). Zaradi manjšega števila nastopajočih ali zaradi neudeležbe tekmovalcev in tekmovalk se v nekaterih tekmovalnih skupinah tekmovanje ni odvijalo! Rezultati tekmovanja moških v namiznem tenisu v TOZD ERC 1. Krempuš 10 točk, 2. Resinovič 8,3. Brglez 6,4. Mada- rasi 4,5. Veninšek 2,6. Lipar 0 Rezultati tekmovanja moških v namiznem tenisu v delovni skupnosti skupnih služb. 1. Prezelj 12 točk, 2. Peternel 10, 3. Lekič 8 točk, 4. Šnabl 6,5.. Oprčkal 4,6. Ratej 2, 7. Radajkovič 0. Kegljanje EMO - KK Celje 24. januarja 1983 se je na kegljišču športno rekreacijskega centra Golovec odvijalo prijateljsko srečanje kegljačev naše delovne organizacije in članov Kegljaškega kluba Celje. Tekmovanje je bilo v disciplini 6 x 200 lučajev. Rezultat je bil 5356:5006 za KK Celje. Pri zmagovalni ekipi so dosegli najboljše rezultate: Kovačič, Vanovšek in Šrot. V ekipi EMO pa so se zlasti izkazali Grilanc, Brglez in Jankovič. Emajlirec 13 TISOČ KM PO SLOVENIJI Na prvem občnem zboru kolesarske sekcije RŠD EMO smo se dogovorili, da po programu za leto 1983 izpeljemo tudi akcijo »1000 km PO SLOVENIJI«. Ker takšna akcija, ki velja za slovensko kolesarsko transverzalo, zahteva dobro organizacijo, še prej pa dobro pripravljenost kolesarjev (ki nameravajo na takšno pot), smo pohiteli s pripravami. Mednje sodi tudi dopis, ki so ga prejeli vsi člani kolesarske sekcije RŠD EMO. Priložena je tudi skica kolesarske transverzale in razrez po etapah. Vsak lahko oceni svoje možnosti in sposobnosti ter se odloči. Za vožnjo po transverzali je seveda potrebno imeti ustrezno kolo in rezervne dele (gume itd.). Za kolo, rezervne dele, opremo skrbi vsak sam, kolesarska sekcija pa bo poskrbela za organizacijo, prenočišča, prehrano, spremljevalno vozilo itd. V teh »stabilizacijskih« časih je seveda največji problem denar. En del denarja naj bi prispevali tudi kolesarji sami (približno 1000 din). Ker računamo z omejenim številom kolesarjev, ta delež kolesarjev samih še ni dokončen. Na vožnjo po transverzali naj bi odšli v drugi polovici junija - pred kolektivnim dopustom. Ker se bo vozilo v delovnih dneh, bomo poizkušali dobiti od tovarne nekaj dni izrednega plačanega dopusta, kakšen dan pa bi si vzel dopust posameznik sam. Še beseda o sami kolesarski transverzali; ki poteka po najlepših predelih Slovenije. Vsak, ki se prijavi prejme knjižico, v katero potem na poti vtisne v določenih krajih kontrolne žige (osem žigov). Po opravljeni poti dobi priznanje - medaljo »1000 km PO SLOVENIJI«, ki ga podeljuje KOLESARSKI KLUB ROG FRANEK - LJUBLJANA - ustanovitelj transverzale. VOZNI RED I. ETAPA - 1. dan Celje preko Latkove vasi, Motnika, Kamnika, Kranja, Kokrice, Nakla, Podnarta, Radovljice, Lesc, Bleda, Sp. Gorja, Jesenic, Kranjske gore, (žig) Vršiča, Bovca. Odhod - 6.00 Prihod - 18.00 Dolžina - 200 km II. ETAPA - 2. dan Bovec preko Kobarida, Nove Gorice, (žig) Šempetra, Štanjela, Dutovelj, Sežane, Divače, Kozine, Kopra,(žig) Kozine, Razdrtega, Postojne, (žig). Odhod - 6.00 Prihod - 18.00 Dolžina - 219 km III. ETAPA - 3. dan Postojna preko Cerknice, Žlebiča, Ribnice, Kočevja, (žig) Male Gore, Dvora, Novega mesta, Šentjerneja, Kostanjevice na Krki Odhod - 6.00 Prihod - 18.00 Dolžina - 196 km IV. ETAPA - 4. dan Kostanjevica preko Krškega, Senova, Kumrov- V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, Pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu ter srednjeročnimi potrebami po kadrih EMO CELJE RAZPISUJE kadrovske štipendije za šolsko leto 1983/84 FAKULTETE - VISOKE ŠOLE II. stop. strojništvo - smer tehnološka II. stop. strojništvo - smer konstrukcija II. stop. strojništvo - smer energetika II. stop. strojništvo - smer II. stop. kemije ■ I. stop. strojništvo - smer tehnološka I. stop. strojništvo - smer konstrukcija I. stop. strojništvo - smer energetika I. stop. kemija - kem. tehnologija SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE - kemijski tehnik - programerski tehnik - rez kar - strugar - strojni ključavničar - ključavničar - splošni - obratni elektrikar kem. tehnologija 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 3 štipendije 5 štipendij 1 štipendij 5 štipendij 5 štipendij 10 štipendij 10 štipendij 4 štipendij Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi (Obr. DZS 8,40) priložiti: Potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. poročilo o opravljenih izpitih na višji ali visoki šoli, potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ter potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982. Prijave sprejema EMO Celje, Izobraževanje kadrov do vključno 10. 6. 1983. ca, Podčetrtka, Podplata, Rog. Slatine, (žig) Podplata, Poljčan, Majšperka, Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Križevcev, Bratan-cev, Murske Sobote (žig) Odhod - 6.00 Prihod - 18.00 Dolžina -196 km V. ETAPA - 5. dan Murska Sobota preko Gornje Radgone, Maribora, Dravograda, Slovenj Gradca, (žig) Velenja, Celja Odhod - 6.00 Dolžina - 185 km ODBOR ZA TEHNIČNO IZVEDBO Lahko je tudi drugače Lepo je, da lahko vsaj enkrat napišemo tudi kakšno pohvalo na račun urejenega okolja naših delovnih prostorov, v katerih preživimo kar tretjino dneva. Pričojoči posnetki so nastali v obratu kovinske predelave v TOZD Posoda, kjer so delavci vzorno popravili svoje delovno okolje. O urejenosti delovnega okolja smo se velikokrat pogovarjali že lansko poletje, kakor že tudi prej. Nekaj časa je boljše, potem pa na to pozabimo in vse je zopet po starem. Upajmo, da tudi v tem primeru, ko gre za lepo urejeno okolje v posodi, ne bo tako. Verjetno pa bo tako v drugih predelih tovarne, saj bo sneg kmalu skopnel in naše okolje bo ponovno dobilo svojo »ta pravo« ne tako lepo podobo. V. K. 14 Emajlirec Naša platišča v Egiptu »Gospodarski položaj v katerem se je znašla naša delovna organizacija in naša TOZD zahteva izjemne nepore in celovitost aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati, da bomo v doglednem času prešli v stabilnejše stanje. Veliko je nerešenih vprašanj, sproti se pojavljajo tudi nova, vendar nas vse to ne ovira, da se ne bi z zaupanjem lotevali novih delovnih nalog.« Tako pravijo v našem TOZD Odpreski in avtokole-sa, kjer so se pred kratkim uspešno vključili tudi v izvoz, saj bodo v kratkem poslali na egiptovsko tržišče 3600 kom 6,5" koles za kamione. NAŠE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu januarju Dne 27.1.1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti. TOZD vzdrževanje in energetika Goričan Marjan, neupravičeni izostanki z dela-prenehanje delovnega razmerja. Gregl Zdenko, neupravičena odklonitev del. naloge, nepravilen odnos do sodelavcev - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mesece. TOZD posoda Koprivc Štefan, kraja - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mesece. Videc Alojz, neupravičeno zap. del. mesta med del. časom ali pred koncem del. časa - opomin. Kogoj Bojan, neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerje, odloženo za čas 3 mesece. Palislamovič Huse, povzročanje nereda v TOZD -javni opomin. Sorčan Jože, kršenje bolniškega reda - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 8 mesecev. Petek Rajko, povzročanje pretepa - prenehanje delovnega razmerja, odloženo za čas 3 mesece. Hodič Ismeta, neupravičeni izostanki z dela - opomin. Krivec Nada, neupravičena odklonitev del. naloge - javni opomin. Vrečar Vinko, neupravičeno zapuščanje, del. m. med delovnim časom ali pred koncem del. časa-opomin TOZD emokontejner Šmuc Milan, neupravičeno zap. del. mesta med delovnim časom ali pred koncem del. časa - opomin. Dežan Viki, neupravičeni izostanki z dela - javni opomin. Geršak Ivan, neuprav. zap. del. mesta med delovnim časom ali pred koncem del. časa - opomin. Ašanin Milomir, fizični obračun - javni opomin. Hren Alojz, neizpolnjevanje del. obveznosti-javni opomin. Podergajs Anton, neizpolnjevanje del. obveznosti - javni opomin. OBVESTILO V TOZD Servis in trgovina v organiziranju je bil dne 24/01-83 z referendumom sprejet Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji z naslednjim izidom: Od skupaj zaposlenih 68 delavcev se je udeležilo glasovanja 65 delavcev ali 95,5 %. »ZA« predlog je glasovalo 61 (89,7 %) glasovalcev »PROTI« predlogu so glasovali 4 (5,9 %) glasovalci Niso glasovali 3 (4,4 %) delavci. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Komisija za izvedbo referenduma je razglasila rezultate referenduma 27/01-1983. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji je bil z večino glasov sprejet. P. S. Naslednja faza v postopku organiziranja so priprave za izvolitev samoupravnih organov in delegacij, ki je že v teku. Sekretar organov samoupravljanja Adi KOZOVINC, I. r. Fistrič Juraj, kraja - pren. del. razmerja, odi. za čas 3 mesece. TOZD frite Piraku Bajram, fizični obračun - denarna kazen. Jurovič Pavel, fizični obračun - denarna kazen. Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu februarju Dne 10. 2.1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: TOZD emokontejner Stevanovič Vlado, neupravičeno izostajanje z dela - prenehanje delovnega razmerje, odi. za čas 12 mesecev. Cirkulan Zmago, neupravičeno izostajanje z dela - prenehanje delovnega razmerja, odi. za čas 3 mesece. TOZD orodjarna Škrubej Zoran, neupravičeno zapuščanje del. mesta med del. časom - opomin. Krajšek Slavko, neupravičeno zapuščanje del. mesta med del. časom - opomin. Švab Marjan, neupravičeno zapuščanje del. mesta med. del. časom - opomin. Murk Vjakoslav, neupravičeno zapuščanje del. mesta med del. časom - opomin. TOZD kotli Šljivar Fihmet, malomarno izpolnjevanje delovne dolžnosti - javni opomin. Bibič Anton, malomarno izpolnjevanje delovne dolžnosti - javni opomin. Kljajič Niko, malomarno izpolnjevanje delovne dolžnosti - javni opomin. Stanevski Peter, prekoračenje danega pooblastila - prenehanje delovnega razmerja, odi. za čas 6 mesecev. TOZD radiatorji Planinc Alojz, uživanje alkohola med delovnim časom - javni opomin. Kvas Franc, neupravičen izostanek z dela en dan - opomin. TOZD posoda Žnider Albin, vinjen na delu - opomin. Pravna služba Sporočila sodelavcem ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža Romih Antona, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz kleparskega oddelka in OOZ sindikata EMO za darovane vence in izraženo sožalje. Lepa hvala tudi godbi na pihala za odigrane žalostin-ke. Žalujoča žena Fanika in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi dragega ata ČERENAK Jakoba se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem prire-zovalnice tanke pločevine in skladišča tanke pločevine za darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin ČERENAK Avgust REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 28 VODORAVNO: 1. romb, 5. brazda, 11. Doboj, 12. Bo-gart, 13. trditev, 15. pokal, 16. RE, 17. Rodin, 19. noga, 20. Ana, 22. rodeo, 24. Nin, 25. Burt, 27. vrsta, 29. NT, 30. Altaj, 32. Atalija, 34. Njegoš, 36. ovira, 37. Talent, 38. Rama. NAVPIČNO: 1. rod, 2. Obir, 3. motor, 4. Bjedov, 5. BB, 6. rop, 7. Agon, 8. zakon, 9. draginja, 10. Atlanta, 14. vidra, 18. nestor, 21. artel, 23. otava, 26. Tage, 28. alim, 31. Jon, 33. Ira, 35. št. Slavi Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec 15 Dežurna kamera Delo krepi a tudi utruja. Kljub temu, da so nekateri naši sodelavci močno navezani na našo delovno organizacijo, na svoja delovna mesta in svojo delovno okolico, da so delovni, vztrajni, pošteni in zvesti svojemu kolektivu, pa vseeno marsikateremu zdravje ne dopusti, da bi se lahko redno upokojil. Tako se je iz oddelka Ročajnica v TOZD Posoda invalidsko upokojila tov. TURNŠEK DANICA. Iz TOZD ODPRESKOV IN AVTOKOLES pa se je invalidsko upokojil tov. PRELOGAR MAKSIMILJAN, ki je dolga leta vzorno opravljal dela in naloge upravljalca 201 dvigala v obratu. Iz posebne finančne službe v DSSS je odšla v zasluženi pokoj naša dolgoletna sodelavka tov. SIVKA Albina. Po dolgih letih napornega dela v TOZD Odpreski in avtokolesa se je upokojil tov. Špes Anton. Sporočila sodelavcem Prisrčno se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz Ročaj niče, ki so mi ob odhodu v invalidski pokoj pripravili prijetno presenečenje in mi podarili lepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na leta med njimi. Pri nadaljnjem delu pa želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov. TURNŠEK Anica Ob odhodu v pokoj, se prisrčno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem, za lepo in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin na vse vas, med katerimi sem preživela vsa ta dolga leta. Lepa hvala tudi obratu posoda VI za pozornost. Vsem skupaj pa želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. JUHANT Slava Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz Dekor oddelka za darilo, katero mi bo v spomin na nje. Želim jim še veliko sreče in medsebojnega razumevanja v nadaljnjem delu. KMETIČ Milan Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem, ki so prispevali za nakup mojega darila, ki mi je in mi bo drag spomin na prijatelje, s katerimi sem preživela prijetnih, včasih pa tudi težkih 35 let. Posebno se zahvaljujem sodelavcem iz ožjega kroga telefonske centrale in skupnih služb za prijetno odhodnico, katero so mi pripravili. Vsem pa želim trdnega zdravja in mnogo uspehov pri delu. Telefonistkam pa veliko dobrih živcev. MESTINŠEK Marija Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste prispevali za lepo in dragoceno darilo, kateri mi bo v trajen spomin. Sodelavkam iz moje delovne enote se iskreno zahvaljujem za vso izkazano pozornost, delovni organizaciji pa želim veliko delovnih uspehov. SIVKA Albina Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda - Emajlirnica za iskreno pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin nanje. Obenem vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, zdravja, medsebojnega razumevanja in osebne sreče. DOBNIK Marija Kadrovske vesti od 1.1. 1983 do 31. 1. 1983 Sprejeti na delo KLADNIK Berta, KRKOVIČ Bojana, KOPRIVC Majda, PEVEC Jurij, TERŽAN Štefan, HRIBERŠEK Jože, BOŠNAK Mirko - vsi TOZD Posoda; MEDVEŠEK Lidija, VOLF Ivan, ŠIFTAR Miroslav - vsi TOZD Frite; RAKIČ Dragobran, LENIČ Janez, PENIČ Jože - vsi TOZD Kotli; BRAČUN Miran - Orodjarna; PETEK Janko, MOTOH Bojan - oba TOZD Vzdrževanje; HUS Aleksander, VELKAVR Robert - oba Servis in trg; BOŽIČ Marko, OPRČKAL Marjan - oba DS SS Iz DO so odšli: JUG Srečko, ZAVERNIK Robert, ROJNIK Robi, HROVATIČ Miran, JAGER Vinko, SKALE Darko - vsi TOZD Vzdrževanje; LIPOVŠEK Stanko, KARATOVIČ Drago, SOTOŠEK Ladislav, LESIČAR Edvard, OBREZ Boris, VERGIČ Stojanka - vsi TOZD Posoda; POČI-VALŠEK Jožica - DSSS; ZANINOVIČ Vlasta - Servis in trg; LAMPRET Leopold - Radiatorji; KAJZBA Jože, OBREZ Milan, RENER Darko, VAJDIČ Ivan, MLAKAR Maks, POSINEK Peter, REJC Marjan, GAJŠEK Jožef - vsi TOZD Kotli; TRAVNER Goran - ERC; BEGANO-VIČ Beriz - Odpreski; GLAVICA Ivan - Kontejner Upokojili so se: HUNSKI Anica, ŠPANZELJ Ivana, KMETIČ Milan, STANTE Marjan, BLAZNIK Anton-vsi TOZD Posoda; GOLEŽ Ada, ŽGAJNER Frida - oba DS SS; KOROŠEC Janez - Kotli; PRELOGAR Maksimiljan - Odpreski Poročili so se: ŠKET Marija - JANČIČ, TOZD POSODA; JAHIČ Žumra - OMEROVIČ, TOZD POSODA. PREMEŠČENI DELAVCI IZ TOZDA V TOZD s 1. 1. 1983 Iz TOZD posoda-pocinkovalnica v TOZD kontejner LEDINEK Magdalena, RAVNIKAR Štefan, PEČNIK Ivan, ŠKORJANC Alojz, GAŠPER Vjekoslav, LAJIČ Radoslav, LAJIČ Radivoj, ARLIČ Avgust, ARLIČ Mihael, OKROŽNIK Franc, VOLAVC Jože, OPERČKAL Ferdinand, KOPRIVC Štefan, MAČEK Cecilija, LU-TOLLI Abdulah, RAMOVIČ Fatima, ŠKET Greta, MU-ČIČI Enver, KOŠEC Vinko, ROMIH Ferdinand, GUN-ZEK Franc. Iz TOZD posoda-trgovina v novi TOZD servis in trgovina GOSTEČNIK Ivanka, PILKO Jelena, ČATER Josipa, GREGUR Milica, LENART Antonija, JEVŠNIK Milena, PETROVIČ Milan, TUBIČ Dušanka, VRAČEVIČ Nade-žda, VUKOMANOVIČ Pero, DINOVIČ Živka, JEVRE-MOVIČ Silvija, SAMARDIČ Katica, KASESTNIK Stanko, GOLOB Hedvika, JAKOB Ivanka, KRAMPERŠEK Srečko, SAMEC Meri. HEMPT Drago iz TOZD radiatorji v TOZD servis in trgovina, SINAMOVIČ Darinka iz TOZD DS SS v TOZD vzdrževanje, BRATINA Vlado iz TOZD ERC v TOZD DS SS, KOROŠEC Mirko iz TOZD servis v TOZD kotli, KLEZIN Martin iz TOZD frite v DS SS -kontrola. V mesecu februarju je praznovala svoj življenjski jubilej naša sodelavka tov. Drev Zdenka iz službe kontrole kvalitete. Tov. Zdenki želimo še mnogo zdravih in srečnih let v našem kolektivu. 16 Emajlirec NAGRADNA KRIŽANKA 8. MAREC Izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCA do 1. IV. 1983. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 300 dni, 2. nagrada 200 din, 3. nagrada 150 din, 4. nagrada 100 din. %.MAREC- 8.MAREC-8.MAREC-8. vlSOVO&OLS'n! V/AZlV S.MAftec VftEblVA- ute tat - TAMtAE. ÍS0&WA& ZAT>RA &MAREC NAPAKA V DOLOČITVI ČASA UUbK. LA ME. CIV.L0& "bRANItO SAKAČ bOMfcAŽUA TKAkJ\WA ObLUiA Ž. IMENA otok ČAROVNICE J¿IRKE zvrst; SLO& NAUK o &1EAH4U EMU, NAVIUSEK ŠVOTS.LO K&lLO ■Uto NOVAK. MllE-ŽA fRlPALNlK AZTEKOV TEVEC REDIN6 SLCVE-ti. PISATELA ttltp LETOV! Sire tttSTC 0% AZOON! I6ÜALKA LONČAR TEVKA FALK POSLEDICA ÜAZTE2AK1ÍA ZBlR- KROkMLA, LETOPIS AUOSA ŽORGA MAJHNA UWA OfcUVCA HOŠLEfeA IMEWA I ff ^ p ^ R 0 A v NE.IO, ¿VOD HUMOR Novi direktor sektorja je angažiral novo šefico računovodstva. Že takoj prvi dan računovodkinja vpraša: »Oprostite, je potrebno vašo davčno prijavo izpolnjevati vestno ali intele-gentno. X »Ali si kupil nov avtomobil?« »Ne starega sem prebarval.« »Zakaj?« »Da ga lastnik ne bi spoznal.« »Dragi, zobozdravnik mi je danes izdrl zdrav zob,« tarna žena možu. »To je pri tebi normalno, draga. Čim odpreš usta je že nekaj narobe.« X od »Ona je lepa.« »Kaj pa od daleč?« »Zelo inteligentna.« »Povejte mi, od kod vas poznam?« vpraša sodnik obtoženca. »Imel sem čast, da sem pet let učil klavir vašo hčerko.« »Aha, potem pa še pet let zapora!« X »Vi tožite tega človeka zaradi tega, ker vam je rekel, da ste idiot?« »Da, tovariš sodnik, to je resnica.« »Ja zakaj ga pa potem tožite, če je to resnica?« Vt po ■VU 8-33HVIVB-03‘)IVU8-03'^ »OSMOMAKCEVSKA ROZA« -----------(n UAíCYléy Ni bilo potrebno, da ste tako odprli usta«, pravi zobozdravnik pacientu, blizu zelo »Ja, ampak rekli ste, da morate s kleščami noter?. ..« »Da, to že, ampak jaz ostanem zunaj!« X Desetar sumljivo opazuje mlade vojake, nato pa šepe-taje reče kapetanu: »Tisti regrut Vlado se čudno obnaša.« »Kako to mislite?« »Vsekakor ko strelja poskuša odstraniti s puške prstne odtise.« »Verjemi mi sine, najboljša stvar na svetu je dobro znanje.« »Že mogoče, vendar tudi dobri dohodki niso slabi...« Modre in manj modre Mladost je čas, ko proučujemo modrost, starost pa čas, ko jo spreminjamo v prakso. X Kako pri nas delimo delovne zmage? Nekaterim delo, drugim zmage. X Ko človek nima tistega, kar ima rad, mora imeti rad tisto, kar ima. Zaroka je komajda resna, če ni bila pretrgana vsaj enkrat. Poznamo tovariše, ki so bili revolucionarji samo v rani mladosti in sedaj, v starejših letih. Vmes so varčevali z močmi. In varčevali. Ženske nikoli ne lažejo, izmišljajo si resnico, ki jo v danem trenutku najbolj potrebujejo. X Samo dveh stvari na svetu se je treba bati: človeka in ljudi. X Smo v času, ko je potrebno na vsakem koraku varčevati z energijo. Skoda pa je, da je večina pripravljena varčevati le s svojo lastno energijo. X Ni mi jasno eno: če si sposoben, te vsi časte; če pa si vsega sposoben prideš pred sodišče. X Pustite govoriti norce: učenost ima svojo ceno. Prepih »Maja, Maja, pridi sem!« »Prosim, tovariš direktor, želite?« »Zapri vsa okna. Ta prepih me bo uničil.« »Toda tovariš direktor, vsa okna so zaprta.« »Kaj praviš? Da so zaprta. Od kod pa potem tako piha? Ali si res zaprla vsa vrata?« »Sem tovariš direktor.« »Ne morem verjeti, nemogoče, spet je zapihalo. Še enkrat se prepričaj, če je vse zaprto.« »Bom pogledala, tovariš direktor, a tu nikjer ne piha.« »Ne piha, res ne? Zakaj pa je potem takšen prepih, tovariš direktor.« »Ja kaj pa je potem to, hudiča?« »Kako bi rekla..., v kolektivu so začeli odkrito govoriti o vaših napakah tovariš direktor.« Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji Na temelju 336. čl. in 463. čl. zakona o združenem delu so delavci temeljne organizacije združenega dela servis in trgovina, ki je v sestavi de- lovne organizacije EMO Celje, na referendumu dne 24. 1. 1983 sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določajo delavci pogoje za urejanje družbenoekonomskih odnosov, posebno pa upravljanje z družbenimi sredstvi, osnova za razporejanje dohodka in čistega dohodka, osnove za delitev sredstev za osebne dohodke, temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, osnove združevanja dela in sredstev v delovno organizacijo, obveščanje delavcev in druga vprašanja pomembna za združevanje dela in sredstev v temeljni organizaciji. S podpisom izjave, da pristopijo k temu samoupravnemu sporazumu delavci združijo svoje delo v temeljni organizaciji. 2. člen Z združevanjem dela v temeljno organizacijo pridobijo delavci pravico in dolžnost, da upravljajo z družbenimi sredstvi, s svojim delom, pogoji in rezultati svojega dela, v skladu z interesi temeljne organizacije, delovne organizacije kot celote in širše družbene skupnosti. 3. člen Medsebojni odnosi se urejajo v temeljni organizaciji v skladu z osnovami iz tega sporazuma, odnosi z drugimi temeljnimi organizacijami pa se urejajo po načelih enakopravnosti In solidarnosti. 4. člen V uresničevanju svojih samoupravnih pravic, delavci temeljne organizacije odločajo z osebnim izjavljanjem na zboru, na referendumu, s podpisovanjem posebnih izjav in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon. 5. člen Zaradi celovitega uresničevanja in varstva svojih samoupravnih pravic, delavci organizirajo v temeljni organizaciji samoupravno delavsko kontrolo. 6. člen Vsak delavec temeljne organizacije je osebno odgovoren za uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti kot tudi za uresničevanje delovnih obveznosti. II. UPRAVLJANJE Z DRUŽBENIMI SREDSTVI 7. člen Produkcijska sredstva in druga delovna sredstva, so materialne pravice in denarna sredstva, ki jih delavci uporabljajo pri delu in, ki jih kot proizvod združenega dela in v združenem delu ustvarjen dohodek pridobijo z delom in poslovanjem. 8. člen Kot osnovno sredstvo se štejejo stvari, ki jih sestavljajo sredstva za delo in poslovanje, katerih uporabna doba je daljša od enega leta in katerih vrednost se deloma prenese na proizvode združenega dela in nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije. Za osnovna sredstva po prvem odst. tega člena se štejejo tudi stvari, ki so v gradnji ali so že zgrajene, pa še niso usposobljene za svoj namen, kakor tudi materialne pravice, ki so pogoj za delo in poslovanje, kolikor se njihovo vrednost nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije. Druga sredstva za delo in poslovanje so obratna sredstva. 9. člen Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so sredstva, ki jih delavci izločajo iz dohodka temeljne organizacije in iz svojih osebnih dohodkov ali drugih svojih prihodkov in jih združujejo, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese. PRILOGA - 3 Pri uveljavljanju pravic dela z družbenimi sredstvi imajo delavci glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi, pravice, obveznosti in odgovornosti s tem samoupranvim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom. 11. člen Delavci imajo pravico in obveznost, da uporabljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo v skladu z njihovo naravo in zakonom. 12. člen Delavci imajo pravico in obveznost, da pazijo na družbena sredstva in jih varujejo pred uničenjem in poškodbami in, da z njimi vestno in skrbno ravnajo. 13. člen Kolikor bo osnovno sredstvo, fizično dotrajalo in tehnično zastarelo ga lahko izločijo iz uporabe. če je bilo osnovno sredstvo poškodovano ali uničeno zaradi višje sile ali na drug v zakonu določen način, imajo delavci pravico odpisati njegovo vrednost za nastalo škodo na način in pod pogoji kot to določa zakon. 14. člen Delavci bodo usklajevali vrednost osnovnih sredstev v evidenci družbenih sredstev z njihovo tržno vrednostjo. 15. člen Delavci bodo določili pogoje pod katerimi se lahko dajejo osnovna sredstva v začasno uporabo izven delovne organizacije, v delovni organizaciji pa na način in pod pogoji določenimi s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo zakonom. Višina povračila za začasno uporabo osnovnih sredstev, ki se dajejo v uporabo izven delovne organizacije je določena s samoupravnim splošnim aktom. Kolikor so pogoji pod katerimi se dajejo osnovna sredstva v začasno uporabo izven delovne organizacije določena v Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo, je temeljna organizacija dolžna višino nadomestila določiti s temi pogoji. 16. člen Sredstva za skupno porabo upravljajo delavci na način, ki ga določi samoupravni splošni akt. Sredstva za skupno porabo se lahko združujejo z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije tako, da imajo delavci pravico, da upravljajo s temi sredstvi na način, ki ga določa zakon in Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupno porabo. PRILOGA - 4 Odtujevanje družbenih sredstev odplačno ali neodplačno, oddaja družbenega sredstva v začasno uporabo ali menjavo družbenega sredstva za druga družbena sredstva v družbeni lastnini ali za sredstvo na katerem ima kdo lastninske pravice, se lahko opravi s Samoupravnim sporazumom, oz. s pogodbo v pismeni obliki. Stvari, ki so produkcijska sredstva in druga delovna sredstva in sredstva skupne porabe ni mogoče neodplačano odtujiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. 18. člen Če temeljna organizacija namerava odtujiti družbeno sredstvo ali ga prenesti na delavce v družbeni pravni osebi izven delovne organizacije je dolžna, da pred nameravano predajo ponudi ta sredstva temeljnim organizacijam v sestavi delovne organizacije in jim sporočiti pogoje za prenos. Če temeljne organizacije, katerim je bila dana ponudba v smislu 1. odst. tega člena v roku 30 dni od prejema ponudbe ne izjavijo, da sprejemajo, lahko temeljna organizacija odstopi oziroma prenese družbena sredstva v družbena sredstva druge družbene pravne osebe. 19. člen Kolikor se pogoji za prenos družbenega sredstva odplačno ali neodplačno določeni s Samoupravnim sporazumom o druževanju v delovno organizacijo je tozd dolžna spoštovati pogoje. III. PLANIRANJE 20. člen Zaradi uresničevanja ekonomske in družbene kontrole nad reprodukcijo v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji, kot tudi družbenopolitični skupnosti in zaradi usklajevanja odnosov v razvoju dejavnosti in poslovanja temeljne organizacije z dejavnostmi in poslovanjem drugih temeljnih organizacij, kot tudi zaradi usklajevanja in usmerjanja družbenega in ekonomskega razvoja in samoupravljanja v okviru družbenopolitične skupnosti, delavci združeni v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da planirajo svoje delo, poslovanje in ekonomski in družbeni razvoj svoje temeljne organizacije, delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti. S planiranjem delavci v tozd zagotavljajo pogoje za ustvarjanje in povečanje dohodka, opredeljujejo dohodek v planiranem obdobju ter planirajo razporejanje dohodka in čistega dohodka za uresničevanje svojih družbenih interesov in potreb. 21. člen Pravico in dolžnost planiranja delavci združeni v temeljni organizaciji uresničujejo: 1. z določanjem smernic plana svoje temeljne organizacije, 2. z določanjem elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana delov- ne organizacije, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in z določanjem elementov za sklenitev dogovora o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, 3. s sprejemanjem plana temeljne organizacije in sprejemanjem plana delovne organizacije In, 4. z določanjem ukrepov za uresničevanje teh planov. 22. člen Delavci združeni v temeljni organizaciji so dolžni sprejeti dolgoročne, srednjeročne in letne plane v skladu z zakonom in statutom temeljne organizacije. 23. člen Delavci so dolžni pri planiranju spoštovati načelo sočasnega planiranja z drugimi nosilci planiranja in načela kontinuiranega planiranja. 24. člen Delavci združeni v temeljni organizaciji bodo sprejeli v svojo plane obveznosti Iz sprejetih samoupravnih sporazumov v osnovah plana delovne organizacije v katero je združena temeljna organizacija, obveznosti iz sprejetih drugih samoupravnih sporazumov o temeljih plana kot tudi obveznosti iz dogovora o osnovah plana družbenopolitične skupnosti ter z ustreznimi ukrepi poskrbeli za njihovo izvajanje. IV. OSNOVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA 25. člen Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizacije v odvisnosti od produktivnosti živega dela in celotnega družbenega dela, z uspešnim opravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev kot tudi od nenehnega prilagajanja proizvodnje in opravljanja druge dejavnosti tržnim pogojem, potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitične skupnosti. Dohodek se pridobiva in izkazuje samo kot dohodek temeljne organizacije ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se pridobiva. 1. Podlaga za pridobivanje dohodka 26. člen Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizaciji iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari s prodajo proizvodov in storitev, z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku in po drugih temeljih ugotovljenih z zakonom. 27. člen Prodajo proizvodov in storitev opravlja temeljna organizacija na domačem in zunanjem trgu, oz. v okviru delovne organizacije po cenah na trgu in v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ter z zakonom, določenimi pogoji za pridobivanje dohodka. 28. člen Vsak delavec temeljne organizacije se zavezuje, da bo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi z drugimi delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno: - delal In sodeloval v delovnem in proizvodnem procesu po svojih delovnih sposobnostih in izpolnjeval delovne obveznosti; - razvijal svoje delovne sposobnosti: - skladno z načelom dobrega gospodarja opredeljeval dejavnost svoje temeljne organizacije, nenehno obnavljal, izboljševal in povečeval družbena sredstva, ne da bi bila pri tem prizadeta škoda drugim; - odločal o združevanju dela in sredstev; - odločal o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije, pri čemer je plan osnova nadaljnega razvoja temeljne organizacije; - urejal medsebojna razmerja z določanjem pravic, obveznosti in odgovornosti med delavci v temeljni organizaciji in do družbene skupnosti. 29. člen Delavci temeljne organizacije se dogovorijo z delavci v drugih temeljnih organizacijah v okviru delovne organizacije in izven nje: - za dosledno upoštevanje udeležbe v skupnem prihodku oziroma dohodku v odvisnosti od dejanskega prispevka posamezne udeležene temeljne organizacije, ki se ugotavlja na podlagi skupnih meril; -za tako dogovarjanje skupnih ciljev in pogojev združevanja dela in sredstev, da se zagotavlja dviganje produktivnosti dela; - za tako ugotavljanje osnov za razporeditev skupnega prihodka in skupnega dohodka, ki bodo izhajale iz dogovorjenih normativov materiala, časa, strojnih zmogljivosti itd., in kot zgornjo mejo upoštevale tržno ceno končnega proizvoda; - da vsaka udeležena temeljna organizacija krije dejanske stroške svoje proizvodnje; - za skupno prevzemanje rizika iz združevanja dela in sredstev; -za dosledno spremljanje doseženega dohodka, zlasti na podlagi novih naložb in združevanja dela ter sredtev z delavci drugih temeljnih organizacij. V ta namen je treba zagovoriti trimesečne podatke o poteku izvajanja investicij, o doseganju pričakovanega dohodka Ipd., zato da lahko delavci in organi upravljanja v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva, po potrebi ustrezno ukrepajo. 30. člen Pridobivanje prihodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na temelju združevanja dela in sredstev se uresničuje kot udeležba v skupnem prihodku ali kot udeležba pri skupnem dohodku. PRILOGA - 5 Medsebojni odnosi v uresničevanju in razporejanju skupaj ustvarjenega dohodka in prihodka se urejajo s samoupravnim sporazumom v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo in zakonom. 2. Ugotavljanje dohodka 31. člen Dohodek temeljne organizacije se pridobiva v okviru njenega celotnega prihodka, ko se iz celotnega prihodka nadomesti vrednost materialnih sredstev v celoti porabljenih v reprodukcijskem procesu (materialni stroški) in zagotovi reprodukcija stalnih produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev (amortizacijski stroški). 32. člen Delavci v temeljni organizaciji so dolžni, da nenehno večajo dohodek svoje temeljne organizacije z večanjem produktivnosti dela, racionalnim izkoriščanjem sredstev družbene reprodukcije in stalnim prilagajanjem svojega dela in poslovanja zahtevam tržišča oz. družbeno dogovorjeni delitvi dela. 33. člen Z ustvarjenih dohodkom temeljne organizacije razpolagajo delavci v skladu z njihovimi ustavnimi in zakonskimi določenimi pravicami in v skladu z medsebojno povezanostjo in odvisnostjo v odnosih samoupravnega združevanja z delavci v drugih organizacijah združenega dela, po načelih solidarnosti, vzajemnosti in odgovornosti. 3. Razporejanje dohodka 34. člen Dohodek temeljne organizacije se razporeja za: - obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo družbeno dejavnost, - obveznosti s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, - z zakonom določene obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, -obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo delo skupnega pomena za temeljno organizacijo v delovni organizaciji, - izdatke za ohranitev, zboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja, kolikor ne določa zakon, da so to materialni stroški, - članarine oz. prispevke gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem, organizacijam združenega dela, - izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, - izdatke za amortizacijo, ki presežejo znesek, obračunan po minimalnih stopnjah, - denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, upravne takse in sodne stroške, PRILOGA - 6 - premije za zavarovanje družbenih sredstev, - druge izdatke za izpolnitev z zakonom določenih obveznosti prevzetih s samoupravnih sporazumom ali pogodbe oz. druge z zakonom določene obveznosti, - čisti dohodek temeljne organizacije. 35. člen V dohodku temeljne organizacije se posebej ugotavlja del, ki je rezultat dela v izjemnih ugodnih naravnih pogojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali rezultat izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju, za njegov z zakonom ali s samoupravnim sporazumom o združitvi določen namen. Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, se ugotavlja po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu oz. zakonu. V dohodku temeljne organizacije se posebej ugotavljajo tudi sredstva, ki jih je temeljna organizacija dobila na podlagi razvojne premije ali na drugi z zakonom predpisani podlagi za določene namene. 4. Osnove za razporejanje čistega dohodka 36. člen Dohodek temeljne organizacije razporejajo delavci na del za osebne dohodke in za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v temeljni organizaciji ter na del za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe. Del dohodka temeljne organizacije razporejen za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, za Izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in za rezerve predstavlja čisti dohodek temeljne organizacije. 37. člen Razporejanje čistega dohodka je odvisno od doseženih delovnih in poslovnih rezultatov v temeljni organizaciji, pri čemer je treba zaradi primerjave s planiranimi rezultati in zaradi primerjave z rezultati v drugih temeljnih organizacijah upoštevati predvsem, koliko in kako so delavci v temeljni organizaciji proizvajali, kar se ugotavlja: - s finančno-vrednostnimi kazalci, ki izražajo produktivnost dela, uspešnost gospodarjenja in upravljanja; - z naturalnimi kazalci, ki izražajo fiziči obseg proizvodnje oziroma produktivnosti dela. Pri tem je treba upoštevati najmanj kazalce, ki jih določa zakon o združenem delu. 38. člen Razporejanje čistega dohodka je odvisno od rezultatov, ki so jih dosegli delavci temeljne organizacije in delavci drugih temeljnih organizacij. Zato se skupaj z delavci drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji in zunaj nje določajo osnove in merila razporejanja čistega dohodka. 39. člen Pri vsaki razporeditvi čistega dohodka določijo delavci najmanjše sestavine, upoštevajoč materialno varnost delavcev ter stabilnost poslovanja temeljne organizacije. V ta namen presodijo, ali je treba oblikovati višja sredstva rezerv, kot jih določa zakon, in določijo izhodišča za oblikovanje nujnih sredstev za razširitev materialne osnove svojega dela. 40. člen Raven in dinamika sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev temeljne organizacije je odvisna tako od doseženih rezultatov delavcev temeljne organizacije kot tudi drugih temeljnih orgnaizacij, s katerimi je dohodkovno povezana. Če so v temeljni organizaciji višji osebni dohodki v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami, zlasti pa v sestavi iste delovne organizacije, mora biti relativno več izločenih sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela kot za osebne dohodke In skupno porabo. 41. člen Povečanje dohodka, ki je posledica odločitev, vezanih na prilagajanje težkim pogojem, novi tehnologiji dela, uporabi znanosti, se bo odrazilo tudi v višjih osebnih dohodkih delavcev v temeljni organizaciji in se bodo tudi na tej osnovi odpravljale uravnilovske težnje v višini osebnih dihodkov med delavci v isti temeljni organizaciji in med temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije. 42. člen Doseženi rezultati in zlasti višina osebnih dohodkov iz skupne porabe se primerjajo z doseženimi rezultati v temeljnih organizacijah ožjega in širšega območja in z doseženo družbeno produktivnostjo. 43. člen Doseženi proizvodni in poslovni rezultati, fi-nančno-vrednostni kazalci in naturalni kazalci se primerjajo s planiranimi in doseženimi v temeljnih organizacijah enake ali sorodne dejavnosti; v primerjavi se upoštevajo tudi tehnični normativi, normativi materiala, dela ipd., ki jih določajo in dosegajo delavci v sorodnih in enakih dejavnostih. 44. člen Osnove in merila za razporejanje čistega dohodka v temeljni organizaciji se določijo s samoupravnim splošnim aktom. Samoupravni splošni akt iz prejšnjega odstavka sprejemajo delavci v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga delavci tozd sklenili z delavci drugih tozd v sestavi delovne organizacije. 5. Sredstva za skupno porabo 45. člen Sredstva za skupno porabo se uporabljajo za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe s katerimi se zadovoljujejo potrebe stanovanja, prehrane, po- čitka, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe. 6. Sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela 46. člen Sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v temeljni organizaciji so namenjena za modernizacijo in zboljševanje produkcijskih sredstev oziroma drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih ali drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za zboljšanje znanstveno raziskovalnega dela, za vlaganje v lastna obratna sredstva ter na druge pogoje za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela. 47. člen S sredstvi za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela (investicijska sredstva) upravljajo in gospodarijo delavci v tozd kot s skupno osnovo svojega skupnega in celotnega združenega dela. Kot sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se štejejo sredstva, ki se razporejajo iz čistega dohodka in namenijo za investicijsko vlaganje ali se pridobijo za investicijsko vlaganje na temelju samoupravnega sporazuma, kot tudi sredstva, ki so za investicijsko vlaganje določena na podlagi zakona ali se v skladu z zakonom uporabljajo za Investicijsko vlaganje. 48. člen Pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi imajo delavci v temeljni organizaciji pravico in dolžnost, da se pri odločanju o investicijskem vlaganju opredelijo za investicijsko vlaganje s katerim ustvarijo pogoje za tak razvoj materialne osnove dela, ki zagotavlja nenehno povečanje produktivnosti dela in izboljšanje ekonomičnosti pri delu in poslovanju ter na tej podlagi povečanje dohodka. Delavci v temeljni organizaciji sprejemajo investicijsko odločitev z osebnim izjavljanjem na predlog, ki ga določi organ upravljanja toda. Investicijsko odločitev za investicijsko vlaganje manjše vrednosti, ki je določena s samoupravnim splošnim aktom sprejme organ upravljanja tozd. 49. člen Temeljna organizacija lahko združuje investicijska sredstva z drugo temeljno organizacijo na temelju samoupravnega sporazuma s katerim se uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti pri gospodarjenju z združenimi investicijskimi sredstvi. Delavci v tozd se osebno izjavljajo o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju investicijskih sredstev. PRILOGA - 7 50. člen Delavci v temeljni organizaciji so dolžni oblikovati rezervna sredstva. Rezervna sredstva temeljne organizacije se oblikujejo najmanj v višini, ki je določena z zakonom. Rezervna sredstva so namenjena za pokrivanje izgub v poslovanju temeljne organizacije, za kritje izdatkov za prekvalifikacijo in za zaposlovanje delavcev v primeru, če v temljni organizaciji preneha potreba po delu določenega števila delavcev, če pride temeljna organizacija v izredno ekonomske težave ali, če so potrebni ukrepi za njeno sanacijo, za kritje škode nastale zaradi naravnih nesreč ali v druge v skladu z zakonom določene namene. 51. člen Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv delovne organizacije v katere sestavi je temeljna organizacija. Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti se lahko uporablja za razvoj tozd ali, da se v celoti ali deloma vloži v sklad skupnih rezerv. V. OSNOVE ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 52. člen Dohodek, ki ga delavci pridobivajo z delom z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji je materialni pogoj in temelj njihove pravice, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in merilo za uspešnost proizvodnje ter opravljanje dejavnosti temeljne organizacije in odgovornosti delavcev za uspešno delo in razpolaganje z družbenimi sredstvi. Dohodek je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb kot tudi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo in za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in obnavljanje rezerv. Dohodek je osnova in vsebina družbenega planiranja v temeljni organizaciji in osnovni vir svobodne menjave dela z delavci v delovni skupnosti in organizacijah družbenih dejavnosti na temelju svobodne menjave dela. Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, kot tudi za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se na podlagi zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka. 53. člen Sredstva za osebni dohodek se delijo na osebne dohodke delavcev v temeljni organizaciji, uporabljajo pa se tudi za nadomestilo osebnega do- PRILOGA - 8 hodka delavcev za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta in strokovnega usposabljanja ter izpopolnjevanja, ter v drugih primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt v skladu z dogovorom in zakonom. 54. člen Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije skladno z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah s katerimi je združil delo in sredstva ter celotnega družbenega dela. 55. člen Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov. 56. člen Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje v katerih delavec dela. 57. člen Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja teh sredstev in od določenega delovnega prispevka k povečanju dohodka tozd na podlagi inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu. 58. člen Količina in kakovost delavčevega dela (delavčev učinek) izhaja: 1. iz obsega dela; 2. iz zahtevnosti delovnih nalog, ki jih delavec opravlja; 3. iz kakovosti doseženih rezultatov dela In izrabe delovnega časa; 4. iz posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. 59. člen Razvid del oziroma nalog daje podlage za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog ter rezultatov dela vsakega delavca. Zahtevnost delovnih nalog ugotavljamo z naslednjimi sestavinami: - znanje in strokovna usposobljenost za delo, - odgovornost, - napor, - vplivi okolja. 60. člen Osnove za ugotavljanje delavčeve učinkovitosti (kvalitete dela) so: 1. - Izpolnjevanje danih nalog po vrsti, obsegu In določenih rokih, - natančnost in točnost pri opravljanju nalog oziroma pripombe na kvaliteto opravljenega dela, - ažurnost, - izraba delovnega časa; 2. Izkušnje na enakih ali podobnih delih; 3. izraba sredstev za delo. 61. člen Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev temeljne organizacije se določijo s samoupravnim splošnim aktom o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah In merilih, ki so ga delavci temeljne organizacije sklenili z delavci drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije. V osnovah in merilih Iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo posebej osnove in merila po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela. Samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti iz 1. odst. tega člena ne smejo biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oz. h kateremu je pristopila temeljna organizacija. 62. člen Delavci v temeljni organizaciji uveljavljajo pravico do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela po prispevku, ki so ga dali z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju dohodka svoje temeljne organizacije skupno ustvarjenega dohodka in celotnega družbenega dohodka. Za minulo delo se štejejo družbena sredstva za proizvodnjo in druga delovna sredstva v družbeni lastnini, ki so rezultat dela in, ki jih kot stvari, materialne pravice in delovna sredstva upravljajo delavci ter pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo delavci pri opravljanju in gospodarjenju s temi sredstvi. 63. člen Družbena sredstva Iz prejšnjega člena uporabljajo delavci v temeljni organizaciji v procesu dela in poslovanja, vlagajo v razvoj materialne osnove dela v temeljni organizaciji ali združujejo za vlaganje v razvoj materialne osnove dela v drugi tozd. 64. člen Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela pa se ugotavlja tudi od odvisnosti od prispevka posameznega delavca, ki ga je dal k povečanju dohodka tozd z inovacijo, racionalizacijo in drugimi oblikami ustvarjalnosti. 65. člen Sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela se razporejajo na delavce v tozd med letom ob periodičnem obračunu in dokončno ob zaključnem računu tozd. 66. člen Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom o delitvi sredstev za osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi delovne organizacije. 67. člen Delavci v temeljni organizaciji so dolžni iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije, zagotoviti predvsem sredstva za osebne dohodke do višine zajamčenih osebnih dohodkov. Če iz ustvarjenega čistega dohodka temeljne organizacije ni mogoče kriti zajamčenih osebnih dohodkov se razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka krije iz sredstev rezerv temeljne organizacije oz. Iz skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji. 68. člen Delavci med letom začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobe, ki jih določa samoupravni splošni akt. Te dobe ne smejo biti daljše od enega meseca. Ob vsakem Izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu vročiti pismen obračun akontacije njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih po katerih je bila obračunana. Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v temeljni organizaciji se napravi ob zaključnem računu temeljne organizacije. Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca se napravi ne glede na čas, kolikor ga je med letom prebil na delu v temeljni organizaciji. 69. člen Vsakemu delavcu se mora v pisni obliki vročiti končni obračun njegovega osebnega dohodka kot to določa zakon. VII. NAČELA VZPODBUJANJA INOVACIJ 70. člen Upoštevaje načelo, da je Inovacijska dejavnost sestavni del rednega poslovanja v vseh organizacijah združenega dela, se delavci temeljne organizacije na vseh ravneh svoje organiziranosti zavzemajo, za praktično uresničevanje tega načela. Ker ekonomski učinki inventivne dejavnosti pomembno vplivajo na višino dohodka, opredelijo delavci v temeljni organizaciji v posebnem sa- PRILOGA - 9 moupravnem splošnem aktu osnove in merila ter določijo postopke, ki bodo spodbujali delavce k organiziranemu razvoju in nagrajevanju dosežkov inventivne dejavnosti. S tem samoupravnim splošnim aktom delavci: -določijo, kateri samoupravni organi oblikujejo politiko inventivne dejavnosti in skrbijo za njeno izvajanje; - določijo naloge poslovodnih organov, strokovnih služb in drugih organov na področju inventivne dejavnosti; - določijo taka merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in umestnih opozoril, da bodo odškodnine oz. nagrade spodbudne in odvisne od doseženih materialnih oz. nematerialnih.koristi za temeljno organizacijo; v sistem nagrajevanja se vključijo poleg avtorjev tudi vsi delavci, ki sodelujejo pri uresničevanju inventivne predloga; -v vsakoletnih planih predvidijo sredstva za finansiranje inovacij; - uvedejo poleg odškodnin oz. nagrad različne oblike moralnih priznanj; posebno uspešnim avtorjem temeljna organizacija nudi še druge ugodnosti (plačan dopust, podelitev štipendije, izpopolnjevanje v stroki); - določijo evidentiranje vseh vrst stroškov in ekonomskih učinkov inventivne dejavnosti ter spremljajo njihove praktične učinke; -določijo postopek in način evidentiranja, obravnavanja in uveljavljanja inventivnih predlogov: - spodbujajo interes pri delavcih za inventivno dejavnost prek internih glasil in drugih oblik obveščanja. Vlil. ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE IN MATERIALNE VARNOSTI DELAVCEV 71. člen Delavci temeljne organizacije opredelijo skupaj z delavci drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji najnižja sredstva skupne porabe, ki si jih delavci vseh temeljnih organizacij solidarno zagotovijo in so namenjena predvsem za regrese za letni dopust, za organiziran obrok hrane med delom, namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo in nagrade ob odhodu delavcev v pokoj. 72. člen Najnižji zajamčeni osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb ob izpolnjevanju delovnih obveznosti za poln delovni čas, je 10 % višji od zneska, ki ustreza višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov, kot jih ugotovi in objavi v Ur. listu SRS Zavod SRS za statistiko. Sredstva za zajamčene osebne dohodke delijo delavci temeljne organizacije skladno s samoupravnimi splošnimi akti. Zajamčeni osebni dohodki se izplačujejo iz rezervnih sredstev temeljne organizacije, oz. skladno s samoupravnim sporazumom iz rezervnih PRILOGA - 10 sredstev delovne organizacije. Pogoji, pod katerimi so ta sredstva dana temeljni organizaciji brez vračila, v katerih primerih pa jih je treba vrniti, se določijo v samoupravnem sporazumu vseh tozd v delovni organizaciji. 73. člen Delavci temeljne organizacij urejajo varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se zagotavlja: - pravica invalida, da nadaljuje delo na svojem ali drugem delu, če lahko glede na preostalo delovno zmožnost brez poklicne rehabilitacije dela na njem; - usposobitev invalida z rehabilitacijo za drugo delo; - preurejanje delovnih naprav ter delovnega okolja za svoje delo; - oblikovanje oz. združevanje sredstev za prekvalifikacijo invalidov ter prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo; - prednost pri izbiri nezaposlenim invalidnim osebam, če ustrezajo njihove strokovne in druge zmožnosti zahtevam tega dela. IX. TEMELJNA NAČELA O SKLEPANJU IN PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA 1.0. Sklenitev delovnega razmerja 74. člen Delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji se sklepa svobodno in enakopravo in pod enakimi pogoji na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom s katerim se urejajo delovna razmerja in v skladu z zakonom. Delovno razmerje lahko sklene vsak, kolikor izpolnjuje pogoje določene v skladu s potrebami delovnega procesa v temeljni organizaciji. Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti in ima splošno zdravstveno sppsobnost. Šteje se, da je invalidna oseba usposobljena za izvrševanje določenih del in nalog, kolikor ima zdravstveno sposobnost za izvrševanje teh del in nalog. 75. člen V temeljni organizaciji ne more delati nihče, če ni pred tem sklenil delovno razmerje na način in pod pogoji, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih in v skladu s tem samoupravnim sporazumom in zakonom; razen če gre za občasna ali začasna dela. 76. člen Kadar se v temeljni organizaciji na podlagi planov in v skladu s kadrovskim načrtom ugotovi, da je treba v delovnem procesu oz. v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oz. nalog ali nadomestiti delavce, ki so prenehali z delom v temeljni organizaciji se odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci. Sklep o sklenitvi delovnega razmerja z drugimi delavci sprejme pristojni organ v temeljni organizaciji na podlagi pobude poslovodnega organa temeljne organizacije, ki mora biti skladna s planom in kadrovskim načrtom. 77. člen Sklep o sklenitvi delovnega razmerja z novimi delavci se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Za takšno objavo se šteje tudi objava o potrebah temeljne organizacije v uradnih prostorih skupnosti za zaposlovanje. Če se sklep nanaša na dela oziroma naloge na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti se objavijo pogoji, kijih mora izpolnjevati kandidat z javnim razpisom, ob navedbi za koliko časa se sprejemajo. 78. člen Brez javnega oglasa se lahko sklene delovno razmerje z novim delavcem v primerih določenih z zakonom, kot tudi z delavci iz druge temeljne organizacije, ki je v sestavi delovne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo, in z delavcem, ki je na podlagi pogodbe o štipendiranju dolžan skleniti delovno razmerje v temeljni organizaciji. 79. člen Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v primerih določenih s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu z zakonom sklene delovno razmerje za določen čas. Samoupravni splošni akt Iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme delavski svet temeljne organizacije. 80. člen Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas na podlagi oglasa ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal preneha delovno razmerje, ali če začasno povečani obseg dela temeljne organizacije postane trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru se delovno razmerje sklene brez oglasa. 81. člen Kadar se na oglas oz. javni razpis prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje določene s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih se opravi izbira. Sklep o izbiri se sprejme z večino glasov vseh članov pristojnega organa za izbiro. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi komisija za delovna razmerja po postopku določenem v samoupravnem splošnem aktu. Izbiro med prijavljenimi kandidati za dela oz. naloge na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti opravi delavski svet v skladu z zakonom O izbiri se sestavi zapisnik. Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran se oglas oz. javni razpis ponovi. Kolikor pa je zaposlitev neogibno potrebna lahko za izbiro pristojni organ, v primeru še nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto z enim od prijavljenih kandidatov. 82. člen Izbranemu kandidatu se mora poleg obvestila o Izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut in druge samoupravne splošne akte s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti. Hkrati mu je treba vročiti obvestilo, da v postavljenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in, da sprejema priložene samoupravne splošne akte. V obvestilu je treba izbranemu kandidatu sporočiti dan, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo v temeljni organizaciji. 83. člen Izbrani delavec sklene delovno razmerje kadar v določenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in, da sprejema priložene samoupravne splošne akte s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev. 84. člen Če delavec iz neopravičenih razlogov ne nastopi delo določenega dne se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja. 1.1. Predhodni preizkus strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti in poskusno delo 85. člen Predhodni preizkus strokovnih in drugih delovnih sposobnosti in poskusno delo se opravljata na način in po postopku, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih. Predhodni preizkus v smislu tega sporazuma se šteje: pismeno delo kandidata, razgovor s kandidatom itd. Predhodni preizkus se opravi pred odločitvijo o izbiri kandidata po oglasu. 86. člen Delavec je lahko v primerih določenih s samoupravnim splošnim aktom, določen čas na poskusnem 'delu, toda le v tolikšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni mogoče zagotoviti s poprejšnjim preizkusom. Poskusno delo lahko traja največ tri mesece, podaljša pa se v primeru začasne odsotnosti z dela, zaradi bolezni in podobno. 1.2. Sklenitev delovnega razmerja s pripravniki 87. člen Kdor prvi začne opravljati dela oz. naloge, pa v okviru programa Izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik. 88. člen Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oz. k nalogam, ki jih določa omenjeni akt in za opravljanje del in katerih se je usposabljal kot pripravnik. 89. člen Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas, če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oz. k nalogam ali, če si pripravnik želi v temeljni organizaciji pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica. 1.3. Začasna ali občasna dela 90. člen Za opravljanje posameznih začasnih ali občasnih del se ne sklene delovno razmerje. Takšna dela se opravljajo na podlagi pogodbe, ki jo sklene individualni poslovodni organ temeljne organizacije z delavcem, ki z njo prevzame obveznost, da bo opravil določena začasna ali občasna dela. Začasna ali občasna dela za katera se ne sklene delovno razmerje so določena s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih. 1.4. Razporejanje delavcev 91. člen Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti za katere je sklenil delovno razmerje. 92. člen Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec v skladu s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom razporejen v temeljni organizaciji, kjer dela na vsako delo oz. k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Delavec je lahko razporejen na dela oz. k nalogam za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oz. nalog, ki jih opravlja ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo. Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oz. k nalogam za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove. Delavec je dolžan opravljati dela oz. naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile ali drugih izjemnih okoliščin pod pogoji določenimi s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih. 93. člen Delavec je lahko razporejen iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v delovni organizaciji na dela oz. k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, če delavčevo delo ni več potrebno v temeljni organizaciji zaradi ekonomskih težav v katere je zašla temeljna organizacija, zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, zaradi združitve ali, če to zahteva delovni ali poslovni proces, če druga tozd nima delavcev usposobljenih za opravljanje določenih del oz. nalog, če se obseg dela v temeljni organizaciji zmanjša ali, da dela ni več ali v primerih višje sile. Kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanja obsega dela v tozd in je potrebna pomoč drugi tozd je lahko delavec v primerih in ob pogojih določenih v samoupravnem splošnem aktu s katerim se ureja delovno razmerje začasno razporejen na delo v drugo tozd, vendar le za določen čas, ki sme trajati največ 6 mesecev. Delavec se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve v primerih in pod pogoji, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih. 1.5. Pravice, obveznosti in odgovornost delavcev v delovnem razmerju 94. člen Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da zagotovijo: - pravico delavcev do neenakomerne razporeditve delovnega časa, ki traja 42 ur na teden, kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca v letu, s tem, da ima delovni teden 5 delovnih dni; - pravico delavcev do dnevnega odmora med delom v trajanju 30 minut, ki se všteva v delovni čas; - pravico delavcev do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur med dvema zaporednima dnevoma, ter do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur; - pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela, ki traja od 18 dni do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, ter povečan letni dopust mladini, delavcem z najmanj 50 let starosti, invalidom, delavcem s telesnimi okvarami ter delavcem, ki negujejo in varujejo telesno ali duševno prizadeto osebo; - pravico odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin; - pravico in obveznost do izobraževanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa in razvoja temeljne organizacije; - posebno varstvo nosečnic pred težkim delom, škodljivim vplivom pri delu ter nadurnim in nočnim delom, porodniški dopust, skrajšan delovni čas po porodu in med nego majhnega otroka ter druge pravice; - varstvo mladine pred težkimi deli ter nočnim in nadurnim delom; -varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb; - varstvo pravic delavcev pred organi temeljne organizacije v dvostopenjskem postopku. 95. člen Delavci v temeljni organizaciji imajo zlasti naslednje obveznosti: -vestno morajo izvrševati delovne in druge samoupravno dogovorjene obveznosti, ki izvirajo iz dela; - skrbno morajo varovati temeljne vrednote socialističnega samoupravnega sistema (delo, zdravje in življenje delavcev, družbeno lastnino in samoupravno dogovorjeni red); - ob pomanjkanju dela v lastni temeljni organizaciji zarad objektivnih težav so skladne s sporazumom med temeljnimi organizacijami dolžni preiti na delo v drugo temeljno organizacijo. Za kršitve svojih obveznosti, ki izvirajo iz dela, so delavci disciplinsko odgovorni za vsako obliko krivde, odškodninsko pa, še dejanje storijo namenoma ali iz hude malomarnosti. Za nekatere samoupravno opredeljene kršitve se izreče ukrep obveznega prenehanja delovnega razmerja. 1.6. Delovni čas 96. člen Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom o delovnem razmerju, pri čemer se mora spoštovati pravilo, da delovni teden ne more trajati manj kot 5 delovnih dni in, da sme delavec ene izmene delati ponoči nepretrgoma najdalj en teden. 97. člen Delo prek polnega delovnega časa se lahko opravlja samo v primerih določenih s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. Delavski svet mesečno spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščanosti delovnega časa in o delu prek polnega delovnega časa in zagotavlja, da so delavca temeljne organizacije najmanj vsakih 6 mesecev seznanjeni s temi podatki in ocenami. 98. člen Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih delovni čas in razpored tega časa tako, da se zagotovi boljša Izkoriščenost delovnih sredstev in racionalnejša izraba delovnega časa kot tudi, da se zagotovi vsklajenost skupnega dela v temeljni organizaciji in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov. 1.7. Odmori, počitki in dopusti delavcev 99. člen Delavci v temeljni organizaciji imajo pri delu z nepretrganim delovnim časom pravico do odmora v enkratnem trajanju, ki pa ne more biti na začetku ali na koncu delovnega časa. Delavec ima pravico med dvema zaporednima dnevoma do dnevnega počitka, kot tudi pravico do nepretrganega tedenskega počitka. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih se določijo pogoji in način koriščenja odmora. 100. člen Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta. Dolžina letnega dopusta je odvisna predvsem od delovnih pogojev, delovnih uspehov, delavčeve delovne dobe in od posebnih socialnih in zdravstvenih razmer. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu priteče čas 6 mesečnega nepretrganega dela. Delavec izrabi letni dopust v nepretrganem trajanju. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih delavci določijo primere in pogoje, ko delavec lahko Izrabi letni dopust v dveh ali več delih in primere, ko ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta. Kolikor delavec ne Izpolni pogoja po drugem odst. tega člena do konca koledarskega leta vendar ima več kot 4 mesece nepretrganega dela, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času prebitem na delu. 101. člen Delavec izrabi letni dopust v skladu s planom izrabe letnega dopusta. S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih določijo delavci dolžino letnega dopusta in način koriščenja letnega dopusta. 102. člen V primerih in ob pogojih, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih imajo delavci pravico biti odsotni iz dela zaradi osebnih okoliščin do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka. 103. člen Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih primere in pogoje, ko ima delavec pravico biti odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ter postopek za uveljavljanje te pravice. Trajanje odsotnosti z dela se v vsakem posameznem primeru določi s samoupravnim splošnim aktom. PRILOGA - 13 1.8. Varstvo pri delu 104. člen Delavci Imajo pravico in obveznosti, da v skladu z zakonom ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost. 105. člen Delavci v temeljni organizaciji urejajo varstvo pri delu s samoupravnim splošnim aktom o varstvu pri delu. Delavci so dolžni, da ugotovijo letni program ukrepov za varstvo pri delu, v skladu s planom razvoja ali v posebnem planu in si zagotovijo potrebna sredstva. 106. člen Delavci in organ upravljanja so dolžni, da najmanj enkrat letno razpravljajo o stanju varstva pri delu in sprejmejo ustrezne ukrepe zaradi odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti. 107. člen Delavci v delovnem razmerju imajo pravico do zdravstvene zaščite in druge pravice za primer bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti in starosti in pravico do drugih oblik socialne varnosti 108. člen Delavec lahko dela samo na takšnem delu oz. nalogah na katerih je zagotovljena zaščita pri delu. Delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane zdravstvene ukrepe in uporabljati predpisane varstvene naprave in priprave. 109. člen Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu preti neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi za varstvo pri delu. V takem primeru se mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe za odklonitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca. 110. člen Delavci so dolžni v temeljni organizaciji zagotoviti pogoje za nočno delo. Nočno delo ne morejo opravljati delavci za katere je po zakonu nočno delo prepovedano. Delavcu ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas oz. ponoči, če bi mu po izidu pristojne zdravstvene organizacije takšno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje. Delavki, ki Ima otroka starega do enega leta starosti oz. 1 do 3 let starosti, ne sme opravljati PRILOGA - 14 dela prek polnega delovnega časa, če ne da soglasja. 111. člen Delavke uživajo med nosečnostjo in po porodu pravico do posebnega varstva. Delavke med nosečnostjo ne smejo opravljati del oz. nalog, ki so jim prepovedana po posebnih predpisih dela prek polnega delovnega časa In dela ponoči. Delavci v temeljni organizaciji so dolžni določiti s samoupravnim splošnim aktom dela oz. naloge, ki jih delavke ne smejo opravljati, glede na psihofizične sposobnosti oz. zaradi varstva materinstva, še zlasti med nosečnostjo. Delavkam ni dovoljeno naložiti delo ponoči razen v primerih, ki jih določa zakon. 112. člen Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti ne smejo delati ponoči ali več kot poln delovni čas. Delavcem po prvem odst. tega člena se ne sme naložiti težkih telesnih del ali del, ki vplivajo na zdravje oz. na zdravstveni razvoj glede na njihove psihofizične sposobnosti. Delavcem po prvem odst. tega člena se mora zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih določenih v samoupravnem splošnem aktu povečan za 7 delovnih dni. 113. člen Delavec pri katerem nastopi invalidnost ima pravico opravljati svoje oz. drugo ustrezno delo, če ga lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. 1.9. Odgovornost za delovne obveznosti 114. člen Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti. Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi. Delavec je odškodninsko odgovoren za povzročeno škodo, če dejanje stori namenoma ali iz hude malomarnosti. 115. člen Delavcu ne sme biti izrečen disciplinski ukrep za dejanje, ki ga samoupravni splošni akt v skladu z zakonom ni določil kot kršitev delovne obveznosti, še preden je bilo storjeno in za katero ni bil s samoupravnim splošnim aktom določen disciplinski ukrep. 116. člen S samoupravnim splošnim aktom s katerim se ureja disciplinska odgovornost delavcev se določijo lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti v skladu z zakonom. Samoupravni splošni akt s katerim se ureja disciplinska odgovornost sprejme delavski svet temeljne organizacije. 117. člen 124. člen Za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline se lahko izrečejo ukrepi določeni s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. 118. člen Za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti In izrekanje ukrepov, se v temeljni organizaciji oblikuje disciplinska komisija. Disciplinski ukrep se lahko izreče vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila In odgovornost, ki jih ima delavec. 119. člen Pri izreku ukrepa zaradi kršitve delovnih obveznosti in drugih kršitev delovne discipline se upošteva zlasti: teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti delavca, pogoji pod katerimi je bila kršitev storjena, prejšnje delo In obnašanje delavca po kršitvi delovnih obveznosti in druge okoliščine katere lahko vplivajo na vrsto in višino ukrepa. Delavec, ki je pri delu oz. v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti storil škodo temeljni organizaciji je dolžan povzročeno škodo povrniti na način in po postopku, ki je ugotovljen z zakonom in samoupravnim splošnim aktom. 120. člen Kolikor delavec utrpi škodo na delu ali v zvezi z delom ima pravico zahtevati od osnovne organizacije povrnitev škode pog pogoji in na način in po postopku, ki so določeni z zakonom in samoupravnim splošnim aktom. Disciplinski ukrep denarne kazni se lahko Izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so določene s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. Za hujše kršitve delovne obveznosti, ki so določene z zakonom se mora izreči disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja se lahko Izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije. Izvršitev ukrepov iz drugega, tretjega in četrtega odst. tega člena se lahko odloži za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta. 121. člen S samoupravnim splošnim aktom o disciplinski odgovornosti se določijo primeri, pogoji in način odstranitve delavca z dela ali iz temeljne organizacije. 122. člen S samoupravnim splošnim aktom se lahko določijo dejanja za katera se sme odškodnina odmeriti v pavšalnem znesku v skladu z zakonom. 1.10. Prenehanje delovnega razmerja 123. člen Delovno razmerje preneha delavcu samo v primerih določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom se določi način in postopek prenehanja delovnega razmerja kot tudi pravice delavcev po prenehanju delovnega razmerja. S samoupravnim splošnim aktom se določi koliko časa sme in mora delavec ostati še na delu (odpovedni rok) kot tudi druga vprašanja v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. 125. člen Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji: 1. Če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organjzaciji in, da prekinja delovno razmerje, 2. Če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, 3. Če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujene in, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma, če se v primerih iz 175. čl. zakona o delovnih razmerjih hoče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, 4. Če je delavcu dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. V primeru, iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje, da delavcu, ki neopravičeno izostane z dela, delovno razmerje preneha z dnem, ko je nehal delati v temeljni organizaciji, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo. 126. člen Delavcu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji: 1. Če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog za katere je sklenil delovno razmerje, 2. Če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, da noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti, 3. Zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo v primerih in pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. 127. člen Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu: 1. Če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji - z dnem, ko ni hotel dati pismenenzjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo, 2. Če se na način, ki gja predpisuje zakon ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen - z dnem, PRILOGA - 15 ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji, 3. Če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog - z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba, 4. Če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev - z dnem, ko začne prestajati kazen, 5. Če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela - z dnem, ko se začne izvajati tak ukrep. 128. člen Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delovno razmerje preneha razen, če pristojni organ temeljne organizacije da soglasje, da delavec nadaljuje delovno razmerje. X. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA 129. člen Pravica vsakega delavca je, da uresničuje samoupravljanje na zboru delavcev, na referendumu ali v drugih oblikah osebnega izjavljanja kot tudi po delegatih in delegacijah, ki jih delavci skupno izvolijo. Pravica do samoupravljanja opredeljuje pravico delavcev, da uresničujejo samoupravno kontrolo. Nihče od delavcev se ne more odreči svojih samoupravnih pravic. 130. člen Pravica do samoupravljanja istočasno predstavlja obveznost delavcev, da skupno in posamično sodelujejo v vseh oblikah uresničevanja svojih samoupravnih pravic. 1. Osebno izjavljanje 131. člen O vprašanjih, ki so pomembna za temeljno organizacijo se delavci osebno izjavljajo na zboru, referendumu in podpisovanjem posebnih izjav. 132. člen Delavci odločajo za zboru o vprašanjih, ki so določena s statutom temeljne organizacije. 133. člen Na zboru delavci dajejo pobude, predloge in mnenja, vsklajujejo stališča pri uresničevanju pravic dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter sprejemajo sklepe pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in statut temeljne organizacije. Na referendumu delavci odločajo o vprašanjih določenih z zakonom in statutom temeljne organizacije. 134. člen Postopek izvedbe referenduma se določi s statutom temeljne organizacije. 135. člen Delavci dajejo posebne izjave v pismeni obliki, ko odločajo o združevanju svojega dela v temeljni organizaciji. 136. člen O vprašanjih o katerih se sprejemajo sklepi z osebnim izjavljanjem delavcev se mora zagotoviti njihova povprejšnja obravnava na način, ki ga določa statut. Poslovodni organ temeljne organizacije pripravi predlog vprašanj o katerih naj se opravi poprejšnja obravnava s potrebno obrazložitvijo. Delavski svet odloča o katerih vprašanjih se bo opravila poprejšnja obravnava. O organiziranju poprejšnje obravnave obvesti delavski svet sindikat. Na zahtevo sindikata je delavski svet dolžan organizirati poprejšnjo obravnavo. 137. člen O predlogu sklepa, ki se sprejme na zboru oz. na referendumu, imajo pravico glasovati vsi delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, ne glede na to ali so na dopustu, bolniškem staležu, strokovnem usposabljanju ali so odsotni iz drugih razlogov, zaradi katerih jim ni prenehalo delovno razmerje, razen delavcev, ki se nahajajo na ods-luženju vojnega roka oz., ki so na prestajanju zaporne kazni. 138. člen Vsak delavec, ki je dalj časa odsoten iz temeljne organizacije je dolžan, da obvesti temeljno organizacijo o prebivališču tako, da se mu lahko vroči obvestilo o zboru oz. referendumu skupaj s predlogom sklepa. 139. člen Rezultate glasovanja na zboru ugotavlja predsednik zbora na referendumu pa posebna komisija. 2. Odločanje po delegatih in delegacijah 140. člen Delavec odloča skupaj in enakopravno z drugimi delavci po delegatu v delavskem svetu temeljne organizacije tako, da skupaj z drugimi delavci enakopravno določa stališča o delegatovem delu ter daje delegatu smernice glede izjavljanja o vprašanjih o katerih odloča delavski svet. 141. člen Delegati v delavskem svetu temeljne organizacije delajo po smernicah delavcev, ki sojih izvolili in odgovarjajo za svoje delo delavcem temeljne organizacije. 142. člen Delegat v delavskem svetu delovne organizacije dela po smernicah delavcev in je odgovoren za svoje delo delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, ki ga je izvolila za delegata. 143. člen Delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti delajo v skladu s smernicami delavcev temeljne organizacije, ki so jih izvolili ter so njim odgovorni za svoje delo. 144. člen Kolikor po posameznih vprašanjih delavci ne sprejmejo stališča ali ne določijo smernice, so delegati dolžni, da glasujejo v skladu s splošnimi interesi temeljne organizacije. 145. člen S statutom temeljne organizacije se določijo pravice, dolžnosti in obveznosti delegatov. XI. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 146. člen Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic so delavci v temeljni organizaciji dolžni uresničevati samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Delavci v temeljni organizaciji uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo na način, ki ga določi statut in samoupravni, splošni akt v skladu z zakonom. XII. DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 147. člen V temeljni organizaciji delavci oblikujejo delavski svet kot organ, ki opravlja delo in poslovanje. Delavski svet sestavljajo delegati iz vseh delov delovnega procesa. Sestava delavskega sveta mora ustrezati socialni sestavi delavcev v temeljni organizaciji. 148. člen Delavski svet opravlja zadeve določene s statutom in drugim samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije v skladu z zakonom. Delavski svet temeljne organizacije je dolžan opravljati poverjene mu zadeve na način in v mejah pooblastil, ki jih določajo statut in drugi samoupravni splošni akti. Zadeve, ki jih opravlja delavski svet po ustavi, zakonu in statutu temeljne organizacije ne more poverjati izvršilnemu organu ali poslovodnemu organu. XIII. POSLOVODNI ORGAN TEMELJNE ORGANIZACIJE 149. člen Temeljna organizacija ima poslovodni organ kot individualni poslovodni organ. Delavski svet temeljne organizacije imenuje in razrešuje indi-vid. posl. organ temeljne organizacije pod pogoji in na način in po postopku določene s statutom v skladu z zakonom. 150. člen Individualni poslovodni organ temeljen organizacije je samostojen pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, ki so določene s statutom v skladu z zakonom. Individualni poslovodni organ je odgovoren za svoje delo delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije. 151. člen Individualni poslovodni organ temeljne organizacije vodi poslovanje temeljne organizacije, organizira in vsklajuje delovni proces, predlaga poslovno politiko, izvršuje odločitve in sklepe delavskega sveta ter odločitve in sklepe, ki jih sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem ter opravljajo druge zadeve, ki jih določata zakon in statut temeljne organizacije. XIV. RAZLOGI ZA ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV V DELOVNO ORGANIZACIJO 152. člen Razlogi za združevanje dela in sredstev v delovni organizaciji so zlasti uresničevanje skupnih interesov pri delu in pri pridobivanju dohodka: 1. skupno planiranje razvoja; 2. povečanje dohodka temeljne organizacije združenega dela in celotnega dohodka družbe na podlagi večje produktivnosti poslovanja, ki se doseže; - z usklajevanjem planov proizvodnje, nabave, prodaje; - z uporabo novih dosežkov v razvoju tehnike in tehnologije; - s skupno raziskavo trga; - z dogovarjanjem o rokih za opravljanje medsebojnih naročil; - s poenoteno in usklajeno organizacijo dela; - s skupnim servisom storitev; - z opredelitvijo del skupnih služb; - s podrobnejšo delitvijo dela oziroma ustvarjanjem pogojev za specializirano in visoko produktivno delo; 3. razširitev in zboljšanje materialne osnove združenega dela, ki se doseže z namenskim združevanjem dela in sredstev; 4. Zagotavljanje višjega družbenega standarda delavcev; 5. zagotavljanje ekonomske trdnosti in socialne varnosti, kar pomeni; - skupno prevzemanje rizika; - z določanjem zajamčenih osebnih dohodkov; - oblikovanje skupnih rezerv oziroma pod vnaprej določenimi pogoji prelivanje sredstev drugih temeljnih organizacij, če ena temeljna organizacija posluje na robu rentabilnosti; 6. zagotavljanja večjih možnosti za strokovno izobraževanje in usposabljanje, prekvalifikacijo, zboljšanje strokovnega znanja in delovne zmožnosti, reševanje problemov nezaposlenosti in starosti ter druge oblike socialnega varstva v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti. XV. OBVEŠČANJE DELAVCEV 153. člen Obveščanje delavca je prvi pogoj za odločanje z osebnim izjavljanjem in z zavzemanjem stališč, smernic in mnenj v zvezi z delegatskim sistemom, zagotavlja pa tudi kontrolo in uveljavlja odgovornost nosilcev pooblastil in funkcij. Delavec ima pravico biti pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščen o celotnem poslovanju temeljne organizacije, z njenim materialno finančnim stanjem in z delom delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije in delovne organizacije. Sindikat lahko zahteva, da so delavci obveščeni v smislu prvega odst. tega člena. Vsa poročila, ki se dajejo delavcem temeljne organizacije se morajo vročiti tudi organu SDK in OOZS. 154. člen Delavski svet in poslovodni organ temeljne organizacije in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so dolžni delavce obveščati na način, ki omogoča, da je vsak delavec seznanjen z njihovim delom na način kot se določa statut temeljne organizacije. Delavski svet in poslovodni organ sta dolžna obvestiti sindikat o ugotovitvah in sklepih družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva in drugih organov, če to le-ti zahtevajo. 155. člen Delavec mora dobiti dogovor na postavljeno vprašanje v roku 7 dni. 156. člen Način in roke za obveščanje delavcev, vprašanja o katerih morajo biti delavci obveščeni, ter kateri organi so odgovorni za obveščanje delavcev ureja statut in drugi samoupravni splošni akti temeljne organizacije. PRILOGA - 18 157. člen Obveščanje delavcev se mora opraviti na način dostopen vsakemu delavcu. Kot sredstva obveščanja delavcev so predvsem: ustmena poročila na zboru delavcev, kot tudi na sejah drugih organov, zapisnik zbora delavcev, seje delavskega sveta In drugih organov, oglasne deske, uradna glasila in druga pismena obvestila. 158. člen Obvestila, ki se dajejo delevcem temeljne organizacije se pošiljajo tudi organu samupravne delavske kontrole in sindikatu. XVI. VLOGA SINDIKATA 1. Vloga sindikalne organizacije 159. člen Osnovna organizacija sindikata zagotavlja tako razpravo in spremljanje izvajanja tega sporazuma, da so delavci čimbolj zavzeti za urejanje samoupravnih odnosov na podlagi tega sporazuma, ki jim omogoča uspešno delo in uspešno opravljanje dejavnosti temeljne organizacije, s tem pa krepitev materialne osnove položaja delavcev, socialne in materialne varnosti. XVII. URESNIČEVANJE PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV 160. člen O pravicah in obveznostih delavcev temeljne organizacije odločajo delavski svet, komisije delavskega sveta temeljne organizacije in delavci. 161. člen O pravicah in obveznostih delavca se odloča na predlog pooblaščenega organa, drugih delavcev ali na zahtevo samega delavca. Odločitev o pravicah delavca se sprejme z večino glasov vseh članov pristojnega organa za odločanje. 162. člen Kadar se odloča o pravici oz. obveznosti delavca ima delavec pravico, da sodeluje na seji komisije oziroma seji delavskega sveta. 163. člen Kolikor je delavec nezadovoljen z odločitvijo komisije delavskega sveta ima pravico, da poda zahtevo za varstvo svojih pravic delavskemu svetu temeljne organizacije. 164. člen Pred odločitvijo o pravici delavca na temelju njegove zahteve je delavski svet dolžan pribaviti mnenje osnovne organizacije sindikata. 165. člen O odgovornosti delavca odloča disciplinska komisija, ki se oblikuje na način določen s samoupravnim splošnim aktom v skladu z zakonom. 166. člen Samoupravni splošni akt temeljne organizacije ureja vsa vprašanja v zvezi z uresničevanjem in zaščite pravic delavcev. XVIII. POSTOPEK SPREJEMA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 167. člen Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji se sprejme po naslednjem postopku: 1. Delavski svet temeljne organizacije sprejme sklep tako, da naloži izvršnemu odboru temeljne organizacije, da pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in mu da smernice za delo in rok za opravo postavljena naloge. 2. Ko izvršni odbor sestavi osnutek samoupravnega sporazuma ga predloži DS v sprejem. 3. Ko delavski svet temeljne organizacije sprejme osnutek samoupravnega sporazuma je dolžan, da organizira predhodno razpravo in o tem obvesti sindikat kot tudi, da vsakemu delavcu vroči po en primer samoupravnega sporazuma. 168. člen Predhodna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma lahko traja najmanj 15 dni in največ 30 dni. Rok razprave določi delavski svet tozd. 169. člen Po izteku roka, ki je določen za predhodno razpravo je delavski svet dolžan, da skliče zbor delavcev, da se izjavijo o osnutku samoupravnega sporazuma. Po opravljenih zborih DS določi predlog samoupravnega sporazuma, tako da upošteva vse pripombe in predloge delavcev in sindikata, ki so bile dane v predhodni razpravi in na zboru. 170. člen Po sprejemu predloga samoupravnega sporazuma je delavski svet dolžan, da v roku 15 dni od dne določitve predloga samoupravnega sporazuma, razpiše referendum. Referendum za sprejem samoupravnega sporazuma se opravi po postopku, ki ga določa statut temeljne organizacije. 171. člen Samoupravni sporazum se šteje za sprejetega, kolikor je za njega glasovalo več kot polovica vseh delavcev temeljne organizacije. 172. člen Po sprejemu referenduma vsak delavec posamezno in svobodno odloča o podpisu izjave, da pristopa k samoupravnemu sporazumu. Pismene izjave, da pristopajo k samoupravnemu sporazumu o združevanju delavcev v temeljni organizacij dajo delavci v roku 8 dni od dne, ko je bil samoupravni sporazum sprejet. Tekst izjave o sprejemu samoupravnega sporazuma se glasi: Izjavljam, da sprejemam samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, ki je bil sprejet na referendumu dne 24.1. 1983 in vse pravice in obveznosti, ki so z njim določene. Delavci, ki so odsotni iz temeljne organizacije bodo podpisali samoupravni sporazum v roku 3 dni od dne, ko se vrnejo na delo v temeljno organizacijo. 173. člen Statut oz. drugi samoupravni splošni akti temeljne organizacije se sprejemajo na način določen z zakonom oz. statutom temeljne organizacije. 174. člen Samoupravni splošni akti se objavijo v uradnem glasilu delovne organizacije in stopijo v veljavo 8 dan po objavi, kolikor s samoupravnim splošnim aktom ni določeno, da stopijo v veljavo pred tem rokom. XIX. PRIHODNE IN KONČNE DOLOČBE 175. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko se zanj na referendumu izjavi večina delavcev temeljne organizacije. Spremembe in dopolnitve se opravijo po postopku, ki je določen za sprejem. 176. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati 8 dan po objavi v uradnem glasilu delovne organizacije. ■ »OeJaimag:»s a»f§ »?:,rawjw^č^^qtiortwg sMenilgi&sib *1888^ 'O ■ •• ^č.n eoivotoq r ■' .Hv oi#w»*;y .¿atin evfc* .*^¡0» ;Kij^a rtteijt- *r atSiftiod ok bi .stlssmo^ ~ *-«■- •»■* **• •••• HBt9' ttptovk jdjorp, c«'- -seoQ ■ •/«* rre^sva; h?9h* š is«« v”fpwnqv nav > »«u” sb .avžtft aOotefc’ vdtieiMe «NlfifesfiN ■ Ur. i,..v,i\:p ifnfcmfcv ir&ftv d h»«m «»nr -M«* i v ®l ®3t :*• fes -.7&rK,K ■■., n»', ii r '®.:i, fee tni;-.: 0 ' -aavGisf: -ptsttm -iiiosBS trnK^dpa rnvsKjuomiae ¡id •oqe «eenvsapuonfis tirt»«šexia, o »«{si taX9T :i£Bie ee amrnan '-c^otte i me v >^KR0£ -iigio ifi;if»fr;e}v ve .iv«'«b eleb uinevaiuibs o mas . r >S ar* umybnsi»i»i s-t toie*)g,Ud «i W ,i(iosv :i od fni:[ft^:Oa W JSec■•¡r.svdo ni soK <$kj m-J «• S8fjf:r Mbe: n v-i.siiii!.' m’m®6 o»i ii'.Sib!šQ ■ v' nitiiijt; ijeie tc<'.’■'»n* '■brnsmrn**?: ti)- (Hursab.m conto;, -:- gbv«§&^;e«afe^i»^oe^Mgi 'o.- r--•/■•■' •■'■;» .• 6r,iz :iji!pb a£ . wvh «^q»*aL >?tot rihehBa.iU.^.te-,. 's*v. ■•;. :,0 ■ ■ ■ ■ "' ■' ’ 43Bsri^!SH«Kfi«? rbčKim#\t&}m&$c*s'm '<• >!*,USr 'oqt' ®9r'3,il iOmeei«mo« na oq KVw wbw* $ •»•ifciti tabKo zahtev», da -<««& ..»Vi.? M.:i . ■ ■ m.- ■-ni nv..'i - ^ ■ •-•■ '-n: = ' ;--,,V'. "-i ■•;•- . ’ . ■ .■ -z n'-;' ■- ¡Oiiiio! ,iv8ioC oq neb 8 ovsi! 'n' —. *---- o j. .« , -,-v' ■; • • sr •'■ '6 ' -.n; «i ufea: i c-?; “■''' o-^y J hvrao o onveiti m sb -aove! naO Td' .-ab steb utnsvsiu ibs :> .’ussig^e. i.ivEiaoomsS -en oq emie-ipe «ŠVh •. iffei »me* w«! :i'5tcio‘i'oq ¡(.bela emieideeii^BSin^ic r» :;tso*#$ f uiodbo urnenšivsi isoten «b ,o>tef qeble .^&fivsiquofns8 ?f3iunžo iv WqiB«sb,8tioeKnE.ew v. ^01 ty /'•. e;•■•<■:;- n: u.v, ■ ■ ; : .p^,i..4ws‘ p> " ■' nei5..89t . ;rV£ ":nb)toi mai baiq ■ ■ ■ ' 3 «Mbajff*. .¿ow>f«3iiir ¿genomi mk dte» Db-'«y»».i rv9ldri i>:a‘c" r;:in:/»»55|« m dejavvi e. sa^oooo 3M»MCJi eofbavp ibotob 80 ribods^'nlf^h/Bipo oq ' 'i.,hv'"-' ' ’ •'•'• ' ' '%»V BW&Btito*Škyii3mr;‘ - '■■ ' ’*'ivr ■ — :-•■ *!?■<.$!. ,a^bn»8‘n, v^nvB^ sib*ibd^ bbsdifis^ir: ■• M o£M&>* i i .-.Jia-.W.V „,v..v/;.....Ar-OV*V*h ■ ■ VS£t' '■ 'v^ "a -op o<) djiveipo «e svKntdfjob frt'§dm«>mgrKj8 -atoq» e8®nv6iqoome3 «$$ib«jjftjyroai9'ioe o*-! bo inb d r UJioi v sc .neš -ussTop«■ ** ' -nC«;/iHWO ..-3 «.; c->:- nrCS-'- -oqs egbiffeijiiiiifcniea^ ^¡»^^«ašrtaTeioH .-iV0iquoff«e «I )ut6i8 «3olob «q M .urfpoleoct oq hi6W0 se smusBT • .anofisipseir anvofsb uftee|^nwfti&io v iveido op n,, c K&aifhipi ■•>>; •• iv e. ': trr. ora«f» « i»we -i4K,-my svo- tu orga«1 ■■.acififiF. 6 - is. ^----^..CT.iurfcv^sir-jrt—vaa ’84, bisr’ PfPd btflo&!vuo pravici deifi fe:« na nj.-Hjm- v -r nav* •;m ■■ ■ vo: ,;o: •., -mftnnj« »anovn» prga s/iiscšis emeiiJ