URADNE OBJAVE Leto XIX Murska Sobota, dne 10. maja 1984 Št.: 14 uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota 113. Odlok o organizaciji civilne zaščite v občini Ljutomer 114. Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 115. Poročilo o izidu referenduma spremembe namembnosti krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Cankova za naselje Cankova 116. Sklep o uvedbi spremembe namembnosti krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Cankova—naselje Cankova 117. Tehnični pravilnik o preskrbi z vodo iz ljutomerskega vodovoda 118. Sklep o določitvi liste zunanjih članov disciplinske komisije za temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti iz območja občine Gornja Radgona. 113 Na podlagi 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS štev. 35/82) ter 104. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 22. 3. 1984 sprejela ODLOK O ORGANIZACIJI CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI LJUTOMER L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določi organizacija, ukrepi in vodenje civilne zaščite v občini. 2. člen Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, njena naloga pa je zaščita in reševanje ljudi in premoženja v primeru elementarnih ali drugih hudih nesreč in vojne. 3. člen Civilna zaščita obsega osebno in vzajemno zaščito, ukrepe civilne zaščite in enote ter štabe za civilno zaščito, izvaja pa se v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, naseljih, ulicah in stanovanjskih zgradbah. II. OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE 4. člen Na podlagi ocene ogroženosti se v skladu z možnostmi in potrebami ustanovijo specializirane enote iz področja reševanja iz ruševin, nudenja prve medicinske pomoči, gašenja požarov, radiološke, biološke-kemične zaščite in izvajanja drugih ukrepov civilne zaščite. 5. člen Občinske spcializirane enote iz prejšnjega odstavka ustanovijo tiste organizacije združenega dela in skupnosti, ki jih na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi izvršni svet skupščine občine. Pri tem določi tudi osebno in materialno formacijo teh enot. 6. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti morajo za odpravljanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter ob nastopu izrednih razmer dati na razpolago strokovne kadre in materialno-tehnična sredstva potrebna za zaščito in reševanje. 7. člen Za usmerjanje priprav civilne zaščite v občini in za neposredno vodenje zaščitnih in reševalnih akcij v primeru naravnih in drugih hudih nesreč ter v vojni se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga . izvršni svet skupščine občine. 8. člen Občinski štab za civilno zaščito opravlja zlasti naslednje naloge: 1. ocenjuje ogroženost območja občine, 2. izdela občinski načrt civilne zaščite in daje predloge o organiziranosti civilne zaščite v občini, 3. usmerja in usklajuje delo štabov za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, 4. organizira in neposredno vodi akcije za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah, 5. skrbi za usposabljanje pripadnikov štabov in enot civilne zaščite ter za usposabljanje prebivalstva za osebno in vzajemno zaščito, 6. odloča o spornih primerih glede razporeditve obveznikov v štabe in enote civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. m. enote in Štabi civilne zaSCite v krajevnih skupnostih 9. člen Svet, krajevne skupnosti na podlagi ocene ogroženosti ustanovi specializirane ali splošne enote civilne zaščite. Vrsta enot, njihova kadrovska in materialna popolnjenost se določi iz nalog, ki izhajajo iz ocene ogroženosti v primeru naravnih in drugih hudih nesreč in vojnih razmer. Število enot in materialno-tehnična opremljenost se določi v načrtu civilne zaščite krajevne skupnosti. Soglasje za ustanovitev specializiranih in splošnih enot civilne zaščite v krajevni skupnosti daje občinski štab za civilno zaščito. 10. člen Stab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi priprave civilne zaščite na celotnem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite, za usposabljanje prebivalstva ter za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih izrednih razmerah. Ob reševalnih akcijah vodi štab krajevne skupnosti delo vseh štabov za civilno zaščito na svojem območju. iv*. enote in Štabi za civilno zaSCito v organizacijah ZDRUŽENEGA DELA 11. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih ustanovi delavski svet ali drugi ustrezni organ upravljanja enote in štabe za civilno zaščito. Enote in štabe ustanovi na podlagi ocene ogroženosti. V odvisnosti od organiziranosti proizvodnega procesa se lahko v okviru delovne organizacije ustanovijo specializirane enote za skupne potrebe. 12. člen Delavski svet oziroma drugi ustrezni organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali skupnosti mora ustanoviti specializirane enote, če to določa občinski načrt ali načrt civilne zaščite v krajevne skupnosti. 13. člen V poslovno-stanovanjskih objektih se določi organiziranost civilne zaščite na podlagi ogroženosti objekta. Nosilec organizacije civilne zaščite je upravljalec objekta oziroma organizacija z največjim številom zaposlenih. Nosilec in način financiranja potreb civilne zaščite se določi s samoupravnim sporazumom. s 14. č'en V temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer se zaradi manjšega'števila zaposlenih ne organizirajo štabi za civilno zaščito, opravlja naloge štaba poveljnik splošne enote civilne zaščite, kjer pa take enote ni pa se imenujejo poverjeniki za civilno zaščito in njihovi namestniki. 15. člen Za nadzor nad izvajanjem določil tega odloka je pristojen oddelek za ljudsko obrambo občine Ljutomer. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Celotno organiziranost civilne zaščite v občini je potrebno uskladiti z določili tega odloka v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 1/77). Številka: 8—1/83—IS Datum: 22. 3. 1984 Predsednik skupščine občine Ljutomer KUHAR EMIL 1. r. 114 Na osnovi 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije 7Ur. list SRS št. 1/830) in na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1984 sprejela ODLOK o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000. 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradne objave, št. 25/1981) tako, da se glasi. Izvršni svet skupščine občine Lendava pripravi in do konca septembra 1984 predloži občinski skupščini osnutek, do konca decembra 1984 pa predlog dolgoročnega plana občine Lendava 2. člen Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 30-3/81-3 Datum: 31. 1. 1984 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r. CANKOVA Število glasovalcev glasov. »ZA« glasov. »PROTI« nevelj. uprav, odsotni 351 301 48 2 20 Volilna komisija KS Cankova je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma v smislu 2. člena Zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja ugotovila, da je odločitev na referendumu os spremembi namembnosti samoprispevka sprejeta z 85 %, saj je od 374 vpisanih volilnih upravičencev glasovalo »ZA« 301, »PROTI« 48 neveljavnih je bilo 2 in 20 (dvajset) upravičeno odsotnih. Predsednik volilne komisije: OBAL Peter, 1. r. 116 Skupščina Krajevne skupnosti Cankova je na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku Ur. list št. 3/73 in 29. člena statuta KS Cankova na svoji seji, dne 19. 4. 1984 sprejela SKLEP o uvedbi spremembe namembnosti krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Cankova — naselje Cankova, ki je bil uveden od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1985. 1. "len Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 2. točki 3. člena sklepa črta besedilo: ,,izgradnja vodnega zajetja, asfaltiranje vaških cest, ureditev kanalizacije” in se spremenjeno besedilo glasi: ,,sofinanciranje gradnje vaško-gasilskega doma v naselju Cankova. Višina sredstev za sofinanciranje te investicije znaša 1.500.000.— in se zbere iz sredstev samoprispevka v naselju Cankova. 2. člen Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 5. 1984 dalje. Cankova, 19. 4. 1984 Predsednik skupščine KS: GRAH Alojz, 1. r. 117 V skladu s 26. členom Odloka o splošnih pogojih za preskrbo z vodo izjavnega vodovodnega omrežja na območju občine Ljutomer (uradne objave pomurskih občin št. 14/80) je delavski svet na svoji seji dne 29.12. 1983 sprejel in skupščina Samoupravne interesne skupnosti na svoji seji dne 29. 2. 1984 potrdila TEHNIČNI PRAVILNIK o preskrbi z vbdo iz ljutomerskega vodovoda I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Ta pravilnik velja za gradnjo in vzdrževanje Vodovodnih naprav ter za dobavo in odvzem vode iz omrežja ljutomerskega vodovoda. S tem pravilnikom se urejajo organizacijski, sanitarno varstveni in drugi pogoji za preskrbo prebivalstva s pitno vodo v občini Ljutomer. Ta pravilnik določa tehnične pogoje za gradnjo, obratovanje, vzdrževanje in uporabo vodovodnih naprav in instalacij. 2. člen Vodovodne naprave po tem pravlniku so: vodnjaki s črpališči, zajetja, rezervoarji, vodovodno omrežje, priključki, vodovodne instalacije in vodomeri, potrebni za preskrbo z vodo. 3. člen Vodovodne instalacije pri porabnikih so vse tiste naprave za vodomerom, ki se uporabljajo za preskrbo porabnikov s pitno vodo iz ljutomerskega vodovoda. 4. člen Za upravljanje in gospodarjenje z vodnimi napravamije z odlokom pooblaščen za občino Ljutomer upravljalec to je »KOMGRAD« oziroma Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, vsak za svoj del vodovoda. 5. člen Kombinirane vodovodne naprave so tiste, ki jemljejo vodo iz dveh virov, to je iz lastnega vira odjemalca in iz javnega vodovoda. Take naprave lahko obstajajo na področju ljutomerskega vodovoda le s privoljenjem upravljalca vodovoda in pristojne sanitarne inšekcije v izvedbi kot je previdena v tem pravilniku. Kombinirane naprave so last odjemalca, ki jih je zgradil in jih tudi vzdržuje. 6. člen Pri kombiniranih vodovodnih napravah nadzoruje upravljalec vodovoda tudi vodovodne naprave, ki so last odjemalca, če so vezane na omrežje ljutomerskega vodovoda. 7. člen Vsak objekt, ki se oskrbuje z vodo iz Ij utomerskega vodovoda, mora imeti svoj lasten priključek. 8. člen Na vodovodno omrežje se lahko priključi gradbeni objekt šele takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v tem pravilniku. 9. člen Izvedba hišnega priključka in namestitev vodomera mora ustrezati tehničnim in sanitarnim pogojem. 10. člen Po priključitvi na vodovodno omrežje prevzame odjemalec obveznost, da bo imel svojo instalacijo v redu, da bo z vodo varčeval in da bo upošteval določila tega pravilnika. .Upravljalec vodovoda ima pravico nadzirati hišne vodovodne instalacije. II. SKLENITEV POGODBE O DOBAVI IN ODJEMU VODE 1L člen Pred priključitvijo objekta na vodovodno omrežje morata upravljalec vodovoda in odjemale vode skleniti pogodbo, ki določa medsebojne pravice in obveznosti. III. PRIKLJUČITEV GRADBENEGA OBJEKTA NA VODOVODNO OMREŽJE 12. člen Upravljalec vodovoda odjemalcu ne more odkloniti priključka na vodovodno omrežje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — če so na razpolago zadostne količine vode, — če je v ulici ob gradbenem objektu cevovod ustreznega profila, — če je izdano soglasje k lokacijski dokumentaciji in soglasje h gradbenemu dovoljenju. — če je vodovodna instalacija v zgradbi izvedena tako, da ne ogroža kvalitete vode v omrežju mestnega vodovoda, — če višinain lega gradbenega objekta omogoča vsaj 5 m odvečnega tlaka na naj višjem izlivnem mestu (če zaradi višine zgradbe to ni mogoče, mora biti vgrajen hidrofor), — če odjemalec ne zahteva tolikšne količine vode, da bi zaradi premajhne dimenzije uličnega voda lahko povzročil motnje v preskrbi z vodo drugih odjemalcev, — če lastnik gradbenega objekta (investitor) predloži dobavitelju investicijsko-tehnično dokumentacijo, — če so poravnane vse sprejete in predpisane obveznosti. Upravljalec vodovoda lahko zavrne projekt, če ni v skladu s tem pravilnikom. 13. člen V vseh primerih, ko niso izpolnjeni zahtevani pogoji iz 12. člena, dobavitelj lahko izjemoma pristane na priključitev objekta na vodovod, vendar pod pogojem, da je priključek v skladu s tem pravilnikom. 14. člen Gradbeni objekt je zgradba, ki je namenjena za stanovanje ali za opravljanje poslovnih dejavnosti. IV. POSTOPEK ZA IZDAJO SOGLASIJ 15. člen Investitor novih gradbenih objektov, ki rabi vodo, mora dobiti od upravljalca vodovoda naslednja soglasja: 1. soglasje k lokacijski dokumentaciji 2. soglasje h gradbenemu dovoljenju Za priključite v-že obstoječih zgradb pa se izda soglasje za izvedbo vodovodnega priključka k obstoječemu objektu. 16. člen S soglasjem k lokacijski dokumentaciji poda upravljalec vodovoda samo splošno oceno možnosti preskrbe objekta z vodo, ter ugotovi pravilnost lokacije glede na že obstoječo vodovodno omrežje. Detajlno tehnično izvedbo priključka pa določi dobavitelj z izdajo soglasja h gradbenemu dovoljenju ali soglasju za izvedbo vodovodnega priključka k obstoječemu objektu. Za izdajo soglasja h gradbenemu dovoljenju ali soglasje za izvedbo vodovodnega priključka k obstoječemu objektu je potrebno predložiti en izvod investicijsko-tehnične dokumentacije, ki se arhivira pri upravljalcu vodovoda. Investicijsko-tehnična dokumentacija mora obsegati: — izračun o porabi vode, — situacijo objekta z vrisanimi zunanjimi vodovodnimi vodi v meriiuLlOO ali 1:500. Ta situacija mora vsebovati katastersko številko parcele ter podatke o dosedanjih parcelah in o najbližji poimenovani ulici, — vzdolžni profil od priključka na glavni vodovod (javni cevovod) do vodomera z vrisanim vsem vgrajenim materialom, — detajl vodomernega jaška oziroma niše, — instalacijo tople in hladne vode, odtočno inštalacijo z vrisanim kanalskim priključkom. — načrt izvedbe kombinirane vodovodne naprave iz člena 5. tega pravilnika. 17. člen Investitor si mora pridobiti poleg navedenih soglasij še soglasje oziroma dovoljenja za zaporo in prekop ceste oziroma dovoljenje za izkop ob cesti od pristojnega organa. 18. člen Priključitev objekta na vodovod je možen le s pridobitvijo omenjenih soglasij in izpolnitvijo pogojev tega pravilnika. V. IZVEDBA PRIKLJUČKA GRADBENEGA OBJEKTA NA VODOVODNO OMREŽJE 19. člen Prilkjuček se položi na lahko pristopnih mestih v ravni črti pravokotno na ulično steno z rahlim vzponom proti objektu. 20. člen Ce pa priključek v ulični steni ni možen, se lahko uvede priključek v zgradbo bočno, vendar pravokotno na ulično steno. 21. člen Globina priključka izven zgradbe je najmanj 1,0 m do vrha cevi. Standardne dimenzije priključkaso 0 1”, 0 6/4”, 0 2”, 0 90”. 0 110”, 0 150”, 0 200”, 0 250”. Standardne vrste materiala za izvedbo priključka so polietilen, jeklene brezšivne, litoželezne in salonitne cevi. 22. člen Dimenzijo in vrsto materiala za hišni priključek določi projektant v soglasju z upravljalcem vodovoda na osnovi predvidene potrošnje vode. Znamko, dimenzijo in pretočno zmogljivost vodomera določi projektant s soglasjem z upravljalcem vodovoda. Vodomer mora biti opremljen opremljen s plombo kontrole meril. 23. člen Priključke na vodovodno omrežje izvaja upravljalec vodovoda. Ta vgrajuje tudi vodomere. Druga delovna organizacija sme le s soglasjem upravljalca vodovoda izvesti priključek na vodovodno omrežje. V tem primeru vrši upravljalec nadzor nad izvrševanjem teh del. 24. člen Tam, kjer poraba vode zelo niha, mora biti vgrajen kombinirani vodomer. Vodomer mora biti vgrajen v tipski jašek ali nišo. 25. člen Vodomerni jašek mora biti vedno suh, zato mora biti vgrajen talni sifon ali drenaža, če ne obstaja kanalizacija. 26. člen Če je priključek izveden preko zemljišč, ki niso last odjemalca mora lastnik zemljišča dati pismeno izjavo, da dovoljuje upravljalcu v vsakem času služnostno pravico vzdrževanja priključka. To izjavo mora priskrbeti odjemalec. 27. člen Delovne organizacije in drugi odjemalci, pri katerih način dela zahteva neprekinjeno dobavo vode, imajo lahko tudi dva ali več priključkov le iz različnih ulic. Pri vsakem priključku mora biti vgrajen vodomer in povratni ventil. 28. člen Če je v eni zgradbi več porabnikov, ki plačujejo različno tarifo, se mora montirati vodomer za vsako tarifo. 29. člen S soglasjem dobavitelja je mogoče na že zgrajeni priključek pred vodomerom priključiti še eno zgradbo. 30. člen Za vodomerom odjemalec ne sme dovoliti priključitev drugega odjemalca na svojo vodovodno inštalacijo brez predhodnega soglasja dobavitelja. 31. člen Stanovanjski dvojček oziroma dve stanovanjski enoti v vrstnih hišah imata praviloma en priključek. Priključek na vodovodno omrežje je napeljan po parceli enega izmed lastnikov. Vsaka stanovanjska enota mora imeti svoj vodomer. 32. člen Vodovodni priključek se lahko spoji z vodovodno instalacijo porabnika, ko se ugotovi, da so izpolnjeni vsi tehnični pogoji tega pravilnika za instalacijo porabnika. To se ugotovi s tehničnim pregledom, ki se izvede na zahtevo in stroške odjemalca oziroma investitorja v navzočnosti pooblaščene osebe izvajalca instalacije in dobavitelja. O pregledu se napravi zapisnik. 33. člen Pred montiranjem vodomera mora biti opravljena tlačna preizkušnja priključka. Priključek mora biti pod obratovalnim pritiskom. O izvršeni preizkušnji priključka se sestavi izvid, ki ga podpiše investitor in izvajalec (monter). 34. člen Če se zahteva tudi mižnost odjema vode za požarno zaščito, se izvede posebna instalacija (odcep) za vodomerom s posebnim zasunom za izvedbo popravil, v kolikor pa to ni možno, pa se na požarni vod mora vgraditi poseben vodomer. 35. člen Če se zgradba oskrbuje z vodo iz kombiniranih vodovodnih naprav (glej člen 5), se povezava priključka izjavnega vodovodnega omrežja z vodovodnimi napravami odjemalca izvede preko povratnega zasuna s kontrolno pipo. Izvedba se odobri v teh primerih le s predložitvijo načrtov hišne instalacije. 36. člen Priključek na nezgrajeni (novograjeni) objekt se izvede v začasnem jašku v trasi končne izvedbe priključka. Končno pa se izvede priključek po opravljenem tlačnem preizkusu in sterilizaciji, vodovodne instalacije v zgradbi. 37. člen Priključek do 0 2” je sestavljen iz priključne garniture, ki zajema navrtalni oklep UPV zasun z vgradbeno garnituro in cestno kapo. Za večje profile pa se priključek izvede z odcepnim komadom, zasunom z , gradbeno garnituro in cestno kapo. 38. člen Zakop priključka mora biti postavljen na javnem zemljišču. Če je ulični cevovod v vozišču ceste se zaklop praviloma montira na hodniku ob zgradbi. Če je ulični cevovod zunaj cestišča se montira zaklopnik tudi na zgradbe, ki ležijo na nasprotni strani ulice na hodniku ob cevovodu. • 39. člen Priključek ne sme biti napeljan skozi kanalske cevi, greznice ali ponikalnice, temveč mora biti odmaknjen od njihovega roba. Glej tehnične normative, ki so sestavni del pravilnika. 40. člen Pri križanj u priključka in kanalske cevi je priključek praviloma nad kanalsko cevjo, izjemoma pa se križenje priključka izvede pod kanalsko cevjo z dodatno zaščito. 41. člen Na trasi vodovodnega priključka nidovoljeno polaganje ali izvedba podzemnih in nadzemnih naprav, objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drevoredov, javne razsvetljave, PTT mreže itd. Ves odloženi material (gramoz, opeko, itd.) mora biti oddaljen od cevovoda najmanj 2 m horizontalno. 42. člen Priključek, kije namenjen samo za požarno varnost v nadeljih in mestu se izvede po vseh določilih tega pravilnika. Voda iz požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara in za gasilske vaje. Za gasilske vaje in druge odjeme vode morajo imeti gasilci hidmentni nastavek z vodomerom, kije registriran pri dobavitelju vode. 43. člen Pri spremembi namena porabe vode ali povečanem odj emu, si mora odjemalec pridobiti ustrezno soglasje od upravljalca vodovoda. 44. člen Vloga za povečanje odjema vode mora vsebovati poprečno mesečno povečanje, naj večji odjem (konica) vm3/h, kraj in lokacijo objekta in datum začetka večjega odjema ter vkakšne namene se povečuje odjem vode. 45. člen Če želi odjemalec večji pritisk vode ah rabi večje količine vode mora na svoje stroške povečati propustnost priključka. Če odjemalec ni prijavil povečanega odjema in povzroča s povečanim odjemom motnje pri oskrbi z vodo drugim odjemalcem lahko upravljalec zahteva rekonstrukcijo priključka eventuelno tudi uličnega cevovoda na stroške odjemalca, ki je povečal odjem vode. Če se odjemalec ne strinja z zahtevanimi pogoji dobavitelja, lahko dobavitelj zmanjša dobavo vode na prvotno količino. 46. člen Vodomer je osnovno sredstvo dobavitelja. 47. člen Vodomer mora biti zgrajen na suhem, svetlem, in čistem ter lahko dostopnem mestu, pozimi pa zavarovan pred zmrzovanjem. 48. člen Da se preprečijo nedovoljene manipulacije (prestavitev ali demo-ntiranje, poškodba vodomera, poškodba mehanizma) dobavitelj takoj po montaži vodomera plombira holandec in ventil pred vodomerom kakor tudi hidrante v industrijskih conah. 49. člen Stroški izvedbe, priključka soglasij in vnosa v kataster in tlačnega preizkusa bremenijo investitorja oziroma odjemalca. Prav tako je odjemalec oz. investitor odgovoren za izpolnitev vseh pogojev odločbe za prekop cestišča organu, kije odločbo izdal. Dobavitelj lahko spusti vodo v objekt, ki seje na novo priključil na mestni vodovod šele takrat, ko odjemalec predloži potrdilo, da je dezinficiral celotno omrežje za vodomerom. Dezinfekcijo lahko opravi le za to pooblaščena ustanova. VI. TEHNIČNI POGOJI ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE Obveščanje o prekinitvah dobave vode 50. člen Dobavitelj je dolžan pred zaporo vode obvestiti odjemalce o predvideni prekinitvi v naslednjih primerih: a) planiranega večjega popravila na omrežju, b) splošno pomanjkanje vode, c) pomanjkanje ali prekinitev dobave vode zaradi predvidenega izpada električne energije, d) izpiranje cevovoda preko hidrantov in izpustov, e) iskanje okvare na omrežjih in priključkih, f) čiščenje rezervoarja 51. člen V členu 50. navedenih primerih obvešča dobavitelj odjemalce o prekinitvi pravočasno po sredstvih javnega obveščanja delovne organizacije pa obvešča telefonsko ali pismeno. 52. člen Če gre za večje okvare, ki povzročajo izpad dobave vode na širšem področju in za dalj časa, mora dobavitelj o takih okvarah takoj obvestiti odjemalce pojavnih sredstvih obveščanja (radio). V teh primerih obvesti dobavitelj tudi organe skupščine občine Ljutomer. 53. člen Kadar se odjemalce obvešča o prekinitvi dobave vode, se obvesti koliko časa bo predvidoma trajala prekinitev. Pri vsaki prekinitvi je treba ravnati, kot da je instalacija pod pritiskom in morajo biti iztočne pipe zaprte, električni bojlerji pa izključeni. 54. člen Če se pojavijo okvare hkrati na več mestih, mora dobavitelj odpraviti napake po naslednjem vrstnem prioritetnem redu: I. Po vrsti odjemalcev: a) industrija, pri kateri lahko nastane zaradi izpada dobave vode večja materialna škoda, b) industrija, pri kateri nastane zaradi izpada dobave vode le manjši zastoj dela, ali če rabi vodo le za sanitarne namene, c) poslovne in trgovske zgradbe, d) stanovanjski bloki, e) individualne stanovanjske hiše. II. Po vrsti cevne mreže in priključkov a) tranzitni cevovodi, b) primarni cevovodi, c) sekundami cevovodi glede na število odjemalcev, d) priključki po prioritetnem redu pod pozicijami la — e Ko upravljalec dobi obvestilo o okvari na vodovodnem priključku oziroma omrežju, mora takoj ne glede na obdobje dneva zapreti vodo, da prepreči nadaljno škodo. 55. člen Dobavitelj odgovarja za nastalo škodo le v primerih prekinitve dobave vode zaradi predvidenih vzdrževalnih del, če ni predhodno obvestil odjemalca o prekinitvi dobave vode. Dobavitelj ne jamči za škodo, ki nastane odjemalcu zaradi nenadne okvare na cevovodu, črpališču, priključku, vodohramu, izpad energije. 56. člen Vse nastale okvare na vodovodnem omrežju in priključkih, ki povzročajo prekinitev dobave vode navedene v 54. členu pod točko I. a (in b) in na omrežju pod II. a (in b) se morajo pričeti odpravljati čim prej in se delajo vse do odprave napake. V primerih navedenih v 54. členu pod točko I c (in d) in pod točko II c (in d) se prične okvara odpravljati takoj po prijavi, tekom dneva in se delo nadaljuje do noči. Če okvara še takrat ni odpravljena, se delo nadaljuje naslednji dan. VII. VZDRŽEVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, PRIKLJUČKOV IN VODOMEROV 57. člen Na zahtevo odjemalca se mora vodomer preiskusiti na točnost registriranja ne glede na uradni rok preiskusa. Preiskus se izvrši pri registriranem preiskuševalcu, ki izda o preiskusu atest. Če je vodomer v mejah dopustnih toleranc točen, bremeni stroške preiskusa odjemalec, ki je zahteval preiskus. 58. člen Vodovodno omrežje z vsemi napravami, hišne priključke, vodomer in zaporne ventile pri vodomeru sme vzdrževati in popravljati le dobavitelj. 59. člen Odjemalec mora obvestiti dobavitelja o potrebnih vzdrževalnih delih in o poškodbah na priključku in vodomeru, čeprav okvara ne povzroča prekinitve dobave vode, v 24. urah potem, ko je ugotovil napako — okvaro. 60. člen Odjemalec v navedenem primeru ne sme vodomera odpreti, demontirati, popravljati, temveč to lahko opravi dobavitelj. Dokler vodomer ni zamenjan ali popravljen, sta zaprta oba prehodna ventila. VESTNIK, 10. MAJ 1984 61. člen Odjemalec skrbi, da je zaklopnik priključka viden in dostopen delavcem, dobavitelja, sicer dobavitelj ne odgovarja za škodo, ki je nastala, zato ker v pnmeru okvare zaklopnika ne bi bilo mogoče zapreti. 62. člen Delovne organizacije, ki vzdržujejo, rekonstruirajo ceste, ulice, trge in druge javne površine, kjer je zgrajeno vodovodno omrežje, morajo skrbeti, da ostanejo kape zaklopnikov, zasunov, in hidrantov vidne. Gornji rob kape mora biti vedno v niveleti ceste oziroma terena. Ce se niveleta terena spremeni, se tudi kape dvignejo oz. spustijo na novo niveleto. V kolikor z dvigom oziroma spuščanjem znižanjem kape vrh zastavka za kljud gonilnega droga ni v mejah 10 do 30 cm izpod gornjega roba kape, se mora podaljšati oziroma skrajšati vgradbena garnitura, pri podzemnem hidrantu pa vgraditi podaljšek oziroma zamenjati tip hidranta. Stroški omenjenih del bremenijo povzročitelja sprememb. 63. člen Pri napravah za gretje vode in drugih tehničnih napravah, ki rabijo izjavnega vodovodnega omrežja vodo, ter delujejo pod višjim tlakom kot je v omrežju ali ki lahko vračajo vodo v omrežje morajo biti na mestu spoja s hišno instalacijo vgrajene armature, 'ki preprečujejo vračanje vode iz instalacije v vodovodno omrežje. Vse te armature morajo biti stalno in skrbno vzdrževane. 64. člen Dobavitelj lahko po potrebi na lastne stroške zamenja vodomer. Če je nastala okvara vodomera po krivdi odjemalca, mora stroške popravila oziroma zamenjava vodomera plačati odjemalec. 65. člen Odjemalec mora zavarovati vodomer pred zmrzovanjem s toplotno izolacijo, vendar tako, da le-ta ne ovira odčitavnja v vodomera. 66. člen Periodični pregledi vodomerov se opravljajo vsake tri leta (Ur. list SFRJ 29/76 — odredba o rokih v katerih se opravljajo periodični pregledi meril). 67. člen Periodični pregled meril se opravi na ta način da se vodomer demontira, na njegovo mesto pa vgradi drugi vodomer. Demontirani vodomer preiskusi zavod za kontrolo meril in plemenitih kovin in ga ponovno plombira. Smatra se po veljavnih predpisih, daje vodomer točen, če na kontrolnem aparatu ne odstopa za več kot H— 4% povprečno za vse tri faze obremenitve (10 %, 50 %, 100 %). VIII. IZREDNA KONTROLA MERIL 68. člen Dobavitelj vode je dolžan opravit izredno kontrolo vodomera v primeru, da vodomer stoji ali izkazuje manjšo povprečno porabo vode. 69. člen Dobavitelj vode opravi izredno kontrolo vodomera na pismeno zahtevo odjemalca. Izredna kotrola vodomera se opravi tako, da v prisotnosti odjemalca ustrezna služba vodovoda zamenja predmetni vodomer z drugim preiskušenim vodomerom. Demontirani vodomer se ob prisotnosti odjemalca in prisotnosti predstavnika vodovoda dostavi v poiskuševalnico vodomerov. Preiskus se opravi tako, da se v preiskuševalnici vodomerov obremeni ob navzočnosti predstavnika zavoda za kontrolo meril in plemenitih kovin z vsemi tremi fazami obremenitve (10 %, 50 %, 100 %). 70. člen Stroški izredne kontrole vodomera bremene dobavitelja vode v primeru iz 68. člena tega pravilnika in v primeru, da se ob izrednem preiksusu vodomera ugotovi večje odstopanje, kot je določeno z veljavnimi predpisi iz 66. člena tega pravilnika. V primeru, da se pri izredni kontroli vodomera na zahtevo odjemalca ugotovi odstopanje v dopustnih tolerancah, je odjemalec dolžan kriti vse stroške, ki so nastali z izredno kontrolo. 71. člen V primeru, ko je ob izredni kontroli vodomera ugotovljeno več kot je odstopanje od dopustnega, je odjemalec dolžan, plačati povprečno porabo vode ugotovljeno v tromesečnem obdobju pred nastopom okvare.. IX. NADZOR NAD KVALITETO IN HIGIENSKIM STANJEM PITNE VODE 72. člen Dobavitelj vode je dolžan upoštevati vse predpise, ki se nanašajo na kvaliteto zdrave pitne vode. Ker dobavitelj nima lastnih laboratorijev in potrebnih strokovnih sodelavcev za higienski nadzor stanja pitne vode, poverja odgovaijajoči instituciji. ‘ X. MERJENJE IN PLAČEVANJE PORABLJENE VODE 73. člen Dobavitelj meri in zaračunava odjemalcu porabljeno vodo z vso zgradbo samo po enem vodomeru, ki ga vgradi, vzdržuje in preiskuša dobavitelj. 74. člen Mesto dobave in prevzema vode je pri vodomeru. Porabljena količina vode se zaračunava za zgradbo kot celoto. Stanovalci in drugi porabniki vode v zgradbi si stroške porabljene vode razdelijo sami med seboj. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena ni v pristojnosti dobavitelja vode. 75. člen V primeru, da dobavitelj vode ali porabnik vode ugotovi, da je vodomer v okvari, se zaračuna pavšalna poraba vode na osnovi ugotovljene povprečne tromesečne porabe vode pred nastopom okvare. 76. člen Če je v obstoječih zgradbah prostor v katerem je vodomer tak, da je otežen dostop in odčitavanje vodomera kar ugotovi dobavitelj, mora odjemalec tak prostor preurediti po navodilih dobavitelja ali zgraditi drug vodomerni jašek, ali nišo. Postavitev opravi dobavitelj na stroške odjemalca. , 77. člen Če je vodomerni jašek ali niša dotrajal mora odjemalec na zahtevo dobavitelja izdelati nov vodomerni jašek ali nišo po določenih predpisih tega pravilnika. 78. člen Če na vodomeru jaška obstaja pokrov, ki presega težo 15 kg se mora zamenjati s standardno izvedbo. XI. HIDRANTI 79. člen Hidranti na omrežju vodovoda so namenjeni predvsem požarni, varnosti in morajo biti ob vsakem času dostopni v brezhibnem stanju. Hidrante vgrajuje dobavitelj vode po naročilu investitoija. Podatke o hidrantih in vseh spremembah posreduje dobavitelj vode požarni inšpekciji za njene potrebe in pristojnim gasilskim društvom. Brezhibnost hidrantov preverjajo gasilska društva v prisotnosti predstavnika dobavitelja. O okvarah hidrantov obvešča gasilsko društvc dobavitelja vode. 80. člen Dobavitelj poskrbi za signalizacijo hidrantov. Stroške za vzdrževanje in signalizacijo hidrantov nosi tisti za koga so namenjeni. Stroške za vzdrževanje javnih hidrantov nosi požarna skupnost skupaj s področno krajevno skupnostjo. 81. člen Tisti, ki uporablja hidrant, mora pustiti po odjemu vode hidrant nepoškodovan v nasprotnem primeru nosi vse posledice in stroške, ki v zvezi s tem nastanejo. 82. člen Brez predhodnega dovoljenja dobavitelja vode se smejo uporabljati hidranti le v primeru gašenja požara. V takih primerih mora tisti, kije hidrant uporabljal v roku 3 dni po uporabi javiti dobavitelju vode kraj in čas uporabe, koliko časa je bila voda odjemana. 83. člen Izmemoma je dovoljen odjem vode iz hidranta za škropljenje in izpiranje cest, trgov, ulici za izpiranje kanalov, zalivanje javnih nasadov, utijevanje cestišč. Pogoji in način plačevanja vode porabljene v' javne namene razen za gašenje požarov, se uredi s posebnim pismenim sporazumom. 84. člen Vsak porabnik, ki uporablja vodo iz hidranta v omrežju vodovoda mora imeti lastne, tehnično brezhiben hidrantni nastavek, žigosan in registriran pri dobavitelju vode. V primeru, ko se z dovoljenjem dobavitelja uporablja voda iz hidrantnega omrežja, ki ni registrirana preko vodomera mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek z žigosanim vodomerom in registriranim pri dobavitelju vode, razen v primeru požara. 85. člen Hidranti, ki so vgrajeni v interni instalaciji ter pretok vode preko teh hidrantov ni registriran z vodomerom, morajo biti plombirani s' strani dobavitelja vode in dostopni v vsakem Času. Odstranitev plombe brez vednosti dobavitelja vode se smatra kot neregistriran odjem vode v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve stanja. Dobavitelj vode tak odjem vode obračunava po zadnji veljavni ceni, količina pa se izračuna po pretoku hidranta. XII. KONČNE DOLOČBE 86. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dni po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. Ljutomer, januar 1984 Predsednik delavskega sveta: BORKO Franc material za priključne cevi (poc. alkaten itd.) se določi na osnovi danih pogojev na izvedbo priključka (normalno do 0 110”)je alkaten v neprekinjeni dolžini, pri spustih ali dvigih cevi v samem objektu so pocinkane cevi, priključene cevi, montiranje v zaščitnih ceveh so alkaten večje od vključno 0 100 pa so LTŽ. Določanje profila in tipa vodomera Stanovanjski objekti: — za stanovanjske objekte z več stopnišči se praviloma izvrši samostojni priključek za vsako stopnišče posebej — 0 in tip vodomera se določa na osnovi srednje porabe vode glede na profil priključka, Za stanovanjske, poslovno stanovanjske, objekte z internim hid-rantnim omrežjem, tovarne, industrijske objekte, šole, kopališča, bolnice, vojašnice itd. se 0 in tip vodomera določi na osnovi profila priključene cevi s tem, da je obvezno vgrajen kombiniran vodomer istega profila, kot je priključna cev, v kolikor pa se vgradi običajen vodomer pa je merilo za 0 vodomera, za stanovanjske in poslovno stanovanjske objekte, število stanovanjskih enot, za ostale objekte pa se 0 določi na osnovi sedanje dnevne porabe vode. Tabela za dimenzioniranje vodomerov v stanovanjskih objektih: Propustnost vodomera v m3 /1 Število stanovanjskih enot, ki se lahko priključijo z kotličkom za izpiranje WC z izpiračem za WC 3 8 2 5 15 4 7 30 10 10 50 20 20 120 50 Obratovalni pritisk v omrežju je 3— 5 barov. — izjemoma je lahko prostor za vodomer v notranjosti objekta s tem, da je 1,5 m izpred zunanjega zidu objekta pa do prostora za vodomer vgrajena ustrezna zaščitna cev, ki mora biti za 40 — 60 mm večja od zunanjega premera priključenega cevovoda. V tem primeru mora biti priključna cev plastična. — v kolikor ni zgoraj navedenih možnosti za vgraditev vodomera v samem objektu, se dopušča možnost, daje vodomer vgrajen v zunanjem jašku vendar šele po predhodnem komisijskem ogledu s strani predstavnika investitorja objekta in ljutomerskega vodovoda. 4. Dimenzije prostorov za vodomer — zidana niša 0 vodomera dimenzija Povečanje za en vodomer 3/4” — 1” 9 x 40 x 25 90 x 60 x 25 5/4” — 6/4” 160 x 80 x 40 160 x 100x40 50— 100 160x 80x50 komb. 50 160x80x60 komb. 80 240 x 80 x 60 komb. 100 270 x 80 x 60 — talni jašek 3/4” - 1” 90 x 40 x 40 90 x 60 x 40 5/4” — 6/4” 160 x 80 x 60 160 x 100 x 60 50 — 100 160 x 100x90 160 x 120x90 komb. 50 240 x 110 x 90 250 x 140 x 90 komb. 80 270-x 110x90 280 x 150 x 90 komb. 100 300 x 110 x 100 310 x 150 x 100 komb. 150 350 x 110 x 100 360 x 170 x 100 — talni jašek 3/4” — 1” 90 x 40 x 40 90 x 60 x 40 5/4” — 6/4” 160 x 80 x 60 160 x 100 x 60 50- 100 160 x 100 x 90 160 x 120x90 komb. 50 240 x 110 x 90 250 x 140 x 90 komb. 80 270 x 110 x 90 280 x 150x90 komb. 100 300 x 110 x 100 310 x 150 x 100 komb. 150 350 x 110 x 100 360x 170x 100 — zunanji jašek 3/4”- 1” 100 x 100 x 140 100 x 100 x 140 5/4” - 6/4” 140 x 100 x 140 140 x 120 x 140 50- 100 180 x 100 x 160 180 x 140 x 160 komb. 50 240 x 110 x 170 250 x 150 x 170 komb. 80 270 x 110 x 180 280 x 150 x 180 komb. 100 300 x 110 x 180 310 x 150 x 180 komb. 150 350 x 110 x 180 360 x 170 x 180 5. Določanje globine in trase vodovodnega priključka — trasa priključka mora potekati pojavnem svetu oz. po dovozni poti (dostopni) za predmetni objekt STRAN 25 VESTNIK, 10. MAJ 1984 ■Wonn.Sfe *. — priključna cev je načeloma položena v globini 1,20 m ob upoštevanju, da je najnižji del priključne cevi na spoju z javnim vodovodom, najvišji del pa pri vodomeru — vsi ostali podzemni komunalni priključki ter predvideno novogradnjo spremljajoči pod ali nadzemni objekti (ograje, garaže, cisterna na mazut v betonskem jašku itd), morajo imeti minimalni odmik vsaj 1 m od vodovodnega priključka. Eventuelne greznice morajo biti odmaknjene minimalno 5 m od vodovodnega priključka. Trasa priključka mora biti pravokotna na objekt v primeru lomov trase je upoštevati zamike trase v konstantni meri 1,50 m — v kolikor je priključek izvršen na levi ali desni strani objekta poteka trasa vzporedno z zunanjim zidom objekta s konstantnim odmikom 1,50 m. Opomba: Vodovodne priključke je potrebno projektno obdelati z upoštevanjem gornjih normativov. 118 Na podlagi 207. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave 41/81), 200. člena Zakona o združenem delu ter na predlog občinskega sveta zveze sindikatov Gornja Radgona je Skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne 23. 4. 1984 sprejela naslednji SKLEP 1. Zbor združenega dela določa listo zunanjih članov za disciplinske komisije za temeljne in druge organizacije združenga dela ter skupnosti iz območja občine Gor. Radgona in sicer: 1. Kolmančič Ivo, Gorenje Elrad Proizvodnja 2. Pintarič Jelka, Gorenje Elrad 3. Podlesek Štefan, Gorenje Elrad TOZD PEE 4. Gerenčer Slavica, Gorenje Elrad DSSS 5. Gomzi Dušanka, Radenska Radenci 6. Orešnik Črtomir, Avtoradgona DSSS 7. Tompa Zdenka, Radenska TOZD NZ 8. Štingl Stane, Kmetijski kombinat DSSS 9. Rožman Franc, Intes Mura G. Radgona 10. Farkaš Jože, Kmetijski kombinat DSSS 11. Potisk Marjan, Skupščina občine 12. Albert Rija, SIS materialne dejavnosti 13. Zunkovič Vili, Elkom Lina Apače 14. Drozdek Ivan, Mercator Sloga G. Radgona t5. Horvat Drago, Avtoradgona 16. Goričan Martin, Kmetijska zadruga G. Radgona 17. Ivačič Jože, Skupščina občine 18. Sluga Roman, SIS družbenih dejavnosti 19. Šegula Terezija, SIS družbenih dejavnosti 20. Klenar Mira, Center za socialno delo 21. Muhič Marija, OŠ dr. Janka Šlebingerja 22. Biček Vida, VVZ Radenci 23. Dokl Vera, Element G. Radgona 24. Rojko Zlatka, OŠ Negova 25. Filipič Zdenka, DES TOZD Elektro 26. Kujundžič Dragan, Gorenje Elrad DSSS 27. Jurkovič Jakob, Avtoradgona TOZD Nadgradnje 28. Slak Mirjana, LB TPB G. Radgona 29. Zurman Nada, Radenska TOZD TPO 30. Mir Stane, Radenska TOZD NZ 31. Korošec Mira, OŠ dr. J. Šlebingerja 2. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja in začne veljati 8. dan po objavi. Štev.: 020-26/84-01 Datum: 23. 4. 1984 Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL