-s • ,-i
:"v'Kv


m mm
-
*

LIST DELAVCEV
,,f g	g
VZGOJNOIZOBRA ZEVALNIH ZAVODIH

LJUBLJANA,
17. MAJA 1967
LETO XVIII ST. 9
Kje so korenine v slabih učnih uspehov v osnovnih šolah
(Številčni podatki, ki so ekižili za to razmišljanje, se nanašajo izključno na osem občin, ki spadajo v delovno področje zavoda za prosvetno-pedagoško službo Celje.)
Ko ob zaključku polletja ali Šolskega leta ocenjujemo učne uspehe, se opiramo na številčne Podatke, izražene v odstotkih, ker so le-ti za sedaj edino merilo. Cesto ob tem pozabljamo, da so ti odstotki pogosto bolj odraz učiteljevega ocenjevanja in njegovih uieril, kot pa merilo za znanje učencev in kvaliteto učnega dela. Zato nam dajejo odstotki kolikor toliko realno podobo učnih uspehov le v večjem obsegu, manj pa v posameznem oddelku ali šoli. Praksa kaže, da se za visokim številom pozitivno ocenjenih učencev pogosto skriva šibko znanje in kvalitetno slabo delo, ter obratno, da je v mnogih oddelkih ali šolah z nizkim številčnim Uspehom solidno učno delo in znanje. Pri ocenjevanju se močno odražajo subjektivni dejavniki, ki jih ne bomo povsem izločili, četudi bi intenzivneje uvajali v šole objektivna merila za ocenjevanje znanja. Merila ocenje-vanja se bodo izostrila in objektivizirala le s strokovnim izpopolnjevanjem, s poglobljenim študijem pedagogike in psihologije, s spoznavanjem otroka in njegovih življenjskih pogojev in humanizacijo odnosov do otrolja, ne da bi Pr; upoštevanju teh momentov kakor koli popuščali pri zahtevah znanja. Nikakor pa ne bi smelo hiti učiteljevo ocenjevanje orožje Proti učencem ali sredstvo za prikrivanje nekvalitetnega dela. Pri analizi učnih uspehov torej ne zmerno pozabiti, da imajo številčil podatki le relativno vrednost.
Primerjava učnih uspehov ob trii let ju z učnimi uspehi ob kon-Cu šolskega leta pokaže, da je po-®talo v naši praksi že pravilo, da S(?v polletni učni uspehi' znatno iižji kot končni. Neko razliko bi ahko opravičili s tem, da poka-2eio učenci v drugem polletju več resnosti in zanimanja za učenje 'ker dobro vedo. da gre šele se-uaj zares!), da je dodatna pomoč j-ibkejšim učencem izdatnejša in Ker ob koncu leta prištevamo k Učencem, ki bodo napredovali v }hšji razred, tudi tiste, ki so ime-h to zakonito pravico kljub negativni oceni. Ta opravičila pa lah-k° omajamo z dejstvi, da so v Kmečkih predelih zlasti starejši JtČenci v spomladinskih mesecih ?°ij obremenjeni z domačim de-ptm, da nastopa spomladanska trujenast učencev in učiteljev in a je v 'šolskem delu v drugem t^letju veliko več motenj (izleti, Krncvanja, prireditve ipd.), kljub mu pa so učni rezultati nepri-Jvrno boljši. Če je imelo tako ^astraševalno« ocenjevanje v pr-,®m_ polletju namen prisiljevanja tičanju, bi ga dopuščal le'v ne-~”Stni meri, čeprav ga osebno ne . bobravam. Ne morem se sprijaz-
titi. Skušal bom nanizati le tiste, ki so se mi ob teh razmišljanjih sami vsilili.
S štipendijami omogočiti najboljšim dijakom nadaljnje šolanje
Začetek koristne akcije republiškega sekretariata za prosveto in kulturo
KAJ NAS LOČI OD BOLJŠIH USPEHOV?
Zaskrbljujoča^ socialna struk-	predvsem izven večjih mest pre-	tisti dijaki, ki se bodo odločili na-	začetek) je bilo v najstrožjem iz-
tura današnjih študentov na vi-	zgodaj usmeri v razne poklicne	daljevati študij pedagoških pred-	boru izbranih 40 učencev srednjih
šokih in višjih šolah je v zad-	šole, da bi tako — tudi na željo	tov.	šol, ki bodo takoj začeli preje-
_ njem času vse pogosteje na dnev- staršev — prišli kar najhitreje do Do dne, ko so zaključili spre- mati štipendije. Zanimivo je, da Predpostavljam, da so naši nem redu pogovorov; slišali smo kruha...)	jemariie prijav, so prejeli na se- so vsi učenci, ki so bili zbrani
učni načrti, ki so bili dovolj stro- opozorila tudi od strani po- S tem problemom so se začeli kretariatu 108 prošenj iz raznih med najboljšimi (praktično so to kovno sestavljeni, usklajeni z	slancev v skupščini kakor tudi iz	ukvarjati na republiškem sekre-	šol Slovenije. Te prošnje so ob-	sami odličnjaki in to že od cs-
zmogljivcstjo povprečnega slo-	raznih krajev naše domovine,	tariatu za prosveto in kulturo m	ravnavali pedagoški zbori na šo-	novne šole, njihova povprečna
venskega otroka na posameznih	češ da imajo sposobni dijaki iz	že tudi ukrenili nekaj za izboij-	lah in že tudi določili prioritetni	ocena v vseh ietih šolanja in v
stopnjah razvoja, to se pravi, da	osnovnih šol m srednjih šol ved-	sanje nemogočega stanja. V	red podelitve štipendij. S tem je	vseh predmetih je 4,53), iz soci-
je snov za 1. ali 2. razred soraz-	no manj možnosti za nadaljnji	dnevnem časopisju je v marcu	storjen prvi korak k smotrnemu	alno šibkih družin: povprečen
merno enako težka kot za 6. ali	študij, ker so se tako podražili	mesecu letošnjega leta izšel raz-	urejanju .kadrovske politike na	mesečni dohodek na enega dru-
7. razred. Nadalje predpostav-	življenjski stroški pa stanovanje	pis štipendij, ki jih je namenil	naših vzgojnih in izobraževalnih	žinskega člana znaša 16.400
Ijam, da je večina otrok v 6. raz-	je problem pa sam vpis na te šo-	sekretariat najboljšim dijakom	Institucijah. Kdo je v prvi vrsti	S-din. Med njimi sta le dva Ljub-
redu mentalno normalno razvitih,	le itd. (Znan je podatek, da štu-	srednjih šol. Hkrati je sekretari-	poklican, da poskrbi za možnosti	Ijančana, drugi so vsi s podeže-
saj..fmo Ee'ekcijo opravili že v	dira na ljubljanski univerzi sko-	at poslal vsem gimnazijam, uči-	nadaljnega študija najboljših di-	Ija — večina (skoraj polovica) iz
nižjih razredih. V teh postavkan	laj polovica Ljubljančanov, v	teljiščem, vzgojiteljskim šolam in	jakov, če ne učiteljski kolektivi,	delavskih družin, slede dijaki iz
torej ne bom iška. vzrokov Sku-	letu 1966 kar 44,/ odstotkov /seh	šolam za telesno kulturo pismo,	ki poznajo dijake? Res je, da so	kmečkih in nato iz upokojenskih
sajmo jih najti v objektivnih laz- študentov, leto p-rej pa 30 odstot-	v katerem pojasnjuje svoj namen	kjjg doslej možnosti za tako smo-	.družin. Višina štipendije je od'
logih.	kov, medtem ko pa tudi vemo,	ob razpisu štipendij: prednost pri	trno organizirano kadrovsko poli-	visna _J J——
(Dalje na 3. strani)
da se
veliko nadarjenih otrok podeljevanju .štipendij bodo imeli tiko na naših šolah neznatne. Toda zdaj se ta problem odpira še
od družinskih dohodkov. Z variabilnim delom štipendije, ki je odvisen od študijskega na drugih krajih: zakaj ne bi za uspeha, bodo dijaki lahko dosegli podobne sklade (za štipendiranje vsoto do 30.000 S-din mesečno, najboljših dijakov) poskrbele *u- Vsekakor je to začetek uredi izobraževalne skupnosti — ta- Janja nekega perečega vpraša-ko temeljne kot republiška? nja, ki zasluži pozornost. Skoda Mnenja smo, da bo morala biti je, da smo tako dolgo prepuščali to ena njihovih najvažnejših na- tako pomembno stvar, kot je šti-log. In celo šole same (tudi os- pendiranje najboljših dijakov, novne!) bodo nemara kmalu lah- slučaju ali jo sploh zanemarili; ko ustanovile podobne sklade, saj saj se nam tako zgubljajo spo-gosnodarske organizacije niso sobni in v našem sedanjem raz-gluhe za take potrebe.	voju — še bolj pa v prihodnjem!
V omenjeni akciji republiške- — tako potrebni strokovnjaki, ga sekretariata (ki pomeni šele	dh
III. prijateljsko srečanje
jugoslovanskih šol v Kidričevem
Leta 1964, ko je Sava poplavila Zagreb, so tudi kidričevski pionirji zbirali denar in ga poslali šoli »Milan Špalj« v Tre-
II. srečanje je organizirala šola »Josip Broz Tito« v Skopju jeseni leta 1966. Udeležili so se ga tudi. pionirji in učitelji naše
Preizkušnja »zrelosti za šolo«
S III. prijateljskega srečanja jugoslovanskih šol v Kidričevem: gostje so prispeli	,
snjevki, ki je bila zaradi narasle sole.
vode najbolj prizadeta. Istočas- ob tem srečanju so se udele-no je novinarski krožek navezal ženci dogovorili za sestanek rav-pismene stike s šolo. -	nateljev šol in predsednikov sve-
Kole/rtiv osnovne šole v Za-	^ov šole, ki je bilo v Beogradu
grehu in pionirji so se hoteli za	ria šoli »Brača Jerkovič« v Ze-
pomoč vsaj delno oddolžiti, zato	leznikih. Tu ' so se dogovorili,
so sklenili, da bodo organizirali	t-iVšna bo vsebina bodočih =rp-
Pedagogi v naših šolah so že	ku šolanja v septembru ne dose-	liščin in pogojev dotedanjega raz-	prijateljsko srečanje osnovnih	gan; Posvetovanja ,ce ie udeležil
več let opozarjaj!	na učne in	že mentalne razvitosti na stopnji	voja vzroka slabše uspešnost; in	šol,' s katerimi so si redno doni-	tudi direktor P^S za mesto Beo
vzgojne težave pri	šolskih otro-	šestletnega normalno razvitega	se, predlaga po individualni ob-	sovali. Naši pionirji so bili na I.	arEd tov' Banko Radovanov”* m
cih, ki v nemajhni	meri izvirajo	otroka, kar je nujno potrebno, če	ravnavi zanje najprimernejše	prijateljsko srečanje povabljeni	nnvinarr	časoniVov
iz prezgodnjega všolanja otroka hočemo, da bo otrok sledil zahte- ukrepe.	spomladi leta 1985. Sodelovale so tokrat so se odločili da bo na-
v 1. razred osnovne šole. Zato vam prvega razreda	Razporeditev otrok po uspeš- vse šole:	»Josip Broz Tito siednje srečanje v Sloveniji v
smo tembolj z veseljem sprejeli	Za preizkušnjo solske zrelosti nosti na testni preizkušnji orno- Skopje«, »Tefejus« Skopje, II. Kidričevem Zastopniki naše šo-
vsi določilo 44. člena Zakona o	duševne zrelosti novinca — je goža na šolah z več razredi se- osnovna šola Križevci, »Nada le so sprejeli simbol srečanja —
osnovni soli, ki je začel veljati oo	TEST ZA stavo harmoničnih razredov tako, Božič« Slavonski Brod, »Kasim bronastega goloba,
koncu leta 1965.	SOLSKE NOVINCE sad več- da je v vsakem razredu podob- Hadžič« Banja Luka, »Moma Sta-
Po tem določilu se vpišejo v letnega prizadevanja in dela no razmer1e boljših in slabših nojlovič« Kragujevac, »Ljuba Ne-
iri	o rro/o	/nl-fz-v/ri lirviir	/-lr» Tr m «-> Hč r-i 1 i A i X	Ir,4	..	J
Dne 6., 7. in 8. maja
pri-
P^i razred osnovne šole otroci, univ. prof. dr. Ivana Toličiča, ki učencev1'""'1''	nadovič« Zarkovo'»Brača Jerko- spele	Prijateljsko sreča-
ISSP-“
telesno in duševno razviti. Vpis rešljivosti in objektivnosti pripo- loč^dh”terietnosti	-n° d°' Ob prvem snidenju je vznik- - V soboto 6. maja je bil
se lahko odloži za eno leto, če mocka dosegajo mere zanesljivo-	.	,	..	,	. nila misel, da bi prijateljska slavnostni sprejem, otvoritev li-
ni Dreizkušnii^oodpouprečen '<re- sreeanja med-detelji in pionirji kovne in foto razstave fva kate-103+	k'v‘1 ? r-avrfrh,	postala tradicionalna, in sicer rih so sodelovale vse šole s svo-
zultat, so bih v 1. razredu ocenje- vsako leto na drugi šoli _ šoli jimi deli)t merami večer (poinir-
udeleženki.
biti
s tem, kar sem ugotovil ob
r i j ^ zvezi ovtiiz	vv-f a j.
'-rurierjavi podatkov osmih občin L zadnja tri šolska leta, da zna-7' *a razlika med polletnimi in 3r« mi uspehi od najmanj % v 1. razredu, do 22,9 r/o v ^redu. Ker se to ponavlja že leo ,a> ie ocenjevanje v 1. pol-Ju izgubilo na vrednosti, saj mnogi učenci ne vzamejo res-
8a
bo in
n- f v tem času temu primer-kon U^B°' vedo, da bodo ob r5,,.5V leta njihovi ocenjevalci po-^riti-nvejši. Svoj delež k manjši Sp fatbsti učencev za učenje pri-Z p-® možnost napredovanja nar5'SatiVno oceno, o čemer pa ne )j'a,.*eravam podrobneje razprav-
za nekaj let nazaj do-konstantnost krivulje 'n t b^Pabcv od 1. do 8. razreda ju ubi v letošnjem prvem pollet-Vijnj?.	"zakonitosti« nismo izne-
i. ur Od 1. do 4. razreda ostaja ■ia na približno isti višini
kri'
rp.^bn.tih treh letih se giblje v Šol i osmih občin ob koncu da ■ e^a na vi^ini okrog 90 9o, le V ge bekoliko višja v 2. razredu. Spi ' razredu začne padati in do-fZa bajnižjo točko v 6. razredu pa, ’sb> povprečje okrog 00 Ti). bet0im6 v	in 8. razredu zopet
jA buKo dvigne (na 85 %). Vef-UgM° Pa bi za več let nazaj lahko ji ,.ovib, da je bil poprej najniž-ie sPeh v 5. razredu. Otipljivo se' Qa nastaja problem tam. kjer It-^oanja predmetni pouk. Yzro-I« n za .,0 i® veliko in težko jih na hitro ugotoviti in cnoredno-
otrok še ni zrel za všolanje. Vpi- sti svetovno znanih pripomoč-šejo pa se lahko v 1. razred tudi kov.
otroci, ki do konca koledarskega Test je sestavljen tako, da leta dopolnijo 6 in pol let starosti, otrok v obliki igre izrazi svoje če so po mnenju strokovne' komi- sposobnosti, spretnosti in potreb-sije dovolj telesno in duševno no mero zrelosti. Zajema kom-razviti.	pleksno zrelost (funkcionalno, so-
Strokovno komisijo sestavljata cialno, čustveno). Otrok mora zdravnik-pediater in psiholog, biti dovolj samostojen, da sledi upoštevati pa je treba mnenje pe- navodilom in se »igra« v skupini dagoga-elementarca in željo star- ostalih otrok eno do dve šolski šev ter njihov predlog.	uri. Mora biti sposoben najti do-
V Mariboru se letos priprav- ločene podobnosti in razlike med Ijamo že četrtič na preverjanje enostavnimi znaki, reproducirati »šolske zrelosti«. Izkušnje potrju- enostavne znake s svičnikom, jejo, da je akcija lahko zelo ko- prerisovati enostavne risbice, ra-ristna, če je dobro in do konca zumevati preproste situacije, do-izvedena.	jemati dogajanje na slikah, do-
Vsako leto je bilo izločenih jemati količine do določene meje, 6—8 % otrok, ki so bili premladi najti zveze in odvisnosti med in po mnenju strokovne komisije predmeti vsakdanje uporabe, naše nezreli za všolanje. Prav tako kazati mora vsaj manjše zamet-je bilo izločenih 2—3 % otrok, ki ke konstruktivnosti pri delu. so tako duševno prizadeti, da so- Pri preizkušnji otrokove zredijo pod kategorizacijo in re za losti za vstop v šolo pa je mo-mnoge priporoča posebno šola- goče uporabiti še nekatere druge nje.	tehnike in metode. V Mariboru
Še vedno pa ostane v šoli pre- smo vzporedno s Testom za šolske cej nezrelih otrok, ki so prestari, novince uporabili še otroško da bi odložitev všolanja lahko bi- risbo. Formalni aspekti risanja !a priporočljiva in ki jih zaradi hiše, drevesa in človeka ter pre-nerazvitosti mreže posebnih šol risovanje nekaterih likov omogo-ni mogoče vključiti v ustrezno šo- čajo oceno otrokove mentalne lo. Všolanih pa je tudi veliko razvitosti. Med četrtim in sedmim otrok, ki so na meji zrelosti in letom življenjske starorii opaža-nerazvitosti in se všolanje ali od- mo v otroški risbi vedno večjo ložitev všolanja priporoča z oži- diferenciacijo oblik. Otrokovo rom na družinske razmere, v ka- stopnjo mentalne zrelosti lahko terih otrok živi, in pogoje za nu- ocenimo po posebnih merilih denje dodatne pomoči pri delu v dovolj natančno, da ga uvrstimo šoli in doma.	po razvitosti v podpovprečno.
Duševna razvitost otrok, ki se nižje-povprečno, srednje-povpreč-vpisujejo v prvi razred, je nam- no, višje-povprečno in nadpo-reč zelo različna. Čeprav niha vprečno stopnjo duševne razvito-kronološka starost novincev naj- sti.
več za eno leto in pol (v marcu Pri otrocih, ki ne dosežejo na 5,9 do 7,31, je njihova mentalna testni preizkušnji vsaj povpreč-
v—.—, /-* 4 ** r*	/-.*-« /"*	/J A f\ '1	i“\ r~< r-\ m/-* —/1	^	_ ^.1 
(Dalje na 3. strani)
ji iz vseh šol .so brali svoja dela v originalu).
— V nedeljo so najprej posadili spominska drevesa (platane) prijateljstva pred osnovno šolo v Kidričevem, Pionirji so tekmovali v. poznavanju jugoslovanskih pisateljev in pesnikov (Andric, Nazor, Racin, Cankar), učitelji so se zatem sestali in se posvetovali o problemih poučevanja materinega jezika v osnovni šoli. Medtem so se pionirji — gostje in gostitelji zbliževali na »čajanki«. Popoldne je bil organiziran ogled tovarne, nato pa je bila slavnostna akademija, kjer so sodelovale zopet vse. šole — udeleženke srečanja. To je bila obenem krajevna proslava v počastitev dneva zmage. Ob koncu so osnovne šole izmenjale spominska darila, diplome in plakete. Zvečer je bil na gradu Štatenberg družabni večer.
— V ponedeljek so gostje obiskali še Pohorje. Vsi pionirji in učitelji so bili gostje pionirjev in učiteljev — domačinov.
Naslednje srečanje v letu 1968 bo v Beogradu na šoli »Brača Terkovič« v Železnikih.
Naša šola je sprejela še posebno povabilo osnovne šole »Moma Stano.jlovič« iz Kragujevca, da bi sodelovala s programom >b dnevu šole, 21. maja t. 1.
Vse priprave in izvedba srebanja so zahtevale veliko prizadevnost učiteljskega kolektiva in mnogo sredstev. Le ob izdatni finančni in moralni pomoči druž-
__	.	------  ---------- —/ »--•«/—	.	, henih organizacij in podjetij iz
starost razpršena med 4,0 in 7,6 nega rezultata, se poskuša ugo- »“ka s sprejema (s III. prijateljskega srečanja jugoslovanskih šol Ptuja in Kidričevega je srečanje leti. Dobrih 15 % otrok ob začet- toviti ob analizi življenjskih oko-	v Kidričevem)	iep0 U3pei0-
Pomen vplivov družine in okolja m stopijo otrokove zrelosti za šolo
Kadar vključujemo otroka v šolo, žolimo presoditi, kakšno razvojno štopiijo je dosegel, — oziroma kakšna je njegova telesna, duševrta in socialna zrelost zn vstop v šolo. To lahko ugotovijo strokovnjaki - psiholog in zdravnik na osnovi podatkov, ki jih posredujejo starši direktno ali indirektno preko socialnega delavca ali elementarča na šoli, ter z'lastnimi pripomočki (testi).
Za vstop v,šolo se ocenjuje otrokova'osebnost z dveh aspek-
lil!!ll!!!!!il!!!S!!lll!illiillltlll!liyil!IUi||lll|l|!!!|!Jl!!!!!i!!!!l!]!!|j|||||||||||||II||||||f|l!||||!||||!
NAPOTKI ZA TURISTE Med potovanji, ki jih pripravlja KOMPAS v juniju in v začetku julija, je težko izbrati tisto, ki bi bilo naj-i lepše. Vsako je po svoje zanimivo.
Če začnemo z najdaljšim, potem je to kombiniran izlet z vlakom in z avtobusom v smeri
DUNAJ—PRAGA— BERLIN—K6BENHAVN —STOCKHOLM Trajal bo 11 dni: od 21. junija do 1. julija. Udeleženci bodo videli sedem evropskih držav in pet prestolnic. (Cena 2.000 N-din)
»PO DOLIN! LOIRE V NORMANDIJO IN PARIZ«
Je naslov potovanja, na katerem bodo izletniki videli najlepše kraje Francije. Razen skozi Centralne Alpe in Chamonixa bo pot vodila do Loire v srcu Francije, kjer . so si francoski kralji v 12. in 15. stoletju zgradili veličastne gradove in rezidence. To bo potovanje, ki bo vsakomur zanesljivo ostalo za vedno v spominu. Odho-, da iz Ljubljane 25. junija in 2. Julija. (Cena 1.090 N-din) Za potovanja v
LONDON IN PARIZ je vedno dovolj zanimanja. Od 30. junija do 3. julija bodo imeli izletniki priložnost potovati v ti dve mesti. Odveč je naštevati vse zanimivosti, ki jih je videti na tem potovanju, saj so dobro znane. (Cena 1.210 N-din)
Poljska je dežela z bogato zgodovinsko tradicijo in vi-. soko kulturo, prav zato je vredna obiska. Na potovanju
BUDiMPEŠTA— KRAICOW—VARŠAVA (od 29. junija do 9. julija) boste lahko videli velik del te zanimive dežele. (Cena 1.400 N-din)
Srednjo Evropo in pet držav bodo spoznali tisti, ki se bo-ao odločili za izlet
BUDIMPEŠTA—PRAGA MUNCHEN—ZURiCH.
To bo 9-dnevni avtobusni izlet od 15. do 24. junija. (Cena 1.100 N-din)
Na' zadnjem izletu v rT: R!M—NEAPELJ—
capri,
Jd ga je KOMPAS organizi-ral za prvomajske praznike, je bila udeležba zares veii-(ka: štirje udobni mercedesi :so popeljali izletnike na to fzanimivo pot. V osmih dneh ;si ogledajo zanimivosti Bologne, Firenz, Rima, Neap-Jja, Caprija, Pompejev, So-:renta. San Marina, Raven-fne in še mnogih druaih. Podoben izlet bo KOMPAS pripravil v drugi polovici junija. (Cena 730 N-din)
tov: otrokovih prirojenih lastno- moramo ob vključitvi otroka v sti in dispozicij ter pogojev, v šolo povnati. Ni vseeno, ali so katerih so se te prirojene osnove imeli starši otroka v varstveni razvijale in dopolnjevale. To po- Ustanovi, v varstvu stare mame, meni, da moramo poznati druži- sosede, gospodinjske pomočnice, iTO in tisto okolje, v katerem je a!i pa so ga zaklenili v stanova-otrok rastel in se razvijal pred nje, ko so šli na delo. Ugotovi-vstopom v šolo. To področje pra- tev, da je bil otrok pred vstopom viloma raziskuje diplomiran so- v varstveni ustanovi, nam lahko cialni delavec, kadar se primeri pove naslednje: otrok se je pred
Ali je poskrbljeno za varnost učencev na izletih in ekskurzijah?
Republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc je pred nekaj dnevi poslal ravnateljem vseh šol v Sloveniji pismo, v katerem priporoča posebno pazljivost pri organizaciji in izved-
re osnovne šol« organizirajo za učence nižjih razredov preveč naporne ekskurzije in izlete in pogosto ne poskrbijo za primerno prenočevanje, hrano in obleko učencev. Zlasti je zaskrbljujoča
bi pomladanskih izletov. Nedavni premajhna skrb vodstev ekskur nesrečni primer dveh dečkov na zij in izletov z* varnost učencev
klinično in teamsko obravnavajo. Ker pa teh strokovnjakov še ni dovolj, da bi bili na vsaki šoli, se pri iskanju anamnestičnih podatkov vključijo elementarci _ učitelji, ki bodo pozneje tudi te otroke poučevali. Tem se preko seminarjev posredujejo dodatne informacije, kako pridemo do teh podatkov in kdo nam jih naj posreduje. Izkušnje v Mariboru kažejo, da so bili ti podatki v vseh treh letih, ko smo opravljali preglede novincev, dokaj realni in da so se učitelji - elementarci zelo potrudili. Vzgojna svetovalnica, ki je prevzela organizacijo
vstopom v šolo načrtno vključeval v skupino, pozna osnove podrejanja interesom skupine in discipliniranja, pozna svinčnik, barvice, različne materiale za oblikovanje — od naravnih sadežev do papirja in blaga — ima dosti boljše osnove za razvoj spretnosti in privajenosti, ki jih bo šola poglabljala, kot pa tisti otroci, ki niso bili deležni te vzgoje. Te ugotovitve bodo zopet služile psihologu pri testiranju, ker bo verjetno tak otrok dosegel pri testni preizkušnji drugačen rezultat kot tisti, ki ni obiskoval vrtca. Učitelj v šoli pa bo
šolskem izletu, ko je eden od n jiju izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan (na Voglu), dalje — železniška nesreča, ko je deklica padla pod vlak (pri Litiji) — Vse to ga je — tako piše v tem pismu — spodbudilo, da opozori ravnateljstva šol in vse prosvetne delavce na nekaj najvažnejših ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati pri šolskih izletih.
Šolske ekskurzje ih izleti so zelo pomemben sesifiavni del vzgojno izobraževalnega dela šole. Se vedno pa slišimo za pri-
Zato se dogajajo na vožnji, pri kopanju in v gorah tudi hujše nesreče.
Ni potrebno posebej poudarjati, kakšne posledic® prinaša za ugled šole nezadosten poudarek na vseh potrebnih ukrepih za osebno varnost učencev in za celotni uspeh ekskurzij in izletov.
Pri organizaciji ekskurzij in izletov je treba upoštevati naslednja navodila:
1. Vse ekskurzije in izleti naj bodo določeni že z letnim na-
mere slabe organizacije in izved- ^''tom, izvedejo pa naj se le, če
so organizacijsko in pedagoško ustrezno pripravljeni. To velja
te akcije na šolah, je pripravila moral upoštevati različno popu-anamnestično popisnico, ki vse- lacijo in prilagoditi metode deduje vse tiste podatke, ki služi- la otrokom.
jo pozneje pri samem psiholo- Zato so nam anamnestični po-škem in zdravstvenem pregledu datki o razvoju in vzgoji otroka kot osnova za odločitev strokovnjakov o dokončni presoji za stopoao otrokove zretlostii. Istočasno so sestavni del matičnega lista vsakega učenca in ostanejo — po pregledu psihologa in zdravnika — učitelju na šoli. To so osnovni zametki poznejšega teamskega dela na šoli, če bo šola imela možnost nastaviti sociaL nega delavca, psihologa ali pedagoga — učitelju pa bodo osnovni pripomoček pri organizaciji pouka in razdelitvi otrok v razrede. Učitelj si lahko na podlagi tega že pred začetkom pouka izdela načrt, kako bo moral s posameznimi otroki med učno— vzgojnim procesom ravnati, da bo pri njih dosegel čim višji uspeh ob koncu leta, kako bo posamezne, manj socializirane, pa vendar telesno in duševno dovolj zrele otroke, vključil v razredni kolektiv itd. Na vseh tistih šolah, kjer teče ta akcija že četrto leto, imamo od prvega do četrtega razreda za vsakega otroka na šoli osnovo za dosje, ki se med letom dopolnjuje z učiteljevimi dognanji in vnaša v matični list, istočasno pa se dopolnjuje tudi anamnestična popisnica s tistimi podatki, ki jih učitelj-elementarec ni uspel ugotoviti v razgovoru s starši pri vpisu otroka.
Dragocen pripomoček: anamnestični podatki
Anamnestična popisnica o šolskem novincu vsebuje v glavnem naslednje podatke: otrokove ge-neralije in vse važne podatke o otroku, podatke o otrokovih starših (če jih nima, pa njegovih nadomestnih starših), o ostalih družinskih članih, ki živijo z otrokom, o stanovanjskih razmerah in odnosih v družini, o otrokovem bio-psihienem razvoju, motnjah in težavah pri razvoju otroka in učiteljeve lastne vtise o starših in otroku.
Družina je tista, ki Ima največji vpliv na razvoj otrokovih prirojenih lastnosti in dispozicij.
Če. želimo ugotoviti vzroke, zakaj je otrok ob vstopu v šolo na taki ali drugačni stopnji osebnostnega razvoja, moramo vedeti, kakšni ljudje so z njim živeli in ga oblikovali. Ni vseeno ali je stalno živel pri osebnostno urejeni materi irj očetu, ki sta mu po naravi bila sposobna dati — poleg materialnih higienskih in kulturnih pogojev — tudi toplo, skrbno in čustveno vzdušje. Taka družina je potrebna vsakemu otroku kot roži voda, sonce in skrbna nega, če želimo, da bo uspevala. Otrok, ki ni imel takih pogojev, se je oblikoval telesno in duševno drugače. To pomeii, da lahko urejena družina, ki živi v ugodnih materialnih pogojih, razvija otrokove sposobnosti do naj višje možnosti. Če otrokovo okolje teh možnosti nima, lahko v bistvu zavira razvoj otroka tako, da ob vstopu v šolo telesno in duševno zaostaja v razvoju.
Vzroki za take posledice so poleg družine in okolja, ki otroka neguje in vzgaja, tudi somatskega izvora, če otrok preboli težje bolezni (meningitis, rdečke, epilepsija in drugo), ali ob raznih nesrečah, če otrok doživi telesne poškodbe, ki vplivajo na razvoj otroka. Tudi večkratne spremembe okolja in družine lahko pustijo v otrokovi osebnosti hude posledice, posebno v načinu ot-i-okovega čustvenega doživetja in socialnega prilagajanja.
Največkrat se lahko v takih primerih zgodi, da otrok izgubi
be, kar daje povode za upravičeno kritiko. Predvsem so ekskurzije in izleti pogosto organizacijsko in didaktično slabo pripravljeni, tako da z njimi ne dosegamo pričakovanih vzgojnih in izobraževalnih smotrov. Nekate-
tako za poučne ekskurzije kot tudi za šolske izlete, ki so namenjeni predvsem razvedrilu in oddihu učencev.
2. O načrtu ekskurzij in izletov naj povedo svoje mnenje šolske in razredne skupnosti ter starši na roditeljskih sestankih. Prav tako se je treba pogovoriti s starši pred izvedbo daljšega šolskega Izleta. Ekskurzije in izleti n« smejo biti v preveliko
breme staršev, kadar morajo prispevati zanje potrebna denarna sredstva.
3.	Vodstvo in odgovornost za organizacijo in izvedbo ekskurzije ali izleta naj prevzamejo Učitelji, ki jih dotoči učiteljski zbor na predlog ravnatelja šole. Če je na ekskurziji ali izletu več kot 15 učencev, je nujno, da ima vodja ekskurzije oziroma izleta vsaj na vsakih 10 ali 15 učencev po enega pomočnika. Zelo koristno je k temu pritegniti tudi starše učencev tn druge osebe, ki sodelujejo s šolo pri vzgoji mladine. Pri tem pa je potrebno vedeti, da je organizacija in uspeh ekskurzije ali izleta skupna naloga vodstva šole in celotnega učiteljskega zbora, nikakor pa ne odgovornost zgolj za to zadolženega Učitelja.
4.	Sola naj pomaga pri organizaciji in izvedbi izletov in poučnih ekskurzij, ki jili prirejajo aktivi mladinske organizacije ▼ okviru prostovoljnih dejavnosti.
Prav v času najbolj intenzivnih potovanj, ekskurzij in izletov naših šol je sekretarjevo opozorilo vsekakor na mestu. Namen tega mojega opozorila — tako beremo na koncu sekretarjevega pisma — je zagotoviti čimboljši uspeh šolskih ekskurzij in izletov, kar je naš skupni cilj in naloga.
Srečko Vilhar 60-letnik
Na izletih pride kaj hitro do nesreče, če nista stopnjevani pazljivost
in disciplinal
V aprilu je slavil svoj 00. jubilej SREČKO VILHAR, doma iz Kromberka pri Gorici — najprej učiteljiščnik v Tolminu, nato pa v Gorici, že tedaj je bil med naprednimi slovenskimi mladinci, zato so ga fišisti nenehno preganjali in mu onemogočali službovanje ter kulturno-prosvetno delovanje v tedanji Julijski krajini. Moral se je umakniti v Jugoslavijo, kjer je postal član KPJ. Ustanovil je Mlado Sočo, kjer so se zbirali zavedni Primorci. Nato so ga pregnali v Sremsko Mitro-vico, po prestani kazni pa so ga spret predali Italijanom. Kot član prekomorske brigade je prišel 1944 v Slovenijo, nato pa se je vrnil V Slovensko Primorje — v Trst, 1947 pa v Koper, kjer ga je
pred vstopom v šolo dragocen pripomoček pri ugotavljanju otrokov® zrelosti za šolo in pri kasnejšem delu z otrokom. Te ugotovitve nam povedo, kaj lahko od take ali drugačne osebnosti pričakujemo v takem ali drugačnem okolju.
V glavnem akcija vpisovanja novincev doseže naslednje: pomaga učitelju — elementarcu in vsem tistim učiteljem, ki bodo osem let poučevali in vzgajali tega otroka, ker bodo lahko te ugotovitve uporabili pri svojem delu; socialnemu delavcu ali psihologu ali pedagogu, ki se lahko na šoli zaposli, če bo šola poiskala možnosti za sistematizacijo, kadrovsko zasedbo in finančna sredstva za tako delo na šoli; najbolj pa staršem in otroku. Starše poskušamo že v začetku seznaniti s sposobnostmi otroka in jih usmeriti v realna pričakovanja o uspehih v šoli. Otroka, ki ne dosega take razvojne stopnje, koj; je potrebna za šolanje. pa obvarujemo stalnega doživljanja neusnehov pri delu, občutkov manjvrednosti, ker n® bi dosegel podobnih rezultatov dela kot ostali v razredu, če svetujemo staršem, da otroka všolajo leto dni kasneje in ga vključijo v varstvo, če jim svetujemo, da ga všolajo v posebno šolo, kjer ta obstoja, ali pa priporočamo posebno individualno obravnavo otroka v šoli. S tem pa pripomoremo tudi skupnemu prizadevanju družbe, da bi čimveč otrok končalo osnovno šolo in prišlo do poklicev.
MAGDA ZEZLINA
Dr. Helm: — Odličen oddelek ...
Na oddelku za muzikologijo ljubljanske univerze je letos gost ameriški skladatelj, muzikolog in pišfctelj prof. dr. Everett Helm. 2e 1964. in 1965. je imel na ljubljanski univerzi vrsto specialnih predavanj, ki so doživela tako dober sprejem, da je univerza zaprosila dr. Helma, naj bi bil za leto dni predavatelj na oddelku za muzikologijo.
— To je bilo zelo prijetno leto, — pravi dr. Helm, ki je v glavnem vodil dva tečaja — enega, občutek varnosti, ki bi ga imel ki je bil posvečen zgodovini ame-v lastni in urejeni družini. Rav- riške glasbe, drugi pa sodobni no v tej dobi se postavljalo osno- glasbi in v tem okviru posebej H. ve za načine obrambnega reagi- Bartoku. Dr. Helm je dejal, da je ranja, otroka pa lahko privedejo oddelek za muzikologijo »odli-
— Vloga pedagoških društev je predvsem v tem, da odpirajo in opozarjajo na nerešene probleme z območja vzgoje in Izobraževanja. Stvar poklicnih strokovnih in znanstvenih institucij ter upravnih organov pa je. da probleme proučujejo in poiščejo zanje ustrezne rešitve, pri čemer želimo pedagogi sodelovati po svojih možnostih. —
Tako je opredelil vlogo teh društev bivši predsednik ZPDS Roman Oberlintner, strokovni sodelavec pedagoškega inštituta v Ljubljani, v svojem referatu na redni skupščini ZPDS, ki je bila letošnjega marca. To pot smo izbrali iz referata predvsem tiste odstavke, ki govore o prihodnjih nalogah pedagoških društev.
Nobeno izmed teh vprašanj ni tako — je poudaril Roman Oberlintner, da bi ga smeli podcenjevati. O večini le-teh so že razpravljali ob različnih priložnostih, potrebna pa so posebne pozornosti tudi v prihodnje. To so povečini problemi, ki iih je prinesel izredno dinamičen čas, pa tudi stara, znana vprašanja, ki zahtevajo sodobnejše rešitve.
Tako na primer vzpodbuja k rešitvi nezadostno razvita predšolska vzgoja otrok, administrativen način vpisovanja učencev v prvi razred obvezne šole, neurejena šolska mreža centralnih in podružničnih šol, neurejeni prevozi in varstvo vozačev s podružničnih šol. Nezagotovljeni so osnovni standardi za osnovne šele, omejene, so možnosti ta razvoj podaljšanega in celodnevnega bivanja učencev v Osnovni šoli. V prihodn.jp bo treba misliti predvsem na notranjo graditev obvezne šole, obdelati vprašanje ustrezne individualizacije pouka v enotni obvezni šoli. Vse bolj problematično postaja poklicno usmerjanje absolventov obvezne šole, vsebina in oblika sprejemnih izpitov v srednjih šolah, odnos med splošno in poklicno izobrazbo in reformiranje vzgojno izobraževalnega sistema srednjega šolstva.
Pospešiti bo treba uvajanje
rialističnega dialektičnega svetovnega nazora mladih, za moral, no oblikovanje mladine.
2e sama praksa je začela v življenju in delu naše šole uresničevati zahtevo po šolskih službah: uvajanje teh bo treba postopoma uzakoniti. Nadaljnje proučitve bo zahtevala še racionalizacija mreže srednjega šolstva, zlasti pa višjega in visokega, izboljšav terja struktura pedagoškega kadra v osnovnih in srednjih šolah ter domovih, poskrbeti bo treba za usposabljanje kadra za predšolske ustanove, srednje šole in domove. Odprto je še vprašanje profila diplomiranih pedagogov in njihove zaposlitve, vprašanje načrtnega ob-
Franu Bašu v spomin
Konec aprila je pretiho premi, nil veliki tlovenski tpodovinar, zemljepisec, raziskovalec in pedagog Franjo Baš. Od prvih let poučevanja, ko je leta 1925 nastopil profesorsko Službo na moškem učiteljišču v Mariboru, pa do zadnjih dni življenja je bil učiteljem vseh vrst vzorni voditelj, pobudnik za sodelovanje pri raziskovalnih in terenskih delih, mentor pri njihovih amaterskih prizadevanjih, vedno zvest učitelj, pomočnik in prijatelj.
Njegova predavanja iz zgodovine in geografije so pomenila z njegovim nastopom učiteljevanja na mariborskih srednjih šolah pravi preobrat. Dotlej je vladal na Šolah starinski pouk z opisno metodo dogodkov in učenja letnic. Mladi vrofesor Baš pa je z zanosno besedo odkrival svojim dijakom vso širino, povezanost vzrokov, podobo dobe in njenih tokov in tako odkrival življenjski tok zgodovine, Z enako pedagoško slo je pospravil z ozko omsoval.no metodo v geografiji in odkrival dijakom noti, resničen svet.
Kot tajnik mariborskega muzeja in pozneje kot upravnik Pokrajinskega muzeja in kot urednik Časopisa za zgodovino in na.
v najrazličnejša stanja (eretič-nost, nevrotičnost, enurese in pod.). V zadnjem času, ko se starši morajo posluževati najrazličnejših oblik varstva v predšolski dobi, tudi te vplivajo na razvoj otrokove osebnosti in jih
cen« in pristavil, da je to >zelo pomembna ustanova, ker je to edini oddelek za muzikologijo na neki jugoslovanski univerzi, ki je lahko zgled za vsak bodoči muzikološki oddelek na univerzah«.
sodobnejših učnih metod in oblik rodopisje je s posebnim darom za dela, kritično je pomanjkanje raziskovanje in organizacijo de-modernih načinov preverjanja in la povezoval svojo ustanovo z ocenjevanja znanja. Pozornost bo najširšim zaledjem Štajerske. Na. treba posvetiti izredno pomemb- svojih pohodih v določene pokra. nim vprašanjem racionalizacije Hne je obiskoval naselia in vasi. in intenzifikacije pouka v vseh Ko je raziskoval bifurkacijo po-vrstah šol, preobremenjenosti tokov Dravskega poria, ostanke učencev, vzgojni problematiki pohorskih glažut, sledi rimsker-’ domov in internatov z« srednje- vodovoda s Pohorja ti Ptuj, gro-šolsko mladino. Zavzeti se je tre. bišča, dimnice, stare navade. ba z* uspešno oblikovanje mate- stavbe, izreke, si je nabral med
čakalo politično delo. Obenem se je posvetil tudi zgodovinskemu delu: urejal je arhiv in zbiral denar in gradivo za ureditev muzeja In knjižnic.
S. Vilhar je bil prvi urednik revije Bori, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi primorskega tednika Slovenski Jadran. Kot eden najpomembnejših primorskih ljudsko-prosvetnih delavcev je bil več let predsednik zveze prosvetnih društev v Kopru, več let p« je že ravnatelj koprske študijske knjižnice.
Ob njegovem jubileju mu žele — poleg primorskih kulturnih delavcev — mnogo uspeha tudi njegovi nekdanji tolminski učite-Ijiščniki.
Stanko Skočir
Vloga in naloge pedagoških društev
veznega nadaljnjega izpopolnjevanja vsega pedagoškega kadra, zlasti v pedagoškem in psihološkem pogledu.
Nadaljnji problemi, s katerimi naj bi se pedagoška društva ukvarjala v prihodnje, so še: organizacija pedagoškega znanstveno raziskovalnega dela na Slovenskem, odnos med samoupravljanjem in strokovno pedagoškim delom na šolah'in drugih vzgojno -izobraževalnih zavodih, proučiti bo treba učinkovitost prosvetno pedagoške službe, pa tudi vprašanje financiranja vzgoie in izobraževanja ter uresničevania zakonskih določil in priporočil skupčinških teles v zvezi s šolstvom v naši republiki.
vsemi plastmi prebivalstva, posebno pa med učiteljstvom vaških šol ogromno svojih sodelavcev-Med njimi je s svojo prepričevalno besedo in široko razgledanostjo vzbujal zanimanje za narodopisje in je tako pridobil :a svoje muzejske zbirke vrsto novih zbirateljem
Zaradi njegovega obširnega znanja in temeljitega znanstvenega dela so ga učiteljska društva štajerskih okrajev zelo rada vabila na svojt> sestanke kot predavatelja. S svojimi nadvse zanimivimi predavanji je potem vedno znova med mladim rodom vzbujal željo, da bi ga posnemali, se mu pridružili kot pomočniki pri znanstvenem in raziskovalnem delu. Kot kritičen, prodoren duh je hitro spoznaval bistvo stvari in pojavov. Zato je bil še posebno zaželen svetovalec vsem svojim sodelavcem.. Tem pa je b*l hkrati tudi duhovit sobesednik iskren prijatelj.
Z ljubeznijo do starin, 1 znanstveno temeljitostjo, s predanostjo do poklica, z bogatimi pedagoškimi lastnostmi je dofi' vel tako velike uspehe kot le redki muzealci. Vedno znova je bogatil zakladnico zgodovine. Ustanavljal je muzeje. S posebno ljubeznijo je znal vanje privabljati vedno nove in nove obiskovalce. Pri tem pa se je z leta v leto tudi večalo število njegovih sodelavcev, število tistih, ki nm pri srcu posebnosti časa kraja. Njegovi sodelavci in prit®' telji so razstreseni po vsej Sloveniji. Tudi zato je z njegovo smrtjo nastala tako velika vrzel-Pokopali so ga tiho na Žalah ^
Ljubljani.
J. Z-
Kje so korenine
slabih učnih uspehov
V LJUBLJANSKI PEDAGOŠKI AKADEMIJI
Srečanje na oddelku za razredni pouk
sJliclcll: IpfSii gUsS
z&r&rssrzHss	ss&ars&s 2 'sssa
že omenjena preobremenitev , .f . .	,	P<>uk tov. prof. Janez Tomšič o prevzele tudi učiteljice kot enega
kmečkih otrok s fizičnim delom LJ, •	_a<.t_K?^r.	problemih in. pespektivah tega od dobrih načinov za obravnavo
vpliva negativno, vendar ta ar-	^	P • oddelka. Nastopa sta bila na primernih beril v razredih sred-
gument ni prepričljiv, ker ne ve-	osnovni šoli dr. Jožeta Potrča. nje in višje stopnje. S svojim de-
Ija za mesta in industrijske kra- šolah ne bo kaj prida napre-je, kjer pa učni uspehi tudi niso ctGvala>
če bo študij pedagoških
Hospitantov se je zbralo toli- lom so prispevale k poglabljanju ko, da so se morali razdeliti v in konkretizaciji metodičnih na-
bistveno boljši. Zanimanje star- ? e°v,	dve skupini, tako da sta oba na- vodil. Pri takem načinu dela so
šev za . otrokov napredek, ki je ®	s	I st°Pa potekala istočasno. Gostom, učenci bolj samostojni in ustvar-
bilo v. nižjih razredih sorazmer- .p^občutfjj'06 našim rednirn slušateljem, upra- jalni, kar se realizira pri tihem
živo, sedaj popusti, prav tako
viteljem in svetovalcem, smo ho- branju in predlogih učencev gle-
njihova pomoč pri učenju sedaj Verjetno ne bo treba dokazo- teli prikazati, kako poteka delo de interpretacije berila. K temu povečini preneha, ker je postala vati, da vplivajo izredno močno pri naših rednih nastopih in ana- prispeva veliko tudi dobra psiho-
snov prezahtevna. (Pri tem je na učne uspehe tudi materialni lizah.
loška analiza, karakterizacija oseb
sploh sporno, če je osnovna šola pogoji šol, učencev in učiteljstva. V 4. razredu je nastopil štu- in sklepanje o njihovem glasu in upravičena v večji meri pričako- Vsaj v naši regiji so znatne razli- dent B. Purkart; pri pripravi sta govoru. Seveda pa to ni edini ve-vati to pomoč!) Bolj tehten raz- ke v učnih uspehih in najslabši sodelovala z njim tov. prof. Tom- Ijavni postopek, ker zahteva vsa-log za padec uspehov na tej stop- so v tistih občinah, kjer so ma- šič in učiteljica tov. Žerjavova, ko berilo nekoliko spremenjeno nji bi bila slaba strokovna zased- terialni pogoji neugodni. Tu mis- Njegova naloga je bila prikazati obravnavo, saj v delu ne sme priba in opremljenost šol za pred- lim predvsem na-nerazvito šolsko uro, na kateri so reševali sestav- ti do šablone. Psihološko opazova-metni pouk, vendar tudi šole, mrežo, na slabo opremljenost šol, Ijene matematične uporabne na- nje učencev, ki delajo že dalj kjer so te pomanjkljivosti manj- težke terenske pogoje in oddaije- loge po analitični poti. Dispozici- časa tudi po tem postopku, je pose, ne moremo posplošiti trditve, nost otrok od šole, zaostalost ja učne ure je bila: zbiranje in kazalo, da znajo brati tiho, brez da bi bili učni uspehi boljši. Del- okolja in slab odnos staršev do zapis podatkov; izdelava načrta za gibanja ustnic, da znajo z očmi no pa moramo upoštevati to, da šole, neprimerne delovne pogoje reševanje naloge — razčlenitev; preleteti tekst in najti želeni sta-se v 6. razredih zbere več učen- učiteljstva (pomanjkanje primer- reševanje naloge — sinteza; pre- vek, pri glasnem branju pa so pri-cev, ki zaradi ponavljanja nižjih nih stanovanj, težave s prehrano, verjanje rezultatov in oblikova- šli do stopnje izraznega branja, razredov tu zaključujejo šolsko preobremenitev) in slabo stimu- nje odgovorov; ponovitev. V me- V popoldanskem delu je prof. obveznost in ne kažejo zanima- lacijo za delo — posledica tega todičnem postopku je dal B. Pur- Janez Tomšič v svojem referatu nja, da bi dosegli boljše uspehe, pa je slaba kadrovska zasedba v kart poudarek grafičnemu prika- utemeljil nujnost višje izobrazbe — Morda bi lahko izbrskali še takih krajih — in podobne pro- zu strukture naloge na flanelo- za učitelje razrednega pouka. Go-kakšen objektivni vzrok, vendar bleme. Vse to bi lahko obširno vprašanja za posamezne dele raz- voril je tudi o razvoju oddelka in se md vsiljuje vtis, da bo treba opisoval, vendar je več ali manj grafu. Na trakovih je pripravil prikazal strukturo predmetnika, glavne vzroke iskati v subjektiv- znano, rešitev pa je odvisna od členjene naloge, ki jih je pri uri Do jeseni 1963. leta, ko pričakuje-nih razlogih.
osnovrdh^vzrokov1’veUka^razlika rnoral,a uv!deti’ da se b0«0 vsa nalog so preverjali tako^ da so te defek redne slušatelje, ki so^ ab-
'gospodarske zmogljivosti in ra- seveda najprej pridobil v razgo- mo vpis prvih abiturientov v pe-eden zumevan-ia celotne družbe, ki bo voru z učenci. Rezultate delnih dagoških gimnazijah, bo imel od-
V načinu razrednega ,n nredmet prizadevanja za odpravljanje teh trakove obrnili, ker so bili na njih solventi učiteljišč in si pridobi
nepa neuka Kr.likm-	pomanjkljivosti obrestovala v napisani tudi rezultati. Sklepanje vajo v treh semestrih PA višjo
nega POUKU. IVOUKOr smo OtrOKa	____u.u __ i 4« Vil«	__-fni. ____________________1— ffu  .1,
nkiU^mfmia ”nrevf?*2»razvaiaU«" zopet Posredno vplivali na gospo- muliramo, npr.: »tolikokrat stro- ]jev je majhno, izrednih slušate-mu vse nn1 ožil? na krnžnii- ca’ darski in kulturni napredek. Pot ške za enega učenca, kolikor je ijev pa veliko — 442. Ti študenti
boljših učnih uspehih, ti pa bodo je bilo brezštevilčno in dobro for- izobrazbo. Število rednih slušate-
mu vse položili na krožnik, ga skušali vsega naučiti v šoli, premalo angažirali otrokove dušev
iz tega začaranega kroga je sicer bilo učencev.«
ne sile, ga prepočasi navajali na nu-i-aa-
težavna, vendar dovolj jasna in
prav prizadevno študirajo v šestih
Pri analizi je prof. Tomšič po- centrih za izredni študij v Slove-udaril, da začnemo z analitičnim niji. V kratkem pričakujemo več
samostojno šolsko in domače uče nje, tako postavljamo pred otro-
Se malo in minilo bo to šol- reševanjem sestavljenih uporab- diplomskih izpitov prvih izrednih
rSSoSiMjS
SHn^Se^vif
Li«^azligaPTe pomanjkljiv^ ni učenci, ki so napredovali v višje ,nf j!r.š° vrJed"ost._ureLker 36 bila Publiški sekretariat _ za prosveto
dovolj utrjevanja, ponavljanja in razrede, toliko in toliko takih.
ki vsebinsko dobro povezana s spo- in kulturo pri posebnih oblikah
Preverjanje, če so učenci snov ra-
imajo negativne ocene, glasno bo- znavanjem narave in spoznava- nadaljnjega strokovnega izpopol-
njeni družbe, s temami, ki jih se-
zumeli. Obilica snovi sili učitelja mo potožili o objektivnih teža-	,	.
k diru čez drn in strn, vendar cilj vah> verjetno pa manj navajali oaj oora ■rna''a.loto je predelen učni načrt — subjektivne vzroke za morebitne
njevanja vseh učiteljev.
V razpravi so prisotni učitelji
_	_	__ _____________ ______________________ V 5. razredu je nastopila štu- med drugim izrazili željo, naj bi
s Sistol	in s Im- hov kT. da pride .do konca poti va je pokazala naslednjo dispo- redni slušatelji itak vabljeni na
datki. ampak bi ga bolj navajali šolanja v osnovni šoli le 50 do	^
na reševanje problemov in mu s	Sfglasnfber^ učS1 S	^
osmim razredom zaključeno berejo z nalogo, da pripravijo novih študijskih skupin pri štu-
tem razvijali mišljenje, torej za-
Ig,?™; zssx
žri««S5&*s
kem pouku bi nujno morali biti klarativno sicer splosnoizobraze- izrazn0 branje vsega berila
Učenci rudi boli aktivni in valna, deiansko pa po teh konc- le	v»ega oerna.
venci tuni DOl.] aKtivm m sa-	’	JI f,Ki„	V metodičnem delu rvrinrave
biostojni načelo individualizacije nl“ rezultatih ze izbira preko
svoje variante za izrazno bran •< več honorarnih.
Naj zaključim z odgovorom, V metodičnem delu priprave ki ga je dal prof. Tomšič na pri-
■fil iM ■■ m£M
— bi bili s svoiim delom boli za z njihovo povprečno zmogljivost- neznanih besedah in situacijah, pouka je zaradi svoje širine in dovolini VeriPtnn bi so novečalo jo.	Pazim’ da Poteka del° P° vrsti, poudarka na jezikovnem kultivi-
tudi zanimanje učencev za uče- Mislim, da bi moral biti vsak-	^ Učenec vpraša po ran ju in metodičnem usposablja-
nje, ki je ob enoličnem in utrn- do, ki razmišlja o teh stvareh, ob
Leopold Veber
jn.iočem predmetnem pouku začu- teh ugotovitvah zaskrbljen! da naenkrat tako usahnilo. Pozabiti seveda ne bi smeli na to. da 3e treba otroke seznaniti tudi s '-ebniko takega učenja, zlasti na ^miselno samostojno uporabo kniig in priročnikov. V vsem navedenem vidim kliuč za vrata, ki Pas ločijo od boljših uspehov.
ves stavek in v stavku jo tudi raz- lo učitelja od 1. do 5. razreda, ložimo. Tudi svoje predloge glede študij pa ustreza zahtevnosti viš-branja dialogov naj prispevajo je šole.	Danica Golli
Preizkušnja »zrelosti za šolo«
o NAJVEČJEM PROBLEMU OSNOVNE SOLE
(Nadaljevanje s 1. strani)	vrtca. Večinoma izhajajo iz obo- otroštvu. Noben otrok iz skupine
ni z nezadostno oz. največ za- jestransko zaposlenih roditeljev, »delno zrelih« za šolo ni obisko-
ki so nekvalificirani, polkvalifi- val v predšolski dobi otroškega
dostnp oceno (1 do 1,9).
Otroci, ki so na testni preiz-	cirani ali	največ kvalificirani de-	lavci, priseljeni v mesto pred ne-
kušnji dosegli nižje-povprečen	dodatne	pomoči, pogoje dela v	kaj leti in si še niso utrdili kul-
Ker	proces	pouka	usmerja	in	rezultat, so bili ocenjeni v 1. raz-	bolje ali	slabše opremljeni šoli,	turnih navad. Vzgojna moč star-
'odj	učitelj,	še	nekaj	besed	o	redu z oceno dobro (2,6 do 3,05).	pogoje	celodnevnega bivanja	šev teh otrok je minimalna. Ko-
lii61?' Kvalifikacijska struktura Na testu povprečni otroci so otrok v šoli oz. varstva po po- maj utegnejo po rednem delu
:u ■ • •	opraviti za dom in družino naj-
Otroci, ki so bili kljub nasve- nujnejše, otrok ne vključujejo v uje, vedno več je na naših Otroci, ki so na testni preiz- tu komisije, naj se všolanje od- družinska opravila in poskušajo
hčnih kadrov se vsaj na razvitih bili ocenjeni v 1. razredu dobro uku ... snovnih šolah iz leta v leto iz- ali prav dobro (3,4 do 3,8).
b°ljšu
skr,11- shsolventov višjih pedago- kušnji dosegli višje-povprečen re- loži za 1 leto, vključeni v šolo, dati otrokom vse, samo da bi se sK'h šol in mnogo naših učiteljev zultat so bili ocenjeni v 1. raz- ker so starši tako želeli in zahte- »dobro« učili in jim ne bi bilo i svoje strokovno znanje izpopol- redu prav dobro ali odlično (4,0 vali in jih je šola sprejela, so potrebno »delati«, kot njim ne-
bjuje
z izrednim študijem. Vse to do 4,6).
dosegli naslednje uspehe v 1. raz ki so na testni preiz- redu:
odi 0«/o, pd 44%, db
koč.
st ^oz*Ib/no odraža v znanstveno Otroci
s r°kovni pravilnosti podajane kušnji dosegli nadpovprečen re-U °Vi' Uozdeva pa se mi, da hkra- zultat, so bili v 1. razredu oce- zd 0 %, nz. 3 %. j),	didaktična in pedagoška njeni pogosteje kot odlični, ]
ča ° u^ne9u dela. Učitelji posve- kateri prav dobri (4,75 do 4,85).
£or° na. v™ji stopnji premalo po- Vrednost nezadostne, zadost- joče:
»osH izbiri ustreznih in različ- ne ali dobre ocene v 1. razredu oc odn Tnefod fer zgradbi učne ure, poznamo dovolj dobro in izkuš- zd 3 %, nz 4 %, °s do učencev je postal hlad nje pravijo, da otrok, ki ponav- '~VK
Delo z otroki iz zgoraj opisa-48 %, nih družin je v šoli še posebno zahtevno in vključuje poleg in-V primerjavi s skupino 1334 dividualne obravnave otroka še prvošolcev so razlike zaskrblju- organizacijo varstva po pouku,
vodenje staršev pri pomoči otro-odl 37 %, pd 35 %, db 21 %, kom pri domačem učenju in
vzgojno svetovanje staršem na Ob ugotavljanju šolske zrelo- roditeljskih sestankih, razgovo-
ocenjevanje uradno, vzgoj- Ija prvi razred osnovne šole, ver- sta so bili zbrani mnogi podatki, rih, predavanjih. Srnotri so cesto pozabljeni, re- jetno ne bo mogel izdelati popol- ki osvetlijo delno slabe uspehe
^6'
Akcija preverjanja šolske zre-
bio?an-e raznih vzgojnih proble-	ne osnovne šole. Tudi »dober«	otrok v	šoli in opozarjajo starše	losti omogoča izvajanje več ko-
Tea ie Prepuščeno pretežno raz-	uspeh v 1.	razredu ni dober, ker	in vse	vrste poklicnih vzgojite-	ristnih ukrepov in prizadevanj
tonikom, psihološke zakonitosti	se večini	otrok iz te skupine	Ijev na	zavirajoče in vzpodbudne	naravnih in poklicnih vzgojite-
st°Pnje se premalo	»ustavi« v	4., 5. ali najpozneje1 v	pogoje	uspešnega dela otrok v	Ijev v korist vsem otrokom, ki
občuti
evajo — in vse to prehudo 6. razredu
tjj,'” učenec, ko pride iz rela- Komisija za preverjanje šol- voja sploh. Pet rf ,<tgega podnebja razredne- ske zrelosti upošteva pri predlo-
šoli in uspešnega duševnega raz- se vključujejo v šolo prvič letos,
ali bodo prišli prihodnja leta.
p0 ' “‘“Urim poaneoja razredne- sKe zrelosti upošteva pn premo- V skupini »nižje-povprečnih« Vsak od n:ih je drugačen: čim Vouka	na st0Pni°	predmetnega	gu	o všolanju ali odklonitvi otro-	otrok je mogoče odkriti poleg za-	bolj jih bomo poznali, tem	lažie
je iet' Vrpden pa se	aklimatizira,	ka	ne samo	njegov dosežek na	ostanka v duševnem razvoju za	bomo individualizirali naš	pouk
n-ie naokrog. Ne želim, da bi preizkušnji, ampak tudi stopnjo eno leto še, pri mnogih otrocih in lažje bomo uvajali in izpo-(,§revam napačno razumel, da se	splošne duševne	razvitosti, stop-	večje ali manjše osebnostne mot-	polnjevali razne preventivne so-
sk° šolo m Staro rornantiGno Uud-	njo socialne in	čustvene zrelo-	nje. Pri več kot polovici otrok iz	cialno-vzgojne ukrepe ter omo-
d°mače«	m r ie bil°	vse boI> '>p0	sti’	kulturno	raven doma, pogoje	te skupine se pojavljajo čustvene	gočili čimvečjemu številu	otrok
dob n o „	h asprotno,	sem za so-	za	dodatno	pomoč in domače	motnje ali ponekod že simptomi	uspešen začetek in dokončanje
lo’ ki’ioaPredno in zahtevno šo-	učenje, otrokovo osebnostno	nevrotičnosti. Mnogi otroci so za-	osnovne šole kot prve stopnice
kislim le portrebuie naf’a družba,	strukturo, težnje	staršev, ki bodo	ostali v duševnem razvoju zaradi	pri osamosvojitvi.
e. da sodi v to šolo še to- ali ne bodo mogli otroku nuditi pomanjkanja pobud v zgodnjem	Tilka Kren
RAZGOVOR PROSVETNEGA DELAVCA
Za učiteljski poklic
se odloča vse več nadarjenih
Strokovna sodelavka Pedagoškega inštituta v Ljubljani Bariča Marentič-Požarnikova o vtisih s študijskega potovanja po ZDA
Bi lahko v nekaj besedah strnili prevladujoče vtise e ameriških izobraževalnih ustanovah, ki ste jih obiskali?
— Moja glavna naloga je bila, ogledati si delo pedagoških raziskovalnih ustanov. Ob tem pa sem obiskala tudi vrsto šol, osnovnih in predvsem srednjih šol v raznih predelih Združenih držav. Presenetilo me je, kako velike so ameriške šole. Kolosi s 3000 do 4000 učenci niso nobena redkost. Sol« so tehnično sijajno opremljene s sodobnimi audiovizuainimi pripomočki. a imela sem občutek, da pri pouku te prednosti niso vedno do kraja izkoriščene. V šolah je nasploh mnogo eksperimentov z novimi pristopi in idejami. Sicer pa je po relativno kratkem bivanju v tako veliki in raznoliki deželi težko karkoli posploševati. To so le bežni vtisi. Poleg tega tudi Američani verjetno obiskovalcem raje pokažejo svoje nadpovprečne kot pa tipične šole.
V	čem se še razlikuje delo v naših šolah, če ga primerjamo z ameriškimi — vsaj s tistimi, ki ste jih imeli priložnost opazovati?
— Notranja organizacija dela ameriških šol je zelo spro-
.... ščena in se prožno prilagaja
iiili vsakokratnim potrebam. Tako je npr. učna ura dolga ponekod 50, drugje 70 minut, ali pa je sestavljena iz poljubnega števila 25-minutnih enot. Učilnice so zelo pisane, polne učil, izdelkov učencev, slik in knjig. To je možno doseči, ker so, posebno na srednji stopnji, vse učilnice specializirane za pouk posameznih predmetov, to je, laboratorijskega tipa. Šolske in razredne knjižnice so bogato založene s knjigami najrazličnejših področij in težavnostnih stopenj. To je dobra osnova za samostojno delo učencev, saj morajo učenci često iz raznih virov sestaviti referate in o njih diskutirati. Učenci radi in dobro diskutirajo. Pouk sploh močno upošteva učenčeve individualne sposobnosti in interese in ga spodbuja k aktivnosti in samostojnosti. Na srednji stopnji je dosti predmetov izbirnih. Disciplina med poukom je — vsaj po naših merilih — bolj slaba. Učenci so često glasni in se prosto sprehajajo po razredu.
Verjetno bi se ameriške šole lahko naučile od naših več sistematičnosti in zahtevnosti pri pouku, mi pa bi lahko brez škode povzeli nekaj njihove elastičnosti učnih metod in upoštevanja učenčeve individualnosti in aktivnosti.
Kakšno se vam zdi nagrajevanje tamkajšnjih prosvetnih delavcev? V redu?	•
— Ameriški učitelji se pritožujejo, da imajo prenizke dohodke in imajo deloma prav. Od vseh učiteljev, na osnovnih in srednjih šolah, se zahteva štiriletna univerzitetna izobrazba. Vendar so učitelii še vedno »na repu« dohodkov akademsko izobraženih poklicev — zdravnikov, advokatov, inženirjev, še posebej pa seveda zaostajajo za tistimi, zaposlenimi v privatnih podjetjih.
V	zadnjem času se noložaj npkoliko izboljšuje, zate se tudi odloča za učiteljski poklic vedno več talentiranih mladih ljudi. ki so se prej raje obračali za »boljšimi« poklici. S tem je tudi družbeni ugled učiteljskega poklica v ZDA v zadnjih letih porasel. Višina dohodka je odvisna predvsem od službene dobe in izobrazbe. V raznih poletnih tečajih imajo učitelji možnost stalno izpopolnjevati svojo izobrazbo.
Kako je urejeno financiranje šolstva?
— Kakor vsa glavna področja družbenega življenja, je v Ameriki tudi šolstvo decentralizirano. Tako nosijo glavno težo financiranja (v povprečju nad 50°/o) krajevne skupnosti. Posamezne zvezne države prispevajo tem skupnostim dodatna sredstva (v povprečju okoli 40 Vo), bodisi glede na število učencev ali pa v takem sorazmerju, da bi čimbolj izenačili razlike med bogatimi in revnimi okoliši. Vendar so tudi med državami razlike — Kalifornija npr. da lahko za šolstvo razmeroma nekajkrat več kot Mississippi. Zato skuša v zadnjem času tudi centralna washingtonska vlada, ki se vedno bolj zaveda pomena vzgoje, pomagati zaostalim področjem z namenskimi dotacijami — za knjižnice, obogatitev vzgojnih programov, za raziskovalno delo in podobno. Prispevek centralne vlade dosega že blizu 10 "/o v šolstvo vloženih sredstev.
V	razgovorih so Američani izražali prepričanje, d« je šolstvo in njegovo financiranje pri nas urejeno popolnoma centralistično in so se čudili mojim razlagam, da temu ni tako,
Kako bi označili današnjega ameriškega študenta?
— Mnogo mladih ljudi v Ameriki ne razmišlja o širših problemih. Med študijskimi leti se žele čimbolj zabavati, s čim manj truda doseči potrebno izobrazbo, nato pa »pristati« v donosnem poklicu. Na drugi strani pa je vedno več mladih »idealistov«, ki jim to ne zadostuje, ki žele najti smisel v svojem življenju. Odločajo se za razne socialne in humane poklice. Zanimivo je. da so industrijske firme to težnjo začutile in v oglasih, s katerimi iščejo mlade sodelavce, obljubljajo ne le visok zaslužek in možnosti napredovanja, ampak tudi: »Na tem delovnem mestu boste lahko soljudem tudi koristili!«
Med določeno skupino mladih je tudi močan odpor proti-rasni segregaciji in vietnamski vojni. Sicer pa je na tem področju, bolj kot kjerkoli drugje, težko posploševati.
Najdragocenejše spoznanje z vašega potovanja?
— Spoznanje, ki se mi je okrepilo med bivanjem v ZDA in v stikih s kolegi z vseh petih kontinentov sveta: da prihajajo vprašanja vzgoje danes vsepovsod vedno bolj v ospredje in da se od rešitve vzgojnih problemov — morda preveč optimistično — pričakujejo rešitve mnogih drugih vprašanj, ki tarejo sodobni svet.
PlIlllllllllIllIlllIllMllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllM
B Delovna skupnost OSNOVNE SOLE SP. POLSKAVA J	ponovno razpisuje prosto delovno mesto	B
j	RAVNATELJA
jj Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje polj sebne pogoje:
1.	Visoka izobrazba in 5 let vzgojno Izobraževalne
m	prakse	..........
2.	Višja izobrazba in 10 let vzgojno izobraževalne
g	prakse
3.	Srednja izobrazba in 15 let vzgojno izobraževalne prakse
g Družinsko stanovanje je na razpolago. Nastop službe s 1. av-ji gustom 1967.
g Ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti, o nekaznova-g nju in dosedanjem delu pošljite tainištvu šole z oznako »za | razpisno komisijo« do 5. junija 1967.
MiiiiiiiiiiiiiiinMiMniiiiiiiiiimiuinnmiiM
MORALNA VZGOJA NA TRDNIH TEMELJIH
>:Z neko mehkobo razmišljam o šoli v Podčetrtku...«
Moralno vzgajanje največkrat obravnavamo kot posebej občutljiv proces, s previdno opreznostjo in dokajšnjo mero črnogled-nosti. Dosti pogumnejši smo v izobraževalnem procesu, včasih že čez mero optimistični, da po-, zabijamo na meje otrokovih zmogljivosti, ko natrpu.iemo izobraževalne načrte z najrazličnejšimi vsebinami in vztrajno raztegujemo otrokov delovni ' dan. Ce hoče otrok doseči izobrazbeni smoter, mora vlagati v delo napor, sposobnosti, biti intelektualno aktiven, se naslanja-. ti na spoznanja, ki jih je osvojil v preteklem izobraževalnem procesu, če hočemo doseči ožji vzgojni smoter, pa gre tu za do-sti kompleksnejšo strnjenost različnih spoznanj, doživetij, ki jih ni mogoče samo spoznavati, temveč jih je potrebno na vseh aod-ročjih doživljati in vsakodnevno živeti.
Verjetno zgornje vrstice zvenijo preveč formalno, privzdignjeno in splošno. Kaj bi z njimi? Moralno vzgaianje tudi dostikrat ni na trdnih tleh, je privzdignjeno, odmaknjeno od življenja in modrijansko, z zevajočim prepadom med moraliziranjem in živ-: 1 jen jem. Ce je tako, bolj v obla-: kih, -potem samo sebe razvred-notuje, je brez življenjske ve-vljavnosti, pa tudi brez pedagoškega optimizma.
Ne mislim razpravljati o posebnih urah moralnega vzgaia-nja, tudi ne o vzgojnem procesu kot načelu, ki je prisotno vse-■ lej pri pouku, temveč razviti nekaj misli o moralnem vzgajanju, ;ki so me prešihjale ob obisku na -osnovni šoli v Podčetrtku. Tam se m; je še bolj utrdilo spoznanje, da se moralnosti ni moči na-”čiti, ali vsaj samo naučiti, temveč jo je potrebno doživljati in tudi ustvarjalno živeti.
Vprašanja morale korenini jo v bitnih in družbenih protislovjih človeka. Moralnost se srečuje z osnovnimi človekovimi potrebami, ki tiščijo človeka v ustvarjalnost, v sožitje s skuonost-jo in skušajo odgovoriti na nro-tislovja razumsko spoznanih vrednot in prakse, smislov in nesmislov, storitev in možnosti. Človek stoji sebi in družbi nasproti. V jeku protislovnosti, ki je še bolj razklana v razredni družbi, se krivenči zavozlanost moralnostnega oblikovanja človeka, česar pa tudi naša družba dandanes še nP more razplesti. Tudi v naši družbeni praksi še zevajo globoke razpoke, ki pogostokrat prispevajo k odmikanju moralnih norm in moralnega vzgajanja, tistega, kar posreduje In osvetljuje učitelj, od stvarnosti v okolju, kjer živi mlad človek.
Včasih gre za drobne spodrsljaje, ki jih družba tolerira, v mladem človeku pa izzivajo lahko boleče spopade ob oblikovanju lastne moralne podobe. Tu gre za najrazličnejše gospodarske spodrsljaje, za primere deformiranega samoupravljanja, za primere plitvih odnosov med ljudmi itd. (V Lesičnem so začeli graditi velik živinski hlev. zabetonirali temelje, dvignili stebrišča in spoznali, da tam zadružnega hleva ne bodo potrebovali. Še težji je primer EKK Velenje. In rotacije! Princip rotacij? v očeh mladih ljudi dostikrat odseva, kot da je navidezen. Nekdo, ki je bil sekretar ZK, je rotiral na mesto funkcionarja SZDL; drugi spet na mesto sindikalnega funkcionarja in podobno. Časopisi so polni ocvirkov o tem, kako pozabljamo na nekdanje borce. Pisali so, kako se nihče ni spomnil tvorcev ljubljanskega »Kričača-«. In kako so v Mariboru pokopali osamljenega partizanskega borca Zimo brez kakršnegakoli spremstva; duhovnika ni želel, organizacija ZB pa mu poslednje želje ni izpolnila). Nekateri spodrsljaji so resnično nepotrebni, toda mlad človek marsičesa ne razume, za kar je mogoče najti družbeno opravičilo.
Vsa taka drobna, še bolj pa širša protislovja rinejo .mladega človeka v spopad s spoznanjem, ki ga daje vzgoja, in s spoznanji, ki odsevajo iz življenja družbe, odraslih, staršev, gospodarskih organizacij, različnih družbenih institucij itd. Če je pa zraven tega še moralno vzgajanje v šoli formalistično, nagnjeno v pripovedovanje in učenje o etičnih vrednotah in normah nekako izven stvarnosti, toliko težji je tedaj spopad mladega človeka z moralnostjo neposrednega okolja in odgovor, ki ga on zase sprejme in prizna, je lahko daleč od našega vzgojnega namena. Lahko se pripeti, da dobi zmaličeno predstavo o stvarnosti, da zaradi nerazumevanja stvarnosti dobiva popačeno predstavo o socializmu, ki n&j vendar pomeni zaupanje v prihodnost in najglobljo vero v človeka.
Kriterij moralnosti so človekova dejanja, njegovo aktivno
žtvljenje in to dejavno mora biti mlademu človeku omogočeno. Če si samo s tega zornega kota ogledamo zapleten vozel moralne vzgoje, moralnosti in življenja, lahko zazremo tesno vraščenost morale, moralne vzgoje in moralnosti z osnovnimi potrebami človeka po ustvarjalnosti, sožitju in osmislitvi tega sožitja. Prav na to išče mlad človek jasnejši odgovor. Če ga ne najde, če ga družba ne zmore dati, se nebogljeno znajde v vrtoglavem spletu slepih ulic, odkoder išče poti, sprostitve in popačene osmislitve v najrazličnejših zveriženih inačicah ponašanja, ravnanja, nekakšnega samosvojega izražanja. To se kaže v ekskluzivni modi, v hu-lignskih izpadih, v svojstveni podtonosti prenasičene mladine drugje po svetu, v cinizmu, kriminalu, življenjskem razvrednotenju itd.
Nesmiselno bi bilo reči, da lahko sama namenska vzgoja rešuje take pojave; to je prešibko sredstvo; toda z vzgojo lahko družba več ali manj doseže. Razgiban današnji čas razbija tudi nekatere tradicionalne vrednote v vzgoji, dinamika snreminjanja je pošastno hitra, toda s tem ni rečeno, da bi se moral; prepustiti drvečemu • kolesju, ki pri nas še ni v najvišjih pospeških.
SAMOUPRAVLJANJE — ŽIVO SREDSTVO ZA OBLIKOVANJE MORALNOSTI
Samoupravljanje, ki je vsid-rano v temelj našega družbenega
no morali vendarle malo bolj odvreti pipo, odkoder se stekajo sredstva za šolstvo, kulturo in prosveto. Tako podrejeno početje in skromni gmotni temelji v šolstvu pa lahko vodijo še k temu, da niti v strokovnem delu vzgoj-no-izobraževalnega procesa ni mogoče zahtevati dovolj dosledno višje kakovosti, in to na eni strani zaradi samega sistema odgovornosti, na drugi strani pa tudi zaradi šibkega kadrovskega priliva v šolstvo. Seveda, je tu še vrsta ostalih vzrokov, ki se razlikujejo tudi po krajih. Samoupravljanje ne more in ne sme peljati v anarhično svobodnost posameznih skupin, ampak prav narobe, samoupravljanje zahteva od vsakogar globoko razumevanje družbene celovitosti in tako tudi razumevanje vloge in nalog vzgojno-izobraževalnega procesa ter šolskega sistema za dobrobit družbe in poedinca. Seveda, če Vzgojitelji sami ne uvidijo bistva, samoupravljanja, če se ponekod še sami v tem ne znajdejo, če niso prepričani v družbeno in vzgojno vrednoto tega, potem je težko pričakovati, da bi lahko dovolj učinkovito vključevali samoupravljanje v vzgojno-izobra-ževalni proces kot pomembno sredstvo in metodo za izoblikovanje zdrave osebnosti. Tu ne gre samo za obliko samoupravljanja, ki se kaže v sodelovanju v svetu šole, v odboru mladinske, šolske in razredne skupnosti; ne gre samo za neko politično hierarhično 'lestvico vodenja, v katero se vključujejo ljudje; gre za samoupravljanje v najširšem smislu
Zjutraj v šolo (Štangelj Mojmir, fotokrožek Osnovna šola Črnomelj)
razvoja, zahteva od človeka višjo stopnjo moralnosti; toda oblika samoupravljanja je hkrati tudi neposredno in živo sredstvo za oblikovanje moralnosti. Prav to pa še vse premalo učinkovito izkoriščamo v našem namenskem procesu moralnega vzgajanja. Samuopravljanje je oblika sožitja z delitvijo dela in odgovornosti, ki skuša hkrati zadovoljevati potrebo po človekovi ustvarjalnosti, sožitju in še posebej lahko podčrtamo, da skuša dati tudi osmislitev takega sožitja ter s tem tudi vero v prihodnost, ki je tudi mlademu človeku potrebna in je zanjo v nenehnem iskanju.
Prvi, ki bi morali samoupravljanje dojeti in ga v vsej vsebini priznati, bj v smislu vzgoje morali biti akterji vzgojno izobraževalnega procesa. Samoupravljanje je med njimi samimi marsikdaj in marsikje predstavljalo tragikomedijo, posebno tam, kjer se je popačilo v bitko za skromne beliče v višini petodstotnega gibljivega dela že tako nizkih osebnih dohodkov. Tu niti ni šlo za materialno plat petih odstotkov, pač pa za moralno plat, ki se je prav ob tem izro-jevala. Po drugi strani se je globoko zasidral občutek razvrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela, ki nedvomno hromi delovni entuziazem. Deloma tiči za to vzrok v protislovju med zmogljivostmi in potrebami družbe, ko ne zmoremo še ustrezno gmotno podpreti šolstva; dostikrat pa tudi ne presodimo dovolj jasno, da bi tudi iz danih zmogljivosti nuj-
vsestranske aktivnosti, ki izvira iz človeka in ga obdaja.
Bistveno je, da v življenju šole, zlasti še osnovne šole kot izrazito vzgojne institucije, ne uvajamo samoupravljanja formalistično, ker bi bilo to pač samo zaradi odmeva v družbi potrebno, hkrati pa ne bi zaupali mladini, da bi se lahko jasneje zavedala svoje človeške enakosti za razvijanje osebne in skupne odgovornosti, če ni. resničnih situacij, kjer bi se mladi ljudje morali z vso resnostjo odločati in, seveda, izkušati posledice svojega odločanja. S tem ni rečeno, da bi morali razvijati nekakšno svobodno šolo z omajano zahtevnostjo, temveč ravno nasprotno: v izpopolnjevanju zahtevnosti se zrcali učenčeva dejavna odgovornost.
V razmerah današnjega časa je nujno, da samoupravljanje vnašamo kot učinkovito vzgojno sredstvo v vzgojno-izobraževalni proces, da bo v njem vselej živo prisotna. Na drugi strani pa v našem vznemirljivem času, ko se v družbenem procesu še vedno lomijo tradicionalne oblike, se upirajo novemu, tega ni tako enostavno doseči. Najprej mora svojo bitko izvojevati vsak učitelj sam, vsak učiteljski kolektiv, da bo resnično osveščen z bistvom samoupravljanja, da bo v zmešnjavi najrazličnejših kulturnih in idejnih tokov, ki vršijo od vzhoda in zahoda, zmogel ujeti nepristransko, resnično spoznanje naše stvarnosti in našega smotra ter zlitost tega z dogajanjem širše človečanske narave.
Tako spoznanje in prepričanje tudi najbolj učinkovito oborožu-je Samega prosvetnega delavca, da se lahko jasno in pogumno bije za mesto šole, kulture in sebe v vihravih protislovjih našega časa. Prakticistično ekonomi-stična miselnost namreč osupljivo ;uspešno rine pred oči družbe in ;v zavest neposrednega proizvajalca in le-tega tudi zaslepljuje, da zgublja z vidika daljnosežno vlogo kulture, vzgoje in šolstva. To pa lahko gre tako daleč, da otopeva tudi sposobnost za objektivno razsojanje, ko je potrebno v širokem mehanizmu samoupravljanja odločati o razvoju m materialni podpori za kulturo, vzgojo in prosveto. Na prvi pogled resnično kaže, da prosveta, šolstvo, kultura za svoje delovanje družbi samo jemljejo, nosijo na sebi senco družbenega zaje-dalstva, pa čeprav se v okviru generacije neprecenljivo obrestujejo. Bolj malo pa se takoj opazi, da se tudi na ekonomskem in političnem področju nepopravljivo maščuje, če družba zanemarja pedagoško in kulturno sfero. Samoupravljavci ekonomskega področja nosijo na ramenih veliko težo družbene odgovornosti za jutrišnji dan v dosti večjem obsegu, kot bi si to hoteli danes priznati.
ALI DOSTIKRAT SAMI NE
PODCENJUJEMO NAŠEGA DELA?
Na drugi strani pa naj ne bledi zavest, da smo prosvetni delavci sami tudi odgovorni za družbeno vrednotenje šolstva, da moramo sami z objektivnim spoznanjem o vlogi šolstva in kulture nasproti proti nevarnemu plazu prakticistično ekonomske miselnosti; da smo odgovorni za kakovost vzgojno izobraževalnega procesa pred družbo in predvsem pred mladino samo. Naravno, da ne prispevamo k vrednotenju s strani družbe, če bi postajali mlačni, manj prizadeti, če bi odgovarjali s formalističnim delom, črnoglednostjo, z omajanim zaupanjem v samoupravljanje in tako naše delo razvredno-tevali še v učenčevih očeh. Nobeno izmikanje od odgovornosti, ki je v sami naravi težkega vzgojnega dela, nas ne bi moglo opravičevati, pa če bi bilo delo, ki ga opravljamo, uradno še tako nizke cene. Včasih se morda preveč vdajamo občutku lastne nemoči in ob tem, da vpijemo na ves glas, da družba ne vrednoti našega dela ustrezno, ga še sami razvrednotujemo z rutinsko in morda marsikdaj tudi zadržano dejavnostjo. Večkrat je bilo že dognano, da so mnogi prosvetni delavci doživljali občutek družbene manjvrednosti. Ce učitelj podcenjuje lastno delo, to ne more koristiti mladini in ji tudi ni všeč. Neka dijakinja je lani zapisala: »Mislim, da ni vse denar. Ce se profesorji pritožujejo zaradi slabih plač, to še ni razlog, da bi morali slabo učiti. Saj vendar to ni naša krivda, da profesorji ne dobivajo takih plač, kot bi si jih želeli ali pa zaslužili. Opazila sem, da so nekateri resnično sposobni, toda dostikrat se jim ne ljubi predavat.-« Resnično, mladi za to niso krivi, kmalu pa bodo tudi soodgovorni. O krivdi govoriti bi bilo nesmiselno, toda govoriti o tem, da mladi rod stopa v družbo s svojo ogromno potencialno energijo, da vstopa tudi kot kritičen razsodnik vseh dejanj generacije svojih roditeljev z željo po boljšem, je pa naša dolžnost. Dolžni smo mladino usmerjati in ji omogočiti ustvarjalno dejavnost, presojanje, kar pa leži v levji meri na vzgojno lizobraževalnem procesu, ki naj bo doživljanje resničnosti, spoznavanje zmot, uspešnosti in stvarnega vrednotenja. V mladino moramo biti zazrti iz naše družbe v njeno prihodnost. V tem je moč in kreativnost prosvetnega delavca, ki naj mladino osvešča in usposablja sredi živega sa-moupravttjanja. To pa lahko v dobro organiziranem šolskem življenju zgledno zaživi, postane integralni del otrokove aktivnosti in se preliva v njegove osebnostne kvalitete. Z verbalno pedagogiko, z učenjem moralnih pravilnih pojmov, bi malo dosegli. Realno pedagogiko je poudarjal že Makarenko; že Aristotel je spoznal, da človek postane moralen, če moralno ravna in to velja tudi za nas. Osebnost se razvija skozi situacije, v katerih lahko moralno deluje; samoupravljanje kot oblika vzgojnega procesa pa lahko daje nešteto situacijskih možnosti, ki dajejo otroku doživeta spoznanja.
UČENCI — USTVARJALCI
svojega Šolskega
ŽIVLJENJA
Že zgodaj sem omenil, da me je k razmišljanju vzpodbudilo šolsko življenje v Podčetrtku. Skromno šolo poznamo skoraj že vsi, ker so o njej pisali časopisi
in je posamezne utrinke z njihovega dela skušala že večkrat predstaviti tudi televizija. To je delovna šola; toda ne bi se ustavljal ob tem, kako skušajo teorijo sproti preverjati s prakso. Ne bi razpravljal o izobraževalnem procesu, v katerem tesno prepletajo umsko in fizično delo in se ne bi spuščal v razpravljanje s tistimi, ki previdno postavljajo vprašanje, če morda preširoka vsestranska aktivnost učencev ne ovira izobraževalnega procesa. To bi bilo potrebno posebej proučiti in ugotoviti, če je zaradi tega izobrazbeni rezultat siromaš-nejši kot na šolah, kjer bolj previdno aktivirajo učence. Večji klicaj se mi je postavil ob načrtnem moralno-vzgojnem delu vzgojno-izobraževalnega procesa. V osnovni šoli je ta še najvažnejši, čeprav s tem ne mislim reči, da bi smeli kakorkoli zanemarjati izobrazbo.
Ne kaže naštevati vseh nai-različnejših zvrsti dejavnosti, ki jih tam razvijajo, ker bi sicer članek prerasel v študijsko razpravo. Važno je to, da so po nekajletnem trdem delu uspeli; da so danes dejansko učenci neposredni akterji in ustvarjalci svojega šolskega življenja. Šolsko delo je sicer v trdih rokah učiteljskega kolektiva, toda hkrati tudi v rokah vseh učencev. Ce pridete mednje, prav čutite, kako je to njihova šola, da so nanjo ponosni, da je njihov drugi dom, da jo spoštujejo, cenijo in varujejo, pa čeprav j(. še iz avstrijskih časov. Slišati je, kot bi sentimentalno frazarili ali ne? Blagajne, kabineti, milijonski promet v njihovi trgovinici, radijski oddajnik, bogata zaloga orodij in lastnih izdelkov v tehnični delavnici, vse to je njihovo, česar se dobro zaveda; o. Končno so skoraj vse sami ustvarili! Ključ pa poznajo samo od glavnih vrat, pa še tega ne potrebujejo zaradi njih, temveč zaradi sveta odraslih. Ali to nekaj pove? V začetku ni bilo tako lahko. V prvem letu so se pojavili tudi zmikavti, pedagogi so doživeli razočaranje. Zateči so se morali k močnejšim vzgojnim sredstvom, uporabljali težje kazni, ki jih je izrekel kolektiv in častno pionirsko sodišče. Nekoč je pedagog Diestemeg zapisal, da ima kazen namen samo sebe odpra-viiti. Seveda, tako daleč v Podčetrtku niso, ker to bi bilo že čudno. Samo izjemno je potrebno kaznovati, če sploh lahko opozorilo, v zaprti ovojnici, ki jo jo tu in tam prejme posameznik, štejemo kot kazen. To je oblika preprečevanja, ki pa zaleže.
Drugo, kar pade v oči, je živahnost, sproščenost in samostojna delavnost šolarjev. Neverjetno samostojno nastopajo, pripovedujejo o svojem delu, ne da bi se na to pripravljali, vrednotijo svoje delo in v tem izražajo tudi samospoštovanje. Brez zadrege zmorejo pojasnjevati o vsem, kup načrtov so si pripravil; in z neko posebno ognjevitostjo pripovedujejo, kaj vse še morajo napraviti, da bo šola in okolje lepše.
Včasih je vzgoja kolektivnosti bolj deklarativna, ker je otrok razpet med šolo, družino in svojo ulično tovarišijo.V naših šolah so nedvomno drugačne razmere kot v Makarenkovi koloniji, kjer so gojenci imeli samo alternativno izbiro med domom in cesto. Še ni tako dolgo, ko so tudi v Podčetrtku otroci radi ostajali doma, če so jih starši le hoteli pridržati. Danes bi se upirali: večina otrok hoče med svoje stvaritve, kjer se čutijo dostikrat bolj upoštevane in več vredne kot doma. Celo veliko prostega časa prebijejo v svoji šoli. Tu jim ne pridigajo o kolektivnosti, v dejavnosti jo doživljajo in tako se zasi-druje v otroka kot lasnost. Na lastne oči sem videl, kako ihtivo so v času, ko ni bilo pouka, brez sodelovanja učitelja!?) živo urejali svoje igrišče, prizadeto in disciplinirano. Zemlje imajo dovolj doma. pa jo še v šoli premetu-jejo. Toda tu ne gre za delo, ki ga morajo opraviti, tu gre za delo, ki ga hočejo opraviti, ker ne marajo, da ne bi bilo lepo in urejeno, kjer so sami upravljalci in ustvarjalci. Ni jim vseeno, resnično bi se sramovali! Ko je zazvonilo četrt ure pred poukom, so urno zložili orodje, si hitro umili roke in stekli v učilnice, da so ujeli novice iz svojega oddajnika.
TO SO SADOVI
DESETLETNEGA NAPORNEGA DELA UČITELJSKEGA KOLEKTIVA
Tu gre tudi za delitev dela, za izvor dolžnosti in pravic posameznika. O demokratičnosti jim ni potrebno posebej pripovedovati, doživljajo jo in se sčasoma osveščajo. Zlasti visoko postavljajo vprašanje odgovornosti, ki jo vsakodnevno ali za dalj časa prevzemajo posmezniki. V njihovi šoli mrgolijo najrazličnejše
funkcije:	direktorji, upravniki,
šefi, uredniki, predsedniki, dežurni, poveljniki nišo samo po imenu, temveč po samostojni dejavnosti, ki jo izvajajo s polno odgovornostjo pred svojimi sošolci, ne samo pred učitelji. Otroci tako ne spoznavajo funkcije kot slasti, ki omogoča gospodovati nad podrejenimi, temveč jo doživljajo kot odgovornost, da je potrebno odločati med enakimi, odgovarjati pred njimi in poleg tega še vedeti, da bodo vloge zamenjane. Prav to nosi v sebi razvoj samoupravi j alca, hkrati pa razvija demokratičnost kot osebnostno kvaliteto.
Pri vsem pa čutijo ti mladi ljudje lastno ustvarjasnost,' oni so tu, so v kolektivu, toda so tu hkrati kot poedinci, ki sodelujejo za »našo šolo«, za »pašo skupnost« po svojih silah in volji. Tako so postali tudi sami sebi na-dalinji vzgojitelji.
Nekoč so se krivo gledali slovenski in hrvaški otroci ob meji; pretepali so se, zmerjali drug drugega, danes pa v šoli sploh ne razlikujejo, če je kdo z onega brega Sotle. Ali je potem potrebno dosti prepričevati o bratstvu in enotnosti narodov, če skupaj ustvarjalno živijo?
In o humanosti? Tudi to živijo! Jureštova teta, ki bi skoraj dočakala stoletnico, bi lahko veliko pripovedovala, kako so tako-rekoč vsi šolarji bili njeni pionirji. Starka je sama životarila v svoji hišici, toda redek je bil dan, da se pri njej ne bi zglasili pionirji in pogledali, kaj je potrebno napraviti. Na griču blizu Podčetrtka živi Straškov oče. ki leze že globoko v deseto desetletje. Med solzami veselo pripoveduje, kako mu prihajajo pionirji pripravljat drva. To je dejavni humanizem. Končno se človekova vzgojenost lahko kaže samo v njegovih dejanjih, ravnanjih in odločitvah.
Tudi pot, ki vodi k delavoljnosti, spoštovanju in vrednotenju vsakega dela. čvrsto ubiralo tamkajšnji pionirji. V desetih letih so šolo spremenili po vsebini in zunanjosti, čeprav družba ni hotela kaj globlje segati v vrečo občinskega proračuna. Dolgo niso hoteli spoznati, da bi morali tistim, k; se sami, tako zagrizeno trudijo, še posebej pomagati.
Posebej značilno pa je to, da šola v Podčetrtku ne. živi vase zaprto. Tudi ljudje Podčetrtka, Virštajna. Olimja, Imenega ponosno trdijo, da je to »naša šola«. Veliko zaupanja imajo vanjo. Pravi preplah je nastal, ko so slišali, da jih namerava ravnatelj šole tovariš Jože Brilej zapustiti, ker bi zaradi lastnih otrok odšel raje nekam bliže mesta. Rodi-■jfljski sestanki, šolske prireditve, razstave, zaključek šolskega leta so postali pravi mali prazniki za vse. Ljudje se zgrinjajo v svoji šoli in ji zaupajo, ker je življenjska, ker jim konkretno pomaga in resnično prevzema velik del vzgojnih nalog, ki jim družine same niso več kos.
Nešteto žvljenjskih oblik dejavnosti najdejo otroci v šoli, ki jim omogočajo celo poznejšo strokovno usmeritev. Ni samo naključje, da se je npr. učenec, ki se je posebej rad udejstvoval v njihovo šolski pošti, odločil za šolanje na PTT tehnikumu, da se je precej učencev, ki so imeli izredno veselje z delom v šolski trgovini, odločilo za trgovski poklic itd.
Deset let napornega dela ie za učiteljskim kolektivom in še nekaj več. Potruditi so se morali, d.a so že v prejšnji nižje organizirani osnovni šoli dosegli tako izobrazbeno raven, da so se mnogi učenci lahko uspešno vključili v drugostopenjske šole. Danes je to že polnorazvita osrednia šola za tisto območje Obsotelja-Nekateri so podvomili vanje, njihovim učencem niso zaupali, da je moral tovariš Brilej pogostokrat še posebej posredovati za vpis.^ Praksa pa je pokazala, da so učenci iz osnovne šole v Podčetrtku usnešno študirali na srednji ekonomski šoli, v gimnaziji, na učiteljiščih in tehničnih šolah, pa tudi naprej. Ob vsakih počitnicah mnogi nekdanji učenci obiščejo šolo. Ali tudi to nekaj po* ve? Vračajo se na »svojo šolo", ker je to bila »njihova šola"-Sprehodijo se po njej in presojajo, kako napredujejo njihovi nasledniki, obenem pa zasledil0 še mnoge stvaritve, ki so ostale za njimi. To ni neka suhoparn3 šola, kateri bi učenci hoteli čina-prej uteči.
TA SOLA NIMA TISTEGA
STANDARDNEGA ZADAHA
Veliko bi še lahko pripovedovali, ker je življenje napisalo 0 šoli v Podčetrtku že zanimiv0 knjigo, katero bi bilo potrebo0 pozorneje brati. Komaj kakih 0 otrok je bilo na šoli, pa so zrn°*V li godalni orkester v treh zased
(Dalje na 5. strani)
STRAN 5
KNJIGE ZA MLADINO
Vohljači Branke Jurce
-7_ y Tapptku rarmišliania o knii- fantov do deklet (na videz brezbrižen, nike in prijatelje, čeprav zadnji del
. le prizadet). Tudi tu je pisateljica knjige (razrešitev), daje Našemu bud-
gi Vohljači in prepovedane skrivnosti
‘p^afl Pdaes*e ^knjiga ^ešno "nezrelo prikazaSrfecfmo Bllkina P.vlčjrzr^ na^Uu? skoraj nekaj značilnosti »deU*
'Jmski književnosti. Skozi vso	«'	ODiSano	z izrednoJnežnostjo	in	njih je avtorica	poskušala posnemati
•e sicer čutiti težnjo pisateljice, da bi	< •), a	opisano	z izreano neznosno	.„vortco otrok Ta z*odba O poštenih
kii;Uga_govorn*_ o	Zelja po skupini, voditelju, zašle- fantih (Dolgin, čeprav tega še težko
anjih, članskih izkaznicah, juna- imenujemo poštenega, Peter, Boris), postavlja probleme in to. kar vedo ali	ških	dejanjih	je opisana v knjigi	ž	j^-J^f^oris^n
S ViZui ^pcmazorleno*10 z*^ besedno	°rgPo= s^^o^starši. nekateri	se	^eSK	^e^Te' konča‘S
umetnoatfo, ki se ji pa vendar po^a, trudijo (pri Jurci, celo samo matere!), žlvli|n.iakim 6pt mizmom
da je v sorodu S pedagogiko. Tega pa	m^^^raSrivfpUatSjica' Božo^Is, 'čeprlvnfegTv,
sicer že znano, a zato nič mani bole- ilustracije ponekod kar prelahkotne čo značilnost današnjega časa. Borisov za resnost tematike, ki jo oživljajd oče sč recimo zave. da bo moral po- z risbo.
svetiti Veliko več čašft družini in to Knjigo velja vključiti v obvezap celo sklene, toda vprašanje je, kako, branje, a zagotovo bi no morali pre-saj tudi do sedaj ni zanemarjal druži- brati tudi učitelji, saj odkriva pO-ne zaradi malobrižnosti, marveč za- membne orobleme nase današn.e mla*
pp^
ne vedo iz mladinske psihologije, je v
- •" “•	-------- - besedno
zna, l pa
ne 'omenjam kot 'očitek, mSi-včč pri-navam avtorici, da mladino dovolj dobro pozna, dasi lahko nekoliko le moti pedagoški optimizem (Sicer pa kaj bi pedagog brez njega!), saj se veliko mladih fantov ne vrne več na iravo pot — kot njeni junaki.
e tmd eno° dVkim M obiakmfemJedrni rd’ sTužbenih“‘dolžnostir'AVrbo^^sedaj dine. Prav upravičeno je bila avtoric* •L!1."	res drugače?	*a knjigo »udi nagrajena. Besedo o pl-
ueitelji so opisani toplo tn miadt sateijid je napisala Stanka Godnič^
"azred osnovne Sole. ki Se čutijo potrebo po organizaciji ali kaki drugi
detektivi, čeprav so jim želje po uve-Mavitvi predvsem v glavi, pa je pisateljici uspeio povedati, da je za vsem tem skrito pomanjkanje topline in ljubezni. Mogoče je, da je taka razlaga (pomanjkanje družinske topline) danes nekoliko v modi in da bi želeli kar s tem podatkom razložiti in opravičiti veliko mladoletnikov, ki So na slabi poti. Toda večini fantov v knjigi manjka pravega družinskega življenja (Borisov oče je ali na Službenih potovanjih ali na sestankih, Petrov oče je . glasbenik in je vedno na vajah, poleg
Uvrstitev Toma Sawyerja v bojnim tovarištvom in resnico- Mraz, Brane Ivanc in Alja Tka- tega ima peter še mačeho, Tiborjev program ljubljanskega Mladin- ljubnostjo, pošteno pomagajo pra. čeva ter na Boža Vovka kije s oie se^e S00de^an;e-^M2\r^aD^
tkupinl (Spomnimo se na Ingoličevo bralec bo v njih lahko našel zavčz-Tajno društvo PGC), ki bi bili radi
T. P.
Z uprizoritve »Toma Sawyerja« v ljubljanskem Mladinskem gledališču
Tem Sawyer v ljubljanskem Mladinskem gledališču
skega gledališča ne pomeni samo težnje predstaviti mladini junake tistih literarnih del, ki so se ji priljubili že v preteklosti, temveč potrjuje spoznanje, da je Ideja Heym-Berge.rjeve Velike pustolovščine Toma Sawyerja še danes živa in vredna opozarjanja.
To je misel o enakosti vseh lju- mašenja di ne glede na barvo, ki se še Vse doslei ni mogla uveljaviti v svetu in je torej v enaki meri
Osnovna šola Raka pri Krškem razpisuje naslednja delovna
mesta:
—	učitelja slovenskega in srbohrvaškega jedka,
pogoj: predmetni učitelj ali profesor,	! .
—	učitelja matematike in fizike, pogoj: predmetni učitelj ali profesor,
—	učitelja angleškega jezika, pogoj: predmetni učitelj ali profesor,
—	učitelja glasbenega pouka,
pogoj: predmetni učitelj ali profesor.	t
siiivc, jc sulfat*	jvujigu iittutrnja. vec prouiemuv.	__ ___________ ..
ki kliub prizadev- Tako recimo govori o kraji- mlado- fiilltlilllllllflllllllllllllllM^
vidi do zmage, hkrati pa si osvoje posebno udržanostjo in poglob- mora nSije biti). Tik*. w vM rantje neoporečne simpatije tako od- Ijenostjo prepričljivo upodobil d o nčke mčre le — ptički brez gnez-raslih kot mlajših gledalcev.	Muffa Potterja. Nehvaležno vlo- k.Ju^ temu, r^^aio_vSaie nek*-
In če je res, da dela, nareje- go pevke pesmi, ki naj bi veza- Borls in Tlbor na in prirejena po predhodnih li- le posamezne slike, je imela Mi- Knjiga načenja več problemov, terarnih upodobitvah, vzbujajo Ibna Grmova, 1'!	nriznrl^v- w*’*-	'
ob Odrskih uprizoritvah navadno	nosti (in ozvočenju)	v neakuštični	letIpkoces kraje je pisateljica nazorno
skepso in nadalje — zaradi	osiro-	dvorani s petjem ni	vedno doseg--	opisala v Borisovih dejanim. Fant
čemo, da je^bh "S^tetrste^o ^ vlevHnihmaSih vlogah so pot odveč.	nastopili — kot je	že v navadi	so opisane res dobro. Nadalje odkri-
Ob kreacijah igralcev	velja*— vsi člani Mladinskega gledali-	va pisateljica željo otrok .po prijatelj^
Svet osnovne šole ,CELJU razpisuje:
»FRANJA VRUNČA« SLIVNICA PRI
veljavna ža sedanja kot za pri- posebej opozoriti na sproščene šča. Režiser
hodnja obdobja človeštva
podobe Toma Sawyerja, Huckle- Viktor Molka,
Delo je prevedel Emil Srna- berryia Fina in Becky Thacher- Vlenka Bartlova.
sek, ki nam je hkrati s svojim razmišljanjem dal tudi nekaj podatkov o njegovem nastanku. To dramatizacijo, za katero se je odtočilo Mladinsko gledališče, sta j>o motivih Marka Twaina napisala 1. 1937 novinar Stefan Heym in praški režiser Januš Berger Cas dogajanja sta premaknila v sedemdeseta leta preteklega stoletja, ko začno proti že svobodnim črncem rovariti razna tajna združenja (bratovščine). Eno takih združenj tudi v tej igri po krivem obdolži mladega črnca Muffa Potterja umora, hoteč ga
jeve, ki so jih ustvarili Jože
scenograf je bil kostumograf pa
M. K.
»Pregled preblema mentalno nedovoSjno ra* vi jenih osoba«
Ob III. letniku pedagoške revije za pomoč psihično prizadetim
stvu. Ta Pfltioš meri fanti se mi ždi najboljša dimenzija kniise. Borisovo omahovanje med Dolginom, ki je žč na slabi poti (Boriš tudi ne ve zakaj, to nam pisateljica pač šama na koncu pove), in Tiborom. ki ie pošten, je naravnost psihološko pronicljivo. Junak se čuti kriv, ker skuša zamenjati prijatelja.
Skoraj popolnoma nov ie erotični »zven« kniige za mladostnike. Bes Je ta problem vse Prej kot primaren v tej knjigi, kaže pa na zanimiv odnOs
Jugoslovanski pionirji za pomoč Pomemben korak pri reševanju te telesno in duševno prizadetim otro-	problematike je pomenil Pravilnik o
kom in mladini so začeli izdajati re-	kategorizaciji otrok in mladine z mot-
vijo, ki naj obravnava problematiko	njami v telesnem in duševnem raz-
vzgajanja, izobraževanja in poučeva-	voju leta 1960, ki je dal celotnemu
nja. kakor tudi nego in varstvo pri-	delu novo podobo. Polagoma prihaja-
zadetih otrok in mladine, že v dobi	mo do statističnih ugotovitev, koliko
S	torr, oHsoHiti	na	smrt	na	vaša-	med obema vojnama. Glas nedužnih,	imamo danes prizadetih otrok in mla-
l.u	00300111	na	smla	nd	'esd	čas0pis za pedopatologijo in pedago-	dine. S tem pridobiva tudi delo, to
giko specialnih šol, je kot organ zdru-	je vzgajanje, Izobraževanje, poučeva-
ki jo sestavljajo ženja učiteljev šol za prizadete otroke nje, nega in varstvo teh otrok, novo Stari Jugoslaviji izpolnil važno na- vsebino, organizacijske oblike in tudi
kan in maščevalnosti, stoje na-	i^ž^losvefu,	dTnT
-1*- j-i , i-	i— potrebno pozornost. Leta 1952 je za- govorom, deli telesa in za duševno
čela izhajati v Beogradu revija Spe- zaostale ni več zadeva posameznih en-cijalna škola, ki je nadaljevala tradi- tuziastov ali dobrodelnih organizacij, cijo dela Za telesno ih duševno pri- marveč celotne družbe v smislu hu-preprifcljivim nastopom pritegne- zadete otroke in mladino. Beograjska manističnih načel, ki plemenitijo naše
revija je združevala okrog sebe naj- težnj-e za lepšo bodočnost prizadetih, pomembnejše jugoslovanske praktike Med temi prizadetimi otroki in mla-irt teoretike in še danes vrši pomemb- dino je najvišji odstotek psihično pri-nb Vlogo pri nadaijftjem razvoju to- zadetih (mentalno nerazvitih), ki še
posebej opozarjajo — zaradi svojega visokega števila — družbo in posameznike na vprašanja čim temeljitejšega poglabljanja in obravnavanja. Plemenito nalogo, pomagati pri reševanju te problematike, si je zadal zagrebški list Pregled problema mental-. ,	,	X1 v. . T . .	no nedovoljno razvijenih osoba, ki je
globokem, človeškem!« Lahko bi te dnl z 2. številko tretjega letnika rekli, da sprejme človek breme zaoral globoko brazdo v nadaljnje človeškega, ki ga potem ne zmore rezultate dela na tem področju.
° ’	k nirnr je znano, so družini, v<
Bratovščini,
Izraziti hudobneži, polni zlih nakan in maščevalnost sproti izrazito dobri in resnicoljubni otroci:	Tom Sawer in
Huck!leberry Finn, ki s svojim pre
ta v akcijo ža osvoboditev črea že Becky Thachefjevo in njenega očeta - odvetnika. S svojo iskrenostjo, neposrednostjo, medse- vrstnih prizadevanj.
Svet osnovne Šole
NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za slovenščino,
PRU ali U
Delavec bo sprejet na delovno mesto za določeno dobo. Stanovanja ni.
1.	prosto delovno mesto RAVNATELJA,
1	pogoji: učitelj, predmetni učitelj	alt profesor * več-
letno uspešno pedagoško prakso in organizacijskimi
m	sposobnostmi.
1	Stanovanje ni zagotovljeno.
2.	Delovno mesto UČITELJA ZA SLOVENŠČINO IN
1	SRBOHRVAŠČINO (NEMŠČINO).
Pogoji: predmetni učitelj ali profesor.
Razpisna komisija pri delovni skupnosti osnovne šole Škofljica razpisuje za šolsko leto 1967/68 naslednja delovna mesta:
—	1 učitelj za matematiko s telesno vzgojo, PRU ali P;
—	I učitelj za tehnični pouk, PRU ali P.
Plača po pravilniku o delitvi OD osnovne šole Škofljica. Stanovanj ni, vendar zelo ugodne zveze z avtobusi. Razpis velja 15 dni po objavi. ■	ir'

0 ŠOLI V PODČETRTKU
(Nadaljevanje š 4. strani) bah. Igrali so kmečki otroci, ki Instrumentov pred prihodom v šolo še videli niso. Pa i\e gre za 'brtuoznost, gre za to, da se je omehčala okorna roka, da se je Prebudilo uho, ki bi morda ni-jtoli ne imelo smisla za lepo glasbo. z neko mehkobo razmišljam o šoli v Podčetrtku, ogrevam se
enostavno zavreči, pa čeprav so udarci stvarnosti še tako trdi. In to si lahko želimo, čeprav nočemo sanjačev, utopistov ali solz-nodolincev. S tem človeškim raste tudi vera v socializem, zaupanje v človeka in spoznanje, da bo
Kakor
imajo otroke in mladino moteno duševnem razvoju, ob svojih težavah še posebno prizadete. To vemo vsi, ki imamo kakor koli opravka š temi družinami. Za lajšanje najrazličnejših
1	, 1	1	{ M	_1 w- J ** t— t t
|
|
|
težav teh družin in otrok je bila že ife: 15. novembra 1963 ustanovljena v Za- tteij
®Poznal, želim samo ilustrirati, uveljavljati vrednote samouprav- izgajanf^in^zomaTev^u, pokUcnem
Ijanja, socializma, v globokem usposabljanju in sploh vključevanju srccn -Jrs	. fevtrorinavedenih v družbeno žIvIIptiIp ali oa—
dobi tudi dosti močnejšo oporo za spopadanje v protislovjih, katerim se ne more izogniti.
Idealizirati ne moremo in ne smemo. Tudi o Podčetrtku ne kaže dobiti take predstave. Vendar bi lahko rekli, da bi podobnih šol morali imeti več, da ne
žahjo, zato so napisane misli mor- potrebno še veliko razvozlati da preveč subjektivne. Ne mi- *’ " J ®lim trditi, da nimamo podobnih ®°1. Prav gotovo so! S primerom lz Podčetrtka, ki sem ga pobliže ®Pozr
kako je potrebno dejavno vzga-da mora tudi moralna vzgo-biti na trdnih tleh vsakdanje-8a življenja, da brez tega ni mo-n.Pče vzgajati in da je samouprav-*3ahje tu pomembna oblika in ®kedstvo. Mogoče bi morali iz-tolati študijo o tem, da bi po-°Pobneje razmišljali, kako bi organizirali življenje in delo šole,
, bi zlasti v osnovni šoli pred-setn vzgajali in hkrati izobraže-ali. V startno osnovo, ki jo po-cebuje mlad človek, da bi lah-0 dosegel najvišjo mero lastnega .“Svoja, sodi tudi vzgojenost kot ustnost osebnosti.
reč' 6 '3l hotel in tudi ne morem Cl> da je delo na osnovni šoli Podčetrtku idealno, da je to taS?rec bo'Z napak. Že pomisliti p. 0 bi bVo zgrešeno. Tudi učen-seW ?°dbetrtku niso nekakšni po-. dni ali izbrani otroci; so prav
/“ko živahni, razigrani, bistri in	^
®hj bistri, kakor so drugi otro- kar bi si tam želeli, pa zaradi po-' Le njihova šola nima tistega manjkanja sredstev še ne zmorejo. Toda vzgoje ne smemo za-
ustanovljena v Za- jgjk grehu zveza društev za pomoč men- šSfj; talno nezadostno razvitim osebam S&ift FSRJ. Na drugem plenumu te zveze di V družbi, V kateri Živimo. Ce <3I>- Oktobra 1964) v Sarajevu so skl e- g® n	nil1' da bodo izdajali glasilo, ki bo
mlad človek dob) zaupanje vase, populariziralo problematiko mentalne če spozna, da zmorejo mladi .ju- nerazvitosti in mentalno nerazvitih dje v svojem življenju vendarle oseb ter *. poleg radia m teievizi- Sk)a
I
zaupaniu vase in svoip tovariše, navedenih v družbeno življenje ali pa K •'	v primerih, ko le-to he bi bilb mo-
goče — 7.a ustrezno nego in varstvo v detencijskih zavodih ali v azilih.
Tako je leta 1965 nastal Pregled pro-blemov mentalno nerazvitih oseb z veliko nalogo — na osnovi najnovfej-ših znanstvenih izsledkov strokovno ^6. in popularno tretirati vsa vprašanja mentalne nerazvitosti tako. da bi jih 5^ lahko razumel in jih usvojil tudi bra-*	aaaa^va vv-v., v*« aa,- lec s povprečno izobrazbo. Revija jc
bi take bile izjeme, ki bi pred- namenjena prvenstveno staršem men-
staviialp 7^ kar senzaHin ter sp ta1no nerazvitih otrok. Doslej je ob.ia-siavijaie zP Kar senzacijo, ter se vila p^spev^e mnogih znanih jugo-
pojavljale V dnevnem tisku ka- slovanskih strokovnjakov. V doseda- ^ kor zvezde in šampioni. Tudi ta- n-iih letnikih imamo ocene in poro-kih učiteljev bi potrebovali več;	M
toda težko je zahtevati, če je no prizadetih, sestavke o delu dru-vrednotenje vzgojno izobraževal- štev- šc>1» zavodov in poročila o raznih ^	akcijah v prid mentalno nerazvitih,
nega dela presenceno z zveliča/- prevocje pomembnih člankov iz ino-
4 r\ Y~^\	V1 /-IZ-, I-N ; 4 V-, ; J. 4 T T »» AT C, t r c* n** o rl »-i i	^_^ : 4 ^	« X „ J — .. . J _
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA
...............
Izšloje5knjig
IZREDNEGA KONDORJA
UPORNIK
Ižbor slovenskih enodejank in prizorov iz dramatike, ki je nastala pod vtisom ekspresionizma. Razen Grumove enodejanke Upornik, po kateri nosi izbor ime, so nekatera druga dramska dela, ki so v knjigi objavljena, bila doslej dostopna le v revijah in tako na razpolago le v nekaterih gimnazijskih oziroma večjih knjižnicah. Izbor prinaša glavne teme te dramatike: vojno in socialno revolto, ljubezensko tematiko in iskanje »novega človeka«. V knjigi so zastopani: France Bevk, Ivan Pregelj, Stanko Majcen, Miran Jarc, Slavko Grum, Bratko Kreft, Alojz Remec in Anton Leskovec.	,
POTSKOZI NOČ
Prva slovenska knjiga, ki podaja kratek pregled tematike in stilno oblikovanih lastnosti slovenske futuristične in ekspresionistične poezije med moderno in realizmom. V izboru so zastopani pesniki Vladimir Levstik, Anton Debeljak, Joža Lavrenčič, Oton Župančič, Fran Albreht, Stanko Majcen, Anton Podbevšek, Vladimir Premru, Anton Tanc-Culkovski, Fran Onič, Srečko Kosovel, Anton in France Vodnik, Božo Vodušek, Alojz Remec, Miran Jarc in še nekateri.
JAMA
g
jem pridobitništva. Navsezadnje zemskih reviji domačo’in tujo bibiič- ^ vzgajanje lahko resnično ogrom- srafijo s področja mentalne nerazvi- flflfi Ki	li tU-,	tostl- portrete znanih družbenih d_e-
no stane in veliko bi morali pla- iavcev in strokovnjakov s taea no- vif'7\
^ sijiiiUVd »LUd milic* Liat-ciBc*
»ndardnega starega šolskega “daha, kj bi jih odvračal, pač pa v 1 sami dihajo z njo. Mogoče je ho m skrivnostni ključ do uspe-brA-’ 50 Jih dosegli. Šolarji tu „ ®I2kušajo svoje sposobnosti, tu
p
ki ga sestavljajo znani jugoslovanski gaift defektdiogi s tov. mag. ph. Milanom Berkešem na čelu (od Slovencev je v tkifi uredniškem odboru tov. Martin Men- ISj/; cel), je bil — kakor vidimo v dose- šjs)fi daniih dveh letnikih glasila z.veze društev za pomoč mentalno nezadost-no razvitim osebam ih v prvih števil-
lavcev in strokovnjakov s tega pečati, Če bi hoteli povsod napraviti dročja itd. Načrt uredniškega odbora, to, kar so brez pravega plačila napravili v Podčetrtku; še več pa, če bi hoteli napraviti še tisto,
V KRVI
nemarjati, kulturne ne smemo za- letošnjega letnika — v bolni meri
nemarjati, sicer si lahko družba sama zažira lastno srce.
Ne, moralnosti ni v oblakih: moralnosti ni v prečudovitih idejah o ČLOVEKU, živa moralnost je lahko samo na trdnih tleh
izpolnjen.
Uvodoma ima Pregled tudi povzetke člankov v ruščini in angleščini, kar pomeni, da se lahko z reviio Seznanijo tudi v inozemstvu. Ker je torej prikupna revija (na lepem papirju in okusnem tisku) jugoslovanskega pomena, je priporočljivo, da se
P
m
Poleg znamenite partizanske poeme Ivana Gorana Kovačiča je Izbral urednik še nekaj njegovih pesmi, nekaj pripovedne proze in esejev oziroma literarnih študij o hrvaških pesnikih. Tako lahko spozna bralec vse plasti Kovačičevega ustvarjanja, njegovo mračno in tragično poemo kot najveličastnejši estetski vrh jugoslovanske partizanske književnosti, hkrati pa spozna Kovačiča tudi kot tenkočutnega analitika poezije drugih pesnikov.
Roman Frana Govekarja V krvi običajno označujemo kot edini pomembnejši slovenski naturalistični roman, zato ima posebno mesto v razvoju slovenskega slovstva. Govekarjev roman V krvi izhaja tokrat prvič v knjigi.
$
Henrik Ibsen:
STEBRI DRUŽBE -
NORA — STRAHOVI
■i,	.	OVVA.lt;	IL*
Jrjajo, soodločajo, tu se so-
t.-“M2ifgjo, tu razviiaio svojo kri-	o«.«,	>*»..»».	— v	—4.—. —ogj.
..~7 ~y°*?s is
iaV?3vyBnju ne bodo mogli tako vj. °, °trošti. Tovariš Brilej pra-t-' ^ mladega človeka je po-tp. ,? grebsti, zdaj je še pri-iaavlien za mehčanje, da se og-ho«- Noveška struna in po-Vat’ Zdai ie 3e mogoče preoreča-.-,tl> rla ne otopi in zarjavi in do-ci da se bo odzival ob lepem,
jo tudi črpamo, le da stvarnosti v družine (za posameznike je c£na ne smerno zavijati v svetel staniol 15 N-din. za ustanove 20 N-din: ček papir, temveč je vselej potrebno 9ogč-l((I1267:j;agreb’ vin0Braci';ka 29' stev' brez strahu odkrivati resnico. ' ' Brez' dvoma se je zanimanje in Osnovna šola in Šola sploh pa bi skrb za mentalno nerazvite otroke in naj vselej bila integralni del ta-	1§
kih tal V družbi, ki razvija SO- misel izdalania take revije, kakršna cializem. v njeni resničnosti, za- ie Pregled, je vredna vše pohvale.
zrla v čas liudi ki iih vžgala	Prav bi Bil°- W plemenita priza- hjt'
zna v cas ijuai, KI lin vzgaja devanja uredništva vsestransko pod- ^
K UDI DLSNIK prlli	Albin Podjavoršek
m
i
t
V sredini 19. stoletja je postal realizem poglavitna literarna smer v evropski literaturi in v sredini 70 let se pridruži realistični dramatiki borben in pogumen kritk družbe, dramatik Henrik Ibsen. V svoje idejno-konver-zacljske drame je vnašal probleme gospodarskega in družbenega propada in kpt severnjak in mislec je znal tem problemom pogledati v globine. Stebri družbe, Nora in Strahovi so tri njegove najpomembnejše drame.
V vseh knjigah je tudi izčrpna Spremna beseda.
Cena knjigam je enotna. Broširane veljajo 5 N-din. vezane 10 N-din.
ftnjige dobite v vseh knjigarnah, naročite pa jih lahko pri poverjenikih Mladinske
knjige na šolah ali neposredno pri prodajnem oddelku založbe Titova 3.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
STARI TRG 34 RAZPISUJE
na podlagi 183. člena statuta vpis v 1. letnik Pedagoške akademije v Ljubljani. Kandidati se lahko vpišejo v naslednje predmetne skupine:
A.	ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
—	razredni pouk
B.	ODDELKI ZA PREDMETNI POUK
—	slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik —• angleški jezik — slovenski jezik
—	nemški jezik — slovenski jezik
—	angleški jezik — nemški jezik
—	slovenski jezik — zgodovina
—	knjižničarstvo — in eden od jezikov zgoraj navede-
•	nih skupin
—	zgodovina — zemljepis
—	biologija — kemija
—	matematika — fizika
—	likovna vzgoja (enopredmetna in dvopredmetna z zgodovino ali z enim od jezikov)
—	glasbena vzgoja (enopredmetna ali dvopredmetna z zgodovino ali z enim od jezikov)
—	tehnična vzgoja — fizika
—	tehnična vzgoja — kemija
C.	ODDELEK ZA SPECIALNE PEDAGOGE
—	ortopedagogika za duševno prizadete otroke
—	ortopedagogika za mladino z motnjami vedenja in osebnosti
—	ortopedagogika za fizično invalidne in bolehne otroke
Splošne pedagoške predmete lahko vpišejo kandidati vseh strok, ki imajo diplomo L ali II. stopnje visokošolskega zavoda in se žele tudi pedagoško izpopolniti.
O opravljenih izpitih jim izda akademija posebno potrdilo.
V	dvopredmetnah skupinah sta oba predmeta enakovredna.
V	skupinah, za katere ne bo zadostno število prijav, se organizira le izredni študij.
Kot izredni študent se lahko vpiše kandidat, ki je v stalnem delovnem razmerju ali ki iz drugih upravičenih objektivnih razlogov ne more obiskovati pouka kot reden študent. Pedagoška akademija izda diplomantom diplomo, s katero se jim prizna izobrazba višje stopnje in pravica, da kot učitelji, vzgojitelji in knjižničarji delajo na osnovnih šolah, posebnih in strokovnih šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Diplomanti tudi lahko nadaljujejo študij na drugi stopnji, ko opravijo diferencialne izpite, če jih določi pristojni visokošolski zavod.
VPISNI POGOJI
I. Na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo:
a)	v I. letnik kandidati z zaključnim izpitom na gimnaziji, 4-letnem učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli;
b)	v 2. semester kandidati z zaključnim izpitom na 5-letnem učiteljišču.
H. Na oddelke za predmetni pouk in oddelek za specialne pedagoge se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli.
III. Na posamezne oddelke za razredni pouk in na oddelek za specialne pedagoge se lahko vpišejo tudi kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih srednjih šol:
1.	na ekonomski šoli — na oddelke za jezike, knjižničarstvo in zgodovino — zemljepis;
2.	na tehniški šoli vseh smeri — na oddelek za matematiko in fiziko ter oddelek za tehnično vzgojo;
3.	na šoli za oblikovanje — na oddelek za likovno vzgojo;
4.	na srednji glasbeni šoli — oddelek za glasbeno vzgojo;
5.	na zdravstveni šoli II. stopnje vseh smeri — na oddelek za specialne pedagoge.
Polnoletni kandidati, ki ne izpolnjujejo pod I—III navedenih vpisnih pogojev, pa so končali vsaj osemletko ali njej enako šolo in imajo vsaj 3 leta učne oziroma proizvodne prakse na področju, iz katerega žele izpopolniti svoje znanje, opravijo pred vpisom sprejemni izpit.
Vsi kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za likovno vzgojo in glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben sprejemni izpit. Vsi kandidati, ki se vpisujejo v I. letnik oddelka za razredni pouk in niso absolventi učiteljišč, morajo opraviti poseben sprejemni izpit iz glasbe in likovne vzgoje.
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1967/68 vpisati v I. letnik akademije, morajo vložiti v tajništvo akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovaho z 0,50 N-din, do 26. avgusta, če jim ni treba opravljati sprejemnega izpita po tem razpisu oziroma do 19. avgusta 1967, če opravljajo sprejemni izpit. V prošnji je treba navesti:
—	osebne podatke s točnim naslovom,.
—	šolsko izobrazbo.
—	način študija (redni-izredni),
—	predmetno skupino, na kateri žele študirati.
Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in spričevalo 0 zaključnem izpitu ali sodno overjen prepis, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige in prazno, kuverto z znamko in točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila.
O sprejemu kandidatov na akademijo odloča posebna komisija profesorjev akademije.
Sprejemni izpiti bodo od 6. do 19. septembra 1967 Program in navodila za pripravo na sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki še priglasijo k sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50 N-din za delno kritje stroškov sprejemnega izpita, izvzem-ši kandidate, ki bodo redno študirati na oddelkih za razredni pouk, likovno vzgojo in glasbeno vzgojo, za opravljanje posebnega sprejemnega izpita. Izredni študenti morajo vplačati ob vpisu 100 N-din.
Vpis rednih in izrednih študentov bo od 20. do 30. septembra 1967.	Svet pedagoške akademije
v Ljubljani
Razpisi prostih delovnih mest
Osnovna šola Črni vrh nad Idrijo
—	1 učitelj za angleščino,
PRU ali P (trinajsturna zaposlitev, ostalo po dogovoru). Prednost imajo štipendisti občine Idrija. Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Gostinski šolski center Izola — 1 učitelj Za ekonomiko, organizacijo in tehniko poslovanja, P (diplomirani ekonomist). Nastop službe 1. septembra ali po dogovoru.
Osnovna šola Kamnica — 1 učitelj za angleščino, PRU (pogoj: PA).
Dijaški dom Koper — 1 vzgojitelj, U s šestletno prakso in strokovnim izpitom. Stanovanja ni.
Dijaški dom in vrtca Škofja Loka -Trata — 1 vzgojiteljica, VZG za predšolske otroke v vrtcu Novi svet, Škofja Loka. Sta-novanja ni.
Otroški vrtec Ptuj — 7 vzgojiteljic, VZG z diplomo, stanovanj ni. Nastop službe 1. septembra 1967.
Osnovna šola Veliki Gaber — 1
učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 administrator- računovodja, ESS. Pogoj: dveletna praksa in trimesečno poskusno delo. Samska stanovanja.
Osnovna šola Veliki Gaber, podružnica Sela-Sumberk — 1
učitelj za razredni pouk, U. Na voljo so samska stanovanja.
Osnovna šola Žužemberk — 1
učitelj za telesno vzgojo, PRU; 1 učiteljica za telesno vzgojo, PRU; X učitelj za matematiko, PRU. Šola nudi samska, stanovanja. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Osnovna šola Divača — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P
DELOVNA SKUPNOST VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE RADOVLJICA
razpisuje prosta delovna mesta:
—	1 VZGOJITELJICA ZA PREDŠOLSKE OTROKE
—	1 UČITELJICA ZA ŠOLSKI ODDELEK
Pogoji: pod L: srednja vzgojiteljska, šola z diplomo, zaželeno
s strokovnim izpitom;
pod II.: učiteljišče z diplomo.
Nastop službe od 1. 9. 1967 dalje. Stanovanja ni.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
SVET OSNOVNE ŠOLE VRANSKO razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PRU ali P,
za nedoločen čas.
Na razpolago je komfortno družinsko stanovanje v novem bloku.
Avtobusne zveze ugodne v vse smeri.
Svet OSNOVNE ŠOLE -FRANC LESNIK-VUK« v Slivnici pri Mariboru
razpisuje delovno mesto
— UČITELJA ZA ANGLEŠČINO. PRU ali P
Osebni dohodki po pravilniku. Poseben dodatek za delo na vasi. Zveze z vlakom in avtobusom so ugodne.
Pedagoška akademija v Ljubljani
STARI TRG 34 RAZPISUJE
na podlagi 183. člena statuta akademije VPIS ZA DODATNI ŠTUDIJ za naslednje predmete:
— SLOVENSKI JEZIK.
— SRBSKI IN HRVATSKI JEZIK,
— ANGLEŠKI JEZIK.
— NEMŠKI JEZIK.
KNJIŽNIČARSTVO,
— ZGODOVINA.
— ZEMLJEPIS,
— BIOLOGIJA,
— KEMIJA,
— MATEMATIKA.
— FIZIKA,
— TEHNIČNA VZGOJA.
Dodatni študij je lahko reden ali izreden. V dodatni Študij predmeta je vključen tudi študij skupnih predmetov na akademiji. Po izpolnitvi vseh študijskih,obveznosti dobi kandidat posebno diplomo akademije iz vpisanega predmeta, ki mu daje pravico, da kot učitelj predmetnega pouka poučuje ta predmet na šolah prve stopnje ali da dela kot knjižničar.
VPISNI POGOJI
Za dodatni študij se iahko vpiše kandidat, ki je redno vpisan na drugem visokošolskem zavodu ali pa ima diplomo L ali II. stopnje visokošolskega zavoda.
Kandidatu, ki je vpisan na drugem visokošolskem zavodu ali ima diplomo takega zaveda, se lahko prizna izpit iz posameznih skupnih predmetov ali se mu dovoli, da ne vpiše katerega od skupnih predmetov, če se učni program in učni načrt visokošolskega zavoda, kjer je kandidat diplomiral ali kjer je vpisan, skladata z učnim programom ali učnim načrtom akademije. Kandidatu, ki je vpisan na drugi pedagoški akademiji ali ima diplomo pedagoške akademije ali višje pedagoške šole, ni treba vpisati ali opravljati izpitov iz skupnh predmetov na akademiji.
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1967/68 vpisati za dodatni študij, morajo vložiti v tajništvu akademije, I.jub-Ijana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovano z 0,50 N-din, do 26. 9. 1967.
V prošnji je treba navesti:
—	osebne podatke s točnim naslovom,
—	šolsko izobrazbo,
—	način študija (redni, izredni) in
—	predmet, ki se vpisuje.
Prošnji je treba priložiti diplomo visokošolskega zavoda ali sodno overjen prepis ali potrdilo o vpisu na drug visokošolski zavod, kratek življenjepis in prazno dopisnico jS točno izpisanim naslovom kandidata.
Vsi kandidati bodo o sprejemu pismeno obveščeni.
Vsa navodila dobe kandidati v tajništvu akademije.
Izredni študenti morajo vplačati ob vpisu 60 N-din.
Svet Pedagoške akademije v Ljubljani
Razpisna komisija pri OSNOVNI SOLI HRVATINI razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA SOLE
Pogoji: učitelj, predmetni učitelj ali profesor, pet let pedagoške prakse in opravljen strokovni izpit.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija OSNOVNE SOLE PRESTRANEK razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem v delovno razmerje izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri ali dokončano učiteljišče, 10 let vzgojno izobraževalne prakse in strokovni izpit.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Neustrezni matični listi za osnovne šole
NOVO! PRAKTIČNO! POCENI!
TABLICE za izračunavanje odstotkov uspehov učencev
Majhen žepni priročnik, iz katerega lahko takoj razbe- S rete odstotek dijakov po uspehu in izostankih. Posebno pri- I meren je za konec šolskega leta pri izdelavi raznih statističnih j poročil in za izvajanje rezultatov testov v odstotkih.
Brez tega dragocenega priročnika naj ne ostane noben učitelj, predmetni učitelj in profesor.	.	,
Organizirajte kolektivna, naročila, s. čimer boste zmanjšali poštne stroške. Najbolj pametno je, da so naročila najmanj za dvajset primerkov, pa tudi več.
Cena je 150 starih dinarjev.
Knjižice pošljemo po povzetju.
Vse ponudbe sprejema
SLAVKO NEDELJKOVIC,
Kneza Miloša 6/V, Beograd
Pred nekaj leti smo na različnih forumih zelo obširno razpravljali o pedagoški dokumentaciji na šolah vseh stopenj. V nekaterih republikah, in tudi nekaterih šolah v Sloveniji, so uvajali dosjeje za vsakega učenca z zelo obširnimi podatki o njegovem razvoju. Pri nas smo ostali pri matičnem listu kot osnovnem dokumentu o učenčevem razvoju. Poleg matičnega lista pa vodijo šole tudi matično knjigo, v katero vpisujejo vsako leto podatke o splošnem uspehu učenca, ob odhodu učenca iz šole (zaključek šolanja ali prešolanja) pa tudi podrobnejše podatke o uspehu pri posameznih predmetih.
Matični list je torej ostal osnovni dokument o učencu, njegovih uspehih in razvoju v teku šolanja na osnovni šoli. Menim, da je tako kar prav. Matični list (če je dobro sestavljen) namreč nudi dovolj podatkov o učencu, obenem pa ne preobremenjuje razrednikov s pretirano administracijo.
Pred nekaj leti je izdala Državna založba Slovenije nove obrazce matičnih listov za osnovne šole. Vsi smo pričakovali, da bodo boljši od prejšnjih, njihova nekajletna praktična uporaba pa je pokazala prav nasprotno. Kljub temu, da so imele stare tiskovine matičnih listov nekaj pomanjkljivosti, so bile le boljše in uporabnejše od novih. Menim, da bi bilo treba tako pomembno dokumentacijsko listino, ki naj bi evidentirala in prikazala razvoj učenca, skrbne j e proučiti in njeno uporabnost v praksi preveriti pred izdajo.
Naj navedem nekaj pomanjkljivosti novega matičnega lista, predvsem tehničnih, ki so se pokazale v njegovi nekajletni praktični uporabi. Skoraj edina dobra stran novih matičnih listov (v primerjavi s starimi) je ta, da ima za podatke o učnih uspehih po posameznih letih Šolanja več stolpcev (10). Veliko učencev namreč obiskuje danes osnovne šolo še deveto in deseto leto. Za vpis podatkov za ti dve leti pa je v starih matičnih listih manjkalo prostora.
Veliko več oa je pomanjkljivosti, zlasti tehničnih, pa tudi vsebinskih.
1.	V stolpcih, kamor se vpisuje lični uspeh za posamezna leta šolanja, bi bilo prav, da bi bil prostor tudi za učenčev polletni uspeh iz posameznih predmetov (vsaj za številčne ocene). To pa zaradi pregleda nad razvojem učenca in zaradi podatkov ob eventualnem prešolanju učenca med šolskim le (»m. V primeru prešolanja si sedaj učitelji pomagajo največkrat tako. da vpisujeio učenčeve polletne ocene s svinčnikom.
2.	V vsakem stolpcu (za posamezna leta) manjka spodaj prostor ozinb-ma rubrika za splošni letni uspeh, ki po novem zakonu o osnovni šoli -ni nujno odvisen od seštevka ocen posameznih predmetov, ampak ga določi razrednik oziroma razredni učiteljski zbor. Podatki o splošnem letnem uspehu se vpisujejo tudi v matičJto-
knjigo (osnova za vpis pa je matični list učenca!).
3.	Tudi rubrika o izostankih med
šolskim letom naj bi bila v tem stolpcu spodaj.	^
4.	Rubrika za datum o izdaji izkaza ob koncu vsakega šolskega leta ni tako zelo pomembna, saj vse šole v Sloveniji izdajajo izkaze v rokih, določenih z zakonom. Datum izdaje zaključnega spričevala pa je vpisan že na prvi strani matičnega lista.
5.	v stolpcih, v katere se vpisujejo učni uspehi tistega razreda, kjer imajo učenci pravico do popravnega izpita (sedaj 8. razred -— torej 8., 9. ali 10. leto šolanja), manjka prostor za vpis uspeha pri popravnih izpitih. Tega nimamo v sedanjih matičnih listih kam vpisovati, nujno pa spada v matični list kot osnovni dokument o učenčevem uspehu.
6. Tudi 9. in 10. stolpec naj bi imela včrtane in vpisane enake rubrike kot ostali stolpci (sedaj sta prazna!).
7.	Za podatke o učenčevem telesnem in umskem razvoju, socialnem stanju itd.,' naj bi bilo več prostora, da bi se lahko vpisovale tudi vse spremembe v teku šolanja (sedaj je le nekaj prostora ob zadnjem stolpcu za vpis podatkov ob vstopu v šolo).
8.	Neustrezna se mi zdi tudi celotna zadnja stran matičnega lista s podatki o učenčevem umskem in moralnem razvoju, njegovih interesih, socialnih in drugih podatkih; Učenec doživlja v času osemletnega šolanja velikanski telesni in duševni razvoj, zaradi tega razvoja in vpliva mnogih vzgojnih dejavnikov (pozitivnih in negativnih) se spreminjajo in razvijajo tudi niegove moralne in druge kvalitete. Razporeditev vpisov v sedanje matične liste pa je premalo pregledna in onemogoča jasnejši pregled nad učenčevim razvojem po letih šolanja. Poleg tega oa v sedanjih matičnih listih prav lahko izostanejo vpisi Za celo vrsto let (skoraj neopazno), lahko se celo zsodi. da obvelja vpis iz prvih let šolanja tudi za konec šolanja. Zato bi bilo po mojem mnenju mnogo bolie. da bi bila ta opažanja zopet porazdeljena po letih šolanja (kot je bilo to v starih matičnih listih), kar bi bilo mnogo pregledneje. Poleg tega na bi že Faradi vpisovanja taka razdelitev silila razrednika k bolišemu snoznavanju učencev in spremljanju njihovega razvoja (prazne rubrike bi bitro pokazale, kdaj ni bilo en^ememb ali vsaj vpisov teh snrpmombV ^edai ■na s* največkrat z^o^i. da-največ nn-nomb vniše le učiteli l.
;e vse prazno!) in vesineiši u^u-ebi n-Hrnma razredniki,	pa mnogo
mani ali na tudi ničesar.
Morda bi bilo tudi bolie. d1* bi no-datke o zdravstvenorn stanitr in telesnem razvoju učencev vpisovali na to ctran. kamor tudi 'vsebinsko boli sn»-dajo. Poleg tega oa bi s tem pridobil’ na prvi strani več prostora za vpise učnega uspeha, izostankov in popravnih iznitov.
Učiteljem — zlasti pa razrednikom
—bi bil nujno potreben manjši praktični priročnik z navodili in nasveti za vodenje tega pomembnega pedagoškega dokumenta. V njem bi bila lahko tudi kratka, predvsem praktična navodila za zbiranje gradiva oziroma opažanj o učencih. Tak priročnik (ne preobsežen) naj bi bil izdan v tolikih izvodih, da bi ga lahko šole ob začet-
ku šolskega leta dale v roke vsakemu učitelju oziroma razredniku.
Dobro bi bilo. da bi o tem spregovorili tudi ostali učitelji, ki se zlasti ob koncu vsakega šolskega leta, ko izpolnjujejo matične liste, veliko jeze in negodujejo, ker jim ni jasno, karti in kako naj vpisujejo vse pomembn« podatke o učencu.	IVAN 2ELE
V počastitev 751et*iice Lojzeta Hofbauerja
Upokojeni x celjski prosvetni delavci so na svojem zadnjem sestanku (v maju) počastili pomemben jubilej: 75-letnico znanega muzealca LOJZETA HOFRAUR-JA iz Hrastnika. Ob tej priložno-
V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU
bo do konca junija odprta občasna razstava
»ZGODOVINSKI RAZVOJ ŽIVIH BITIJ«.
Ogled razstave priporočamo predvsem gimnazijam in osm!m razredom osnovnih šol.
Ponovno je na vpogled tudi stalna botanična zbirka.
Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, v torek in petek pa tudi popoldne od 16. do 19. ure. Ce želite strokovno vodstvo, sporočite telefonično na št. 22-451.
IZ GLASBENIH SOL
»Komar in muha« )e naslov radijske oddaje, ki jo bo priredi, la Glasbena šola Vič v torek 23. maja ob 9,40 uri. Oddajo posveča učencem osnovnih šol Oskar Kovačič, Vrhovci, Barje, Ig in Vič. Za naslednji torek dne 30. mala ob istem času pa orinr^vlja Glasbena šola iz Ptuja oddajo »Na vasi« in vabi mlade poslušalce, da ji prisluhnejo.
DESETA OBI.ETNICA
Prosvetne delavce, ki so diplomirali junija t957 na učiteljišču v Mariboru (5. a in >. b letnik), prosi odbor ea pripravo desete obletnice, da pošljejo svoje naslove do 25. maja 1967 na naslov Breda Tu«-ž:nidarič, Zdravilišče S'atina Kadenci.
sti, so slavlencu podarili spominsko diplomo, ki jo je ilustriral slikar prof. Ščuka iz Celja, pesem s posvetilom pa je sestavil Fran Roš.
V drugem delu sestanka 5e prebral ravnatelj celjskega muze; ja NOB prof. Stane Terčak svoj prispevek o ljudeh Robanovega kota v Savinjski dolini, kjer je bila partizanska bolnica. pesni4fc Metka Rajner iz Žalca je pred* stavila svoje humoristične mla/ dinske pesmi in basni, Fran Roš pa je prebral, »sentimentalno4 zgodbo »Usodni Djerdap na DO' navi«,
Stanko Sko^r
»SAVA FILM«
Ljubljana, Grošljeva 4
PRODA
dva kinoprojektorja z zvočnikom 16 m/m »Iskra«
rabljena, v dobrem stanj« Cena po 3000 N-din za komad.
PR0SV11 iVi »M AV H
Lis« l/.rtaja republiškJ odbof ^indikau* delavcev družbenih d®-iavnosti Slovenije - Izide štiri' majstdnevno med dolskim leton* " Ureja uredniški odbor — Odgovor' ni urednik Drago Ham — Nasi® uredništva. Ljubljana, Kopitarje^ I 2, telefon 813-722. fnt 363 - Nas*0, I uprave Ljubljana. Nazorjeva *: j telefon 22-284	- Poštni Pre0r. (
155-Vil - Letna naročnina za P0* sameznike I.000 din fto ND>. j *o!e in ustanov**	din <20 N* j
- Številka tek. računa SOI-*'*®	;
- Tisk CZP »l judska pravic® }