riška Domovina 1/1E RB€/im—HOME1 AMERICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 8,11948 LETO L. - VOL. B. VESTI IZ SLO VEIUIJE STARE NAPISE MORAJO neži so postali celi kristjani. Vse ODSTRANITI. — V Ljubljani je ukazano odstraniti vse napise, ki ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Tudi lastniki in upravitelji hiš morajo to pod.kaznijo izpeljati. Izgleda, da je ostalo še mnogo starih napisov iz časa pred podržavljenjem. Morda so nekateri ljudje mislili, da se tako hitro vrnejo prejšnji časi, da se niti ne splača spremeniti napisov. To tolažbo in to pohujša- to je res. Ne smemo pa pozabiti, da se je mnogo ljudi do konca izpridilo. Zlasti mnogo ženskega sveta. Tudi na kmetih so že skoro povsod nekateri ljudje, k* se samo civilno poroče. Ne vsi morda, ker so prepričani, da je zakon samo civilna zadeva; mnogi so sedaj potaknjeni po državnih službah in ti se boje svojih gospodarjev. Taki seveda ne polnijo več cerkva. Najhujše pa nje s starim je treba odstraniti, je tole: V kolikor so cerkve pol-Izbrisati je treba tudi spomin na ne, so polne starejših ljudi. Mla- nekdanje boljše čase. To pove ta ukaz o napisih. POLNE CERKVE. — Mnogokrat se sliši, da so cerkve v Jugoslaviji sedaj polne. Neko pismo iz Jugoslavije, pismo človeka, ki pozna razmere, piše o tem tako le: “Res je da so cerkve precej polne. Stanovitni so pač ostali stanovitni kljub vsem preis-kušnjam. Tudi nekateri mlač- Napadi na UJ5.A. radi revolucije v Venezueli Havana, Kuba. — člani prejšnje vlade v Venezueli so še vedno zaprti razen vojnega ministra, ki je član nove vlade. Priznanje nove revolucijonarne vla- dine manjka. Na to je komunizem najbolj vplival in zato mu je največ. Sedanji komunistični gospodarji vedo, da bodo stari pomrli. Naj torej hodijo v cerkev! Bodočnost vidijo komunisti v mladini in te so veliko dobili na svojo stran. Ne vse, toda veliko. Zato pogled na polne cerkve ni tako razveseljiv, kakor Bi kdo mislil.’’ _____(Dalle m 3. »trnih IZ RAZNIH NASELBIN ELY, Minn. — Dne 26. nov. je bil pokopan pionir slovenske naselbine, Matija Grahek, star 74 let, rodom iz Rožanca pri Črnomlju. Sem je do 0 težkem življenju Pripoveduje žena Hrvatica, ob prihodu v Cleveland V Cleveland je prišla 52 letna gospa Mary Hajduk, Hrvatica iz Slavonskega Broda. O razmerah v Jugoslaviji pripoveduje tole; “Več let sem se trudila jaz doma in moji sorodniki tukaj v Ameriki, da bi prišla k njim. Ameriške oblasii so mi dale vsa dovoljenja, toda jugoslovanska vlada me ni hotela iz- oiuvaiisaa viaaa me ni hotela iz- naragovega pustiti. Vse premoženje, karkoli lt,uba' na klavirJu spremlja Miss ga je imela naša družina, sem morala deloma oddati, deloma prodati Titovim partizanom. Za otroke nisem mogla dobiti mleka. Naši ljudje gledajo v Ameriko kot edino upanje na rešitev. Amerikanci bi morali vedeti kako strašno življenje resnično živi vsak človek pod sedanjim jugoslovanskim komunističnim terorjem. Vsa Jugoslavija je pravzaprav okupirana zemlja in ljudstvo smatra, da ruski treor vlada povsod. Pri nas ni ne praznikov, ne nedelj. Ljudje še smejo iti v cerkev tyres jih mnogo gre, ker v veri in v cerkvi imajo še edino tolažbo in zatočišče. Vse drugo so prevzeli komunisti, nad vsem je vlada edini lastnik in oblastniki. 80% Slavonskega Broda je bilo med vojno porušenega. Po vojni pa so komunisti še to oropali, kar je ostalo.” SLOVENSKI PRO-GRAM NA TELEVIZIJI V četrtek 9. decembra od 9. do 9:80 zvečer bo televizijska postaja W. E. W. S., Channel 5. izvajala program slovenske skupine Kulturnega vrta. Program je lep. Ne zamudite ga. Naslednje so točke programa: “V Jugoslovanskem kulturnem vrtu," Mr. Anton Grdina, “Spomini na Slovenijo,” Mrs. Ivanka Mervar in Gloria Lausche, “Slovenske pesmi in plesi,” izvajajo mla* denke in mladeniči Baragovega Eleonora Karlnger, s harmoniko pa Matt Mlinar. “V štoriji,” izvajajo Jeanette Perdal Cahill, Mary Marsich, Nettie Prince in John škrabec. Pevski zbor Zarja poje venček slovenskih narodnih pesmi; “Gor č«z izaro,” “Iz. gubljeni cvet,” “Nizaj v planinski raj.” če nimate televizijskega aparata, pojditeš svojimi prijatelji v najbližji lokal, kjer ga imajo in ne pustite, da bi vam ušel ta izredni užitek. Boste presenečeni nad lepim programom in dovršenim prenašanjem. ;---—O-T-r- Sovjeti naj dovolijo volitve v svoji coni Berlina Pariz— Vlada Združenih držav, Velike Britanije in Francije so sporočile Sovjetski Uniji, da naj razpusti svojo nezakonito berlinsko vlado, če hoče omogo- Nov dokument o komunističnih vohunih v Ameriki med vojno Washington. — Odbor za preiskovanje proti ameriške aktivnosti je našel fotokopije dokumentov, ki so jih uradniki državnega departments izročali komunističnim vohunom med vojno. Filme je hranil urednik Chambers, ki je takrat deloval kot komunistični vohun. Hranil jih je na svoji farmi in je sam pokazal prostor in Izročil dokumente zastopnikom odbora. Uradniki, ki so dokumente 'pregledali, trdijo, da ne more biti nikakega dvoma, da so komunisti prišli do teh dokumentov samo s pomočjo in s sodelovanjem uradnikov državnega departments. Preganjanje cerkve v jugoslovanski coni tržaškega ozemlja Trst. — Tržaški škof je napadel jugoslovanske oblasti, da v voji vzhodni coni svobodnega tržaškega ozemlja vedno bolj preganjajo vero. Ponovno se je pritožil, da mu jugoslovanske oblasti ne dovolijo, da bi obiskal tvoje župnije in vernike v jugoslovanski coni. Lausche o politiki demokratske stranke Izvoljeni governer Lausche je objavil nekaj svojih misli o vzrokih demokratske zmage in o nalogah demokratske vlade. On misli, da je vsekako treba odpraviti Taft-Hartleyjev zakon, da je treba dvigniti minimalno me zdo in urediti nekatera zavarovalna vprašanja za delavske stanove. Sicar pa je mnenja, da je demokratka stranka dobila solidne j šo/podporo med farmarji kot medldelavci. Značilno je tudi, da radarji niso prav nič poslušali svojega voditelja Lewis-a in se volili Trumana bolj enotno in številno kot 'druge delavske skupine. Demokratska vlada, pravi Lausche, mora poskrbeti za znižanje cen življenjskih potrebščin, za nova stanovanja za primerno ceno in vse mora storiti, da se ohrani mir. Ni nobenega razloga, da bi stranka delala levičarsko politiko. Bolgarska pravoslavna cerkev sodeluje s komunisti Sofija, Bolgarija. — Sinod bolgarske pravoslavne cerkve je popolnoma ustregel komunistični zahtevi,, da bo mladino vzgajala v bodoče edinole vlada v svojih državnih šolah in vzgojnih ustanovah komunistične stranke. Razne drobne novjce iz Clevelanda in te okolice Kegljaške pozdravljajo— Iz Saginaw, Mich., pozdravljajo kegljačice krožka Slapnik Jr.; Ann Budaty Stella Roytz, Jean Turk, Ann Slapnik, Marie Eble, Jo Gerbeck in Fay Milavec. Za duhovne vaje— Vsem onim, ki so v okrožju Euclid, Q., in se nameravajo udeležiti duhovnih vaj v petek 17. dec. zvečer v prostorih na Lake Shore felvd. in E. 184. cesta, katere bo vodil kot znano prevzv. škof dr. Gregorij Rožman, naj se zglasijo do nedelje zvečer 12. dec. na naslovu: Math Tekavec, 20303 Goller Ave., Eučlid, O. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Alojz Kovačič; piše mu Pavel Krajlo-vič. i V bolnišnici— Frank Rutar iz 1264 E. 169 St:, je resno bolan v Glenville bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. Upamo, da se mu kmalu obrne na bolje. V Kalifornijo— John Skebe z 386 E. 161 St., odide v četrtek zjutraj v Kalifornijo. želimo mu srečno potovanje in zadovoljno bivanje na zapadni obali. ve, ki so vojaško vlado takoj priznale. Venezuelans!« prevrat se smatra ?a hud udarec demokraciji v Južni Ameriki. Listi trdijo, da bo zadeva škodovala priljubljenosti Združenih Držav in bo povzročila nova nezaupanja med severno in južno Ameriko. Parlament Venezuele razpuščen Caracas, Venezuela. — Vojaška vlada je razpustila parlament. Pričakujejo, da bo sama z diktatorskimi dekreti izpreme-nila volilni zakon in zlasti odvzela volilno pravico ženam, ki so to pravico komaj dobile pod zadnjo vlado. Sodijo, da 9o velike industrije olja pomagale državni prevrat zato, ker jim je vlada naložila 50% takso na dobiček. Tri im dan Grških rebelov je bilo okrog 18,000, predno so začeli Amerikanci vsipati v Grčjjo težke milijone za pobijanje istih. Zdaj so menda tiste jrebele zopet prešteli in sodijo, da jih je že kakih 22,000. Dolarji so torej dobro obrodili. * e' e Neko zelo napredno društvo v Clevelandji je prispevalo za zlet žosi Zak na Madžarsko $50, za Wallacovo kampanjo $25 in da ne bo kdo rekel, da za svoj lastni narod ne store ničesar, so članice segle globoko v blagajno ter darovale za božičnico slovepskim otrokom — 6 dolarjev. * • * Madama Kajšek je bila v Washingtonu "želo gostoljubno sprejeta, ko je prišla prositi za pomoč svojemu možu na Kitajskem. Izročili so ji ključe od Washingtona, kakor pravimo. Ampak ne verjamemo, da bi ji dali tudi ključe od zvezne blagajne. tov. Krsto je nosilo 6 njegovih nečakov. Pogreb se je vršil iz Banovec pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona. Družini Mr. in Mrs. Frank Petrič je umrl prvorojenec sinko, star tri mesece. Družina stanuje na 106 E. Conan St. V cerkvi sv. Antona sta bila poročena po župniku Rev. Fr. Mihelčiču Edward Shipel iz 5. Lawrence St. in Laura Jane Edwards. Mihael Vertin rodom iz Jelše vnika pri Črnomlju se nahaja v splošni bolnišnici v Virginia. Vsled sladkorne bolezni so mu morali odrezati nogo. GARRETT, Pa. — Dne 14. nov. je umrl Anton Estnick (Istinič), star 63 let, doma iz Planine, v Ameriki od 1903. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere. PRESTO, Pa. — Dne 22. nov. je umrl Anton Petrovčič, star 61 let, rojen v Borovnici pri Vrhniki. Podlegel je težkim poškodbam, ki jih je dobil 20. nov. pri delu v premogorovu. Zapušča ženo in dva sina. MOON RUN, Pa. — Dne 23. nov. je umrl Franic Avbel, doma iz Vrhovca, fara čemšenik pri -Zagoru. Tukaj zapušča ženo, sina in pet hčera. DULUTH, Minn. — V bolnišnici St. Luke je umrl John Koščak iz Aurore, star 84 let, doma od Lavrice pri Ljubljani, v Ameriki 39 let. Pokopan je bil 9. nov. Spadal ni k nobenemu društvu. Tukaj zapušča nečaka Johna Bobna, v ChUholmu sorodnike, v starem kraju pa družino. Columbus, Ohio, dm Demokratični senatorji, državne legi- slature so za voditejla večine v ieti nočejo skupne uprave Ber- Za enotnost prometa v zapadni Evropi Lake Success. — Gospodarska komisija Zveze narodov za Evropo je izdelala enotna prometna znamenja za vse dežele zapadne Evrope tako, da bo promet in cestna policija povsod enotno urejena. sprotnem slučaja morajo zapadne sile vzeti na znanje, da sov- državnem senatu izbrali gospo senator Margaret Mahoney iz Clevelanda. Bilo je več drugih kandidatov in v začetku seje je večina želela imeti za voditelja senatorja Howard Metzenbaum, ki pa je v daljšem govoru izjavil, da ne želi sprejeti tega mesta, da bi tudi manjšina zadovoljna in je sam predlagal gospo Mahoney. John F. Cantwell iz Youngs-town-a je bil izvoljen za speaker ja državne poslanske Zbornice, Delbert E. Nixon iz Steubenville, A. G. Lancione iz Bellaire, Stephen A. Zona iz Clevelanda in Paul Hinkle iz Celina so prevzeli druga uradniška mesta v spodnji zbornici, ki bo začela svoje zasedanje prihodnji mesec. ■o------ Nov poraz komunistov med transportnimi delavci Chicago. — Č. I. O. unija transportnega delavstva je izvolila z dvetretinjsko večino za predsednika zopet Michael J. Quill-a, izrecnega nasprotnika komunistov. Izvoljeni so bili tudi v odbor sami proti-kOmunisti-čni kandidati. Po izvolitvi so de. legati priredili velike protikomunistične demonstracije in prepevali pesem: Rože so rdeče, vijolice plave, mi pa izvolimo vedno te prave. Novoizvoljeni predsednik je v kratkem nagovoru povedal: Sest mesecev je trajala ta borba. Komunisti so uporabiti ves svoj denar, da bi nas porazili. Mi pa bomo upravljali unijo pridno in pošteno. Avtna industrija ne bo dosegla kvote Detroit. — Avtna industrija, ki je računala, da bo izgotovila v novembru med 500,000 potniških avtov in trnkov, jih bo napravila le kakih 470,000. Pravijo, da je pomanjkanje materiala vzrok. lina in urediti v zapadnem Berlinu posebno upravo in posebno gospodarstvo. Dejansko so zapadne velesile že napravile vse potrebno, da bodo še pred Novim letom V zapadnem Berlinu vpeljal? izključno zapadno marko in uredili vse panoge mestne uprave. Ponarejevalci denarja v New Yorku in Chicagu Washington. — Policija je odkrila dve skupini ponarejevalcev 10 in 20 dolarskih bankovcev, ki so zelo dobro ponarejeni. Ena skupina razširja ponarejeni denar v New Yorku, druga pa v Chicagu. Društveni imenik Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na sejo, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega. V decembru bodo imela društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. dia jo iniell zveze z zapadnimi silami in uganjali nedovoljeno trgovino z zapadnim Berlinom. Trije obsojenci so že prej ušli v zapadno cono. Uradniki zapadnih sil trdijo, da so Rusi aranžirali to obsodbo zato, da bi Nemce (•strahovali, da ne bi več hoteli poslovati z zapadnim delom Berlina. • • • '» ' BUDAPEST, MADŽARSKA. — Komunistična vlada je dala obesiti Viktorja Caornoky, zeta bivšega predsednika Madžarske Zoltana Tildy. O.btoženec naj bi bil pripravljal pobeg svojega tasta takrat ko je bil še predsednik, iz Madžarske na zapad. Obtožen je bil tudi, da je kot poslanik Madžarske v Kairu imel zveze z ameriškimi in britanskimi oblastmi in jih obveščal o položaju v Madžarski. * • * Moskva. — Komunistični list -Pravda obtožuje, da so nedeljske volitve v zapadnem Berlinu bile izvršene v atmosferi policijskega terorja in pritiska ameriških, angleških in francoskih oblasti List trdi, da je bilo nasilje nad volilci tako hudo, jcakor svoj čas v Hitlerjevem Berlinu. Pravi, da so policijske oblasti na stotine volilcev zaprle neposredno pred volitvami brez vsakega vzroka, zgolj po tajnem naročilu ameriških oblasti. S temi lažmi Pravda hoče zakriti strašen poraz, ki so ga komunisti doživeli v zapadnem Berlinu zadnjo nedeljo. Ves Berlin ve, da so volitve bile popblnoma svobodne. * * • WASHINGTON,»— Državni tajnik Marshall, ki se že teden dni nahaja v bolnici, je bil operiran na ledvici. Iz bolnice poročajo, da je njegovo stanje odlično in da ne pričakujejo nikakih komplikacij. PARIS. — 03tra govorniška borba vseh zastopnikov demokratičnih narodov proti komunističnim diktaturam se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo Sedaj je na dnevne.m redu vprašanje Koreje. Severni del Koreje je pod Sovjetsko oblastjo, južni pod amerikansko. Politični odbor Zveze narodov je razpravljal o tem, kdaj bi bilo mogoče iz Koreje odstraniti vse okupacijske čete To priliko je vporabil delegat USA Dulles in razkrinkal strašen teror, ki ga uganja Sovjetska Rusija v severnem delu Koreje in kako organizira napade tudi v južni del, ki se hitro in svobodno razvi: ja. Dulles je pozival vse demokratične narode sveta, naj se strnejo v blok proti komunističnemu imperijalizmu. Tole so nekateri stavki Dullesovega govora: “Povsod vidimo, da Sovjeti podpirajo nasilje, izvajajo terorizem in mednarodno nesoglasje. Vsaka nekomunistična vlada ima v večji ali manjši meri opraviti s temi težavami, ki jih pripravljajo sovjetske pete kolone. Zveza narodov naj pokaže vsaj moralno solidarnost z vsemi, ki pod tem nasiljem trpe in z vsemi, ki jim tako nasilje grozi. Največja zasluga Zveze narodov bo, če bo mogla združiti vse v naporu, dh se preprečijo uspehi takih poizkusov nasilnosti. Izkoristiti moramo vsa sredstva proti komunizmu bodisi kot skupnost v Zvezi narodov, bodisi kot posamezni narodi in države, ki smo poklicani, da branimo mir in osnovna načela Zveze narodov. Dulles je pozival Zvezo, naj odobri vlado južne Koreje, ki je pod ameriško zaščito in ignorira vlado severne Koreje, ki so jo tam nasilno proti volji naroda postavili komunisti. Nova'komisija naj na licu mest v j ugotovi razmere in stavi potrebne predloge. sedmine njegove smrti. Vesela vest— Rojenice sd obiskale družino Mr. in Mrs. Anthony Skok Jr., Jackson St., Painesville, O., ter jim prinesle krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Justine Misley. S tem je postala Mrs. Frances Misley že desetič stara mama, Mr. in Mrs. Anton Skok iz 820 E. 239 St. pa tretjič ^tari ata in stara mama. Naš poklon-na vse strani. V bolnišnico— 1. decembra so morali odpeljati v bolnico Mrs. Rose Er-šte. Leži v St. Vincent Charity Hospital, želimo, da bi kmalu okrevala in se vrnila k svoji družini. Operacijo prestala— Mis Cecilija Smrtnik je odšla Glenville bolnišnico, kjer je prestala težko operacijo. Leži v sobi 105 ip že lahko sprejema obiske. -------o------ Peronova zmaga za usta* vodajni zbor Buenos Aires, Argentina. — V Argentini so volitve v ustavodajno skupščino. Spremenili in dopolnili bi radi ustavo tako da bo mogel predsednik Peron zopet kandidirati, ko mu poteče termin. Kolikor so doslej znani rezultati, bo Peronova stranka, dobita veliko večino, okoli 80% vseh oddanih glasov. Končni izidi volitev va bodo znani šele čez kakih 14 dni. Ne odlagajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 r ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. sjtltolERlSKA D( hlJ±i m 1117 BL Clair^f*. (JAMBS DEBEVEC, Editor) HEadonoa MU Cleveland A OMt NAROČNINA u Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5-00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta (6,1& S mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES I9M DECEMBER I9M s a r v T f t , 1 2 J 4 S C 7 1 9 n II 12 14 It * 17 18 IB 20 21 22 25 24 23 26 27 21 29 3B 31 United States $8.50 per year; |6 for 5 montha; $3 for S month«. Canada and all other countries outside United States (1C per year. (6 for t month*, RS.B0 for 3 months. Entered u eecond-clui matter Jenutry Bth, 1008, M Ute Post Office at Cleveland, Ohio, ander the Ant of March 3rd, IB7I. No. 240 Wed., Dec. 8,1948 svobodnih narodov, prostovoljna zveza za skupno dobro j sv. rožni venec, angelovo češ-brez vsakega nepotrebnega tujega vpliva ih vsake domina- j čenje, molili smo pa^ tudi pred cije tuje sile. Ni pa dvoma, da sedaj Francozi v De Gaulle-u vidijo tistega močnega moža, ki jih edini more izpeljati iz sedanje slabosti in ki edini more učinkovito napraviti konec moči francoskega komunizma. .....********......................... poi Fr: KSIDi IZ MMD* General De Gaulle Razvoj političnega življenja v Franciji vedno bolj kaže, da prihaja na površje osebnost generala De Gaulle-a. Pri zadnjih volitvah v zgornjo zbornico je njegova skupina dobila daleč največ glasov in iz najmanjše postala v zbornici najmočnejša politična stranka. Daši bosta vlada in predsednik republike skušala odložiti volitve za poslansko zbornico do kakih ugodnejših razmer za stranke dosedanje parlamentarne večine, vendar je komaj verjetno, da bi se razpoloženje Francozov dotlej izpremenilo. Verjetneje je, da bo general De Gaulle še rastel na svoji moči in da bo kmalu postal voditelj francoske politike. General De Gaulle je gotovo odločen protikomunist in silen francoski patriot. Zaslovelo je njegovo ime davno pred drugo svetovno vojno, ko je napisal knjigo o modernem vojskovanju, ki je postala kot razprava predmet živahnih kritik in nasprotovanj med vojaškimi strokovnjaki in znanstveniki. Takrat Francozi De Gaulle-a niso poslušali. 'Maršal in generali stare šole so se posmehljivo izražali njegovih predpostavkah iri zaničevalno zavračali njegove zaključke. Druga svetovna vojna pa je pokazala, da je’ imel De Gaulle prav. Francoska armada zgrajena in izučena po stari šoli, je bila neučinkovita proti Hitlerjevim, s tanki oboroženim in hitro premakljivim edinicam, ki so udarile zdaj tu, zdaj tam in uničile vso udarno silo Francozov, ki so pričakovali, da se bodo vsaj ob svojih obrambnih linijah lahko ustavili in branili kot junaki starega kova. Tehniko, tehnično opremo oboroženih sil v armadi, zrakoplovstvu in mornarici je zagovarjal De Gaulle in s temi sredstvi je Hitler uničil francosko vojsko v par dneh, kakor da to ni “HS mKlUf v .p«™ jrazu in potepta n osti vseh političnih in vojaških činiteljev _ rancije, dalekovidno odločil, da je rešitev njegove domovine v ozkem sodelovanju z zapadnimi velesilami in aktivni borbi na njihovi strani za osvobojen je Francije. Skoro iz nič je ustvaril takrat še mladi polkovnik malo oboroženo silo svobodne Francije in jo povečal tako, da je ob koncu vojne, z njo marširal v domovino in bil nesporen njen osvoboditelj. Ime De Gaulle-ovo je torej predvsem ovenčano s slavo odločnega, dalekovidnega, modrega vojaka. Mnogi dvomijo, da bi bil De Gaulle tudi tako uspešen in učinkovit političen voditelj Francije kakor je bil srečen na bojnem polju. Diplomati trdijo, da je De Gaulle preveč svojeglav, trmast, nedostopen, da je sploh težko delati z njim. Winston Churchill ga jej enkrat med vojno sarkastično imenoval “primadonna.”’ Ameriški vojaki in politiki so se izogibali sodelovanja z njim. S svojimi zadnjimi izjavami De Gaulle ni popravil te sodbe o njem. Izgleda, kakor da bi v politiki De Gaulle bil manj sočasen, manj napreden in manj moderen kakor je bil kot vojaški strokovnjak. Sodijo, da premalo računa z dejstvom, da je 6n sicer rešil Francijo, da po drugi svetovni vojni ni bila niti označena kot satelit Nemčije, niti kot kolaborater, ampak kot zavezniška zmagovalna država, ki je takoj dobila vse prednosti zavezniške sile, kakor hitr,o je bila osvobojena in kmalu nato tudi mesto med zavezniškimi velesilami. Vse 'to je v največji meri zasluga DeGaulle, ki pa ni mogel napraviti čudeža in vrniti izčrpani Franciji preko noči tisti vpliv, tisto pomembnost in tisto moč, ki jo je kdaj imela, ko je igrala prvo vlogo na evropskem kontinentu. Sodijo, da je bolj izraz trme kot pa modrosti de Gaulle-ova izjava, da se Francija more postaviti na lastne noge brez vse pomoči ameriškega obnovitvenega programa v Evropi. Sodijo, da je De Gaulle izgubi! iz vida sedanje razmerje med gospodarskimi, finančnimi in vojaškimi močmi na svetu, ko je zahteval, da naj Francija vodi vso obrambo zapadnega Sredozemlja proti boljševiški nevarnosti. Mislijo, da je De Gaulle preveč Francoz, preveč nacionalist in premalo Evropejec, premalo član Združenih narodov, da bi mogel v novem položaju pravilno in uspešno učleniti Francijo v veliki zbor vseh narodov in držav, ki se morajo družiti, če naj uspešno iščejo sredstva, da bi se obranil svetovni mir, zrušila nevarnost komunistične revolucije in diktature, ohranila demokracija in preprečila vojna. De Gaulle pa raste po trdi poti iskanja zaupanja francoskega naroda. Prepričani smo, da mu bo to delo, ki mora nji vsak korak računati z narodnim razpoloženjem in s političnimi možnostmi, obrusilo njegove oficirske lastnosti, mu dalo potrebno obzirnost in spretnost, pa tudi veliko potrpežljivost, ki bo potrebna za utrjevanje reda in miru, gospodarskega napredka v Franciji sami ter za okrepitev njenih npjno potrebnih zvez s sosedi in ostalimi velikimi narodi. Da na to De Giulle misli, je pa prav razveseljivo odločno povedal, ko je v svoji zadnji izjavi brani! neobhodno potrebo zveze evropskih narodov, ki mora vključiti tudi Nemčijo. To je za Francoza velika beseda, ki jo je DeGaulle neustrašeno izrekel. Ta izjava nakazuje, da mož računa z realnostmi nove dobe in ima pred očmi zvezo evropskih narodov in držav, ki naj bo od vrha do tal ljudska organizacija n n um n n mn m**—< Pismo iz Argentine Rosarij, Arg.—Spoštovani g. urednik! Gotovo se boste začudili temu pismu 'n Argentine, ki ima namen v mojem in v imenu ifloj ih sester izraziti prav prisrčno in lepo zahvalo za Vašo veliko plemenitost, da dobivamo že od meseca novembra Ameriško Domovino. Rog Vam povrni in blagoslavljaj Vaš trud, da blagajna ne bo škode trpela. Ne veste, kak veliko veselje ste nam pripravili! Saj se tudi me zanimamo za naše ljudi po svetu in v Vašem listu je vse nazorno in zanimivo napisano. Tu v Argentini Slovenci še ni-) tako lepo organizirani, nimajo svojih šol itd. Smo kakih 50 let za vami v vsem. Mislim da niste bili nevoljni nd gospo Stušek, ki Vas je prišla nadlegovat in prosit, da nam pošiljate Ameriško Domovino. Ker sem delovala skoraj 25 let med našimi ljudmi in bila tudi v Clevelandu na hrvat-ski šoli ter začela šolo v Eucli-du pri sv. Kristini, je ta dobra gospa Stušek pokazala svojo hvaležnost. Ako bi Vam ustregla mogoče s kakim dopisom o našem delokrogu ali čemar bi želeli, mi blagovolite javiti. Veliko časa nimam, a tu in tam bi že nekaj napisala, kar bi čitatelje tega dobrega lista zanimalo. Končno( Vam, g. urednik, želiip L + • *er . slovljeno novo leto. Tu niso dnevi tako lepi — ni snega, ni toliko darov, zelo pogrešam tamošnjo gorečnost razveseliti drugega. Še enkrat naj lepša hvala in bodite srčno pozdravljeni od slovenskih šolskih sester v Argentini. S spoštovanjem, S. M. Avrelija. Op. urednika: Zelo radi pošiljamo list tje doli in srečni smo, če Vam moremo dati vsaj s tem nekoliko razvedrila pri Vašem težavnem delu. Naši dobri čitatelji Vam bodo gotovo hvaležni, če se kdaj oglasite s kašnim zanimivim dopisom o življenju tipn doli. J. D. ■ IIHHMIIIIIIIIIHIII7M na obisku pri svojih bolnih starših, sem vsa srečna pohitela na Goričico. Takoj po sv. maši ste me počakali in prva Vaša beseda je bila: “Pozdravljeni, Bog vas živi! Povejte mi, kako se vam godi, ali ste srečni in zadovoljni v zakonu, ali ima rad otroke?” Ko sem jim odgovorila, da sem nadvse srečna z mojim Marinkotom in otroci, so zagorele oči veselja in ste mi' odgovorili: “Oh, kako sem vesel vaje izjave — da ste srečni in zadovoljni v zakonu, ker se kaj takega v teh časih tako redko sliši. Bog vas biogaslovi in vso vašo družino.” In pet let po tem sem Vam sporočala žalostno novico — smrt mojega soproga. Na to pismo ste odgovorili: “Gospa, še danes slišim vaše iskrene besede, ko ste mi ponovno zatrjevali, kako ste srečna v drugem zakonu in sedaj vas je že drugič zadela tako velika žalost. Bog naj vas tolaži, le zaupajte Vanj, On bo olajšal vašo bol. In, častiti, vse to sem globoko hranila v svojem srcu. Vaši dobri nauki, tolažilne besede, velika ljubezn do Vaših faranov ni umrla 4. novembra, ampak se je preselila z Vami v večnost, ker smo uverjeni, da boste tudi tam s svojo priprošnjo pri Bogu velika storili za nas. Lahko nam bo umreti, ko imamo takega zaščitnika pri Bogu. Mi, Vaši farani, Vaše ovčice, smo žalostni, ker smo iz Vami jedjo in po jedi. Vsi n*ii se zelo dobro drle. Pametno, trezno in vedno dobro razpoloženi. Po treh dneh smo nadaljevali pot iz Turina proti Genovi. Dne 21. junija smo se vkrcali na ladjo “Saturnia.” Ladja je visoka 24 m, dolga 217 m in okoli 20 m široka. Mi smo bili prvi DP, ki smo potovali s to ladjo. Ob 4 popoldne smo počasi drug za drugim stopali na ladjo, ki nas je požirala v svoje velikansko truplo. Razdelili so nas v kabine, ki so imeli po 30 — 40 postelj ena vrh druge, še isti dan ob 5.15 popoldne smo odpluli iz Genove. Prva zanimivost je bil sončni zahod na morju. Nepozabni prizor. Morje je bilo kot razlito zlato, ki se je lesketalo v soncu. — Prva večerja na ladji: juha, rezanci, pečenka, blitva, zelena salata, sladoled jabolka in črna kava. Vino je vedno na mizi. Lepo so nam postregli, nič nas niso ločili od drugih potnikov. Na krovu ladje je lepa ladijska kapelica, ki jo upravlja stalni ladijski duhovnik — Italijan. Poleg tega sta se z nami vozila tudi dva ameriška duhovnika — avguštinca.. Potovala sta iz Rima. Zvečer smo imeli večernice. Ladijski duhovnik nam je dejal, da za nas Slovence lahko mašuje posebej naslednji dan zjutraj ob devetih, ker je kapela premajhna, pa ve, da želimo biti Slovenci pri maši. Pri pobožnostih smo imeli vedno slovensko petje. U-deležba je bila odlična. Po večerih smo zapeli na krovu. Vse se je zbralo okoli nas. žeti smo mnogo odobravanj^. J(jaU, njed (testo feyflllMflj?* AL PA NE Zjjitraj’ šmo .vstajali, p) injsedniiuri! Ža zajtri Drugi_dan je pripeljal moj novi pokrovitelj celo deputacijo Bukovincev, ki so me adoptirali kot člana svoje ekspedicije. Videti je bilo, da se ne bi mogel več izmazati, tudi če bi se hotel. Sicer sem se že itak odločil, da jih bom spremljal in osrečil tisto slavno mesto Regino v Saskatchewan s svojo pričujočnost-jo, vendar sem se delal, kot bi še ne vedel prav kaj naj napravim. Obstopili so me in vsi hiteli zatrjevati, da bom zadel srečo naravnost na glavo, ako grem ž njimi. Drug je hotel drugega prekositi v svojem zatrjevanju, kako da mi bo šel na roke v Regini, da se bom počutil kot doma. Dal sem jim torej končno besedo, da bom šel gotovo ž njimi in potem sem postal eden njih. Ni mi šlo v glavo, zakaj so me prav za prav hoteli s seboj. Menda sem se jim smilil, da bi bil sam sebi prepuščen v obširni Kanadi. Boste videli, cenjeni bralci, kako so skrbeli zame, ko smo se pripeljali v Regino in kako sem gledal za njimi, ko so odhajali s kolodvora vsak s svojimi znanci in sorodniki, ki so jih prišli čakat. Ce bi se bila tedaj odkod prikazala vsaj Blažonova Mica, pa bi se ji bil vrgel okrog vratu, jo kušnil na oba kraja in ji sproti odpuščal, pa če bi me še tako zmivala. Pa o tem pozneje. Mesec maj se je nagibal h koncu in tudi naša vožnja pre- “V ustje reke?” sem se začudil, “kje je pa drugi breg?” Povedal mi je, da je ustje reke tako široko, da bo vzelo še nekaj časa, predno bomo uzrli levi breg. Res je bilo tako. Precej časa smo se vozili, predno smo videli oba bregova reke, pa nekaj milj daleč vsak sebi. “Ta reka je pa dosti veča kot naša Ljubljenca,” omenim Vrhničanu, ko sem mu povedal, da se vozimo zdaj po reki. “Globoka bo,’ meni Vrhničan, “da naša ladja, ki ni ravno majhna, lahko pluje po nji.” “Da, plovna je za največje ladje prav do mesta Montreala, ki leži še daleč ‘ za Quebecom kjer nas bodo iztožili, Nekje sem tudi čital, da bodo reko tako U-ravnali sčasoma, da bodo plule naj večje ladje do jezera Ontario, od tam pa v jezero Erie, ki je že v Zed. državah, po tistem pa prav do čikaga in še naprej, kaj vem kam,’ mu pritrdim. “Le kje se vzame toliko vode,” meni Vrhničan. “Jaz sem mislil, da večje je ni kot je naša Ljubljanca, po kateri vozijo dokaj velikimi čolni kamenje iz Podpeči v Ljubljano. Pravijo, da je Sava še večja, pa jaz je nisem videl. Ampak da^bi bila kakšna reka na svetu tako velika kot je ta, da komaj razločiš nasprotni breg, pa ne bi verjel. No, samo da smo srečno preplavali čez morje. Že celo večnost se vozimo, se mi zdi.” “Saj se ti tudi lahko. Kakor mi je povedal eden izmed mor- t g. Franc Berniku v spomin Cleveland, O. — Prišla je žalostna novica iz domovine, da so v Gospodu zaspali nadvse ljubljeni domžalski župnik Franc Bernik. Novembra 4., tega leta je prenehalo biti Vaše plemenito srce — ugasnila je luč, katera je spremila toliko duš v večnost, utihnila so usta, ki so dan za dnem oznajala besedo nam mogoče okrasiti gomile jo namočiti s solzami večne hvaležnosti in udanosti. Sipo-' minjali se Vas bomo v molitvah pri svetih mašah, ki se bodo brale za Vaš dušni blagor pri’ sv. Vidu, Bt. Mary’s, v New Yorku in drugih krajih Amerike. Bog naj Vam da večni mir in pkoj, večna luč naj Vam sveti! Iskreno sožalje nečaku, Rev. Dr. Dolinarju. Mary Marinko ------o------- Oj zdaj gremo preko morja v Kanado Kot vse druge, skupine se je tudi naša skupina “samskih” mož — družin Kanada ne sprejema — in fantov poslovila od | Špitalskega taboriča: prijava, komisijski pregledi, dajanje krvi in končno priprava na odhod. Dne 14. junija smo odšli. Iz taborišča 3mo se odpeljali s tovornimi avtomobili v Beljak in se zvečer nekako ob 11 uri vozili mimo taborišča in obstali na špitalskem kolodvoru. Tam so nas že čakali prijatelji iz taborišča. Stali smo pičlo u- božjo. Vaša duša se je pre- ,-0. Nato: Salzburg, Innsbruck, selila v nebeški dom, šla je poi Brenner, Briksen, Trenta, Ve- plačilo za vzorno delovanje v vinogradu Gospodovem. Ljubeče ste skrbeli za svoje oičice v domovini, pa tudi v tujino je romalo Vaše skrbno oko. Vaša skrb in molitev je spremljala vsakega farana, ki je zapustil ppelepo Gorenjsko in šel po svetu za kruhom. Povpraševali ste z očetovsko ljubeznijo ’za vsakega posebej, kako se mu godi, ali je zdrav in pa njegova vera? — je trdna, neomagljiva? In če ste dobili dobro poročilo, kako veselje je napolnilo Vaše dobro srce. Ra-dovali ste 3e z nami v sreči, žalovali v nesreči. Da, takega duhovnika smo imeli mi Domžalčank Ko sem bila leta 4935 doma rona, Milan in Novara. V Turinu smo šli v taborišče, kjer smo stali nekaj dni. Da smo si mogli v lirah kaj kupiti in pisati, smo prodali, kar smo imeli. Tu se vse dobro proda. Cigarete po 10 lir, konzerve po 100 lir. Dopisnica stane 60 lir. šilinge bi mogli prodati samo po 3 lire. in kavo. Naše sv. maše smo darovali za sledeče namene: za srečno potovanje, za vse domače, ki so ostali doma ali v taboriščih in za vse tiste naše drage Slovence, ki so trpeli in dali življenje za vero in domovino. Dopoldne smo imeli tečaj angleščine, ki ga je vodil eden a-meriških redovnikov. Sklicali so nam tudi sestanek, na katerem smo se dogovorili, kako bomo poskrbeli za duhovno stran med vožnjo. Zanimanje je bito veliko. Ker sem opisal že zajtrk in večerjo, naj omenim še. kaj smo kosili: srbska salata, špageti v paradižnikovi omaki, krompir s polenoivko, sir, jabolka, črna kava. Dejal sem že, da DP niso nič zapostavljali, sedaj pa moram reči, da »mo bili celi pro-težirani. Po kosilu smo se zelo začudili, ko smo dobili vsak 20 cigaret s pripombo, da je ta dobrota samo za nas. Kadilci boste že znali, ceniti takle poklon. Posebnost potovanja je bila tudi ta, da smo morali neprestano pomikati ure nazaj, kar je bito sproti nabito na razglasni deski. Po dvodnevni vožnji smo se približali Gibraltarju. Mesto je ena sama trdnjava. Ožina je ena sama gladka stena. Najprej padejo v oči pomorske in vojaške naprave: arzenal, doki, žerjavi in dvigala. Mesto je lepo z lepimi stavbami na pobočju. Uro kasneje smo nadaljevali j pot skozi ožino in zapluli v At- zemljo. Iz morja nam je pred očmi dolga črta obrežja, vsega poraščenega ' z iglatim drevjem. Žalostna pokrajina se mi je zdela. Nikjer nobene hiše, nič drugega kot 3am gozd, večen gozd. čte bi bili bliže, bi lahko presodil les, če je kaj prida. Toda pluli smo daleč od obrežja. Potem se mi je pa zdelo, da morje ni več tako zeleno, kot smo ga bili vajeni gledati vsak dan. Voda se mi je zdela nekako umazano siva. Vprašal sem pomorščaka po vzroku. Povedal mi je, da smo zapluli v ustje reke sv. Lovrenca, zato je voda taka. ci. Po sv. maši so rajali Ukrajinski Polj alki. Naslednje jutro 28. junija je bito objavljeno, da bomo pristali v Halifaxu, naslednji dan zjutraj. Po sv. maši nam je eden duhovnikov govoril, dejal je, da naj tudi v tujini ostanemo zvesti Bogu, Jezusu in Mariji, pa nas bo Bog varoval kot doslej. Ladja je kakor most, preko katerega smo dospeli v novo domovino. Govoril je v italijanščini. Po večernicah nam je pa govoril ladijski duhovnik, dejal je, da smo Slovenci s svojim lepim obnašanjem in svojo vernostjo bili lep zgled vsem o-stalim potnikom. Vsem se je topo zahvalil za naše obnašanje. Riglerju, ki je bil naš vodja in tolmač, je poklonil lep rožni venec, ga vpričo vseh v kapeli navzočih objel in poljubil. Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli sv. mašo že zjutraj ob šestih, nato pa smo se pripravili na izkrcanje. Točno ob enajstih dopoldne smo pristali v Halifaxu, odkoder smo z vlakom nadaljeyali pot na vse strani na Naslednje jutro 17. junija! lanteki ocean. Morje je bito ne-smo imeli ob 6.15 sv. mašo. Hit-; mirno in nekateri so obležali, ro smo .spravili skupaj pevski j V nedeljo 27. junija smo ime-zbor, ki je nastopil pri maši. Na \ H sv. mašo' ob pol 10 uri zjutraj razpolago so nam dali tudi har- jna krovu. Postavili so oltar s monij, ki je v kapeli. Večina je sliko neke italijanske svetnice, j svoja službena mesta. (D. G.). šla tudi k sv. obhajilu, toda žal, Ob vstopu so zapeli naši fantje, j _______o_______ da je zmanjkalo hostij. na^ je pa igral ladijski orkes- j _jjad polovico držav v Zed. j Vso pot in tudi v taborišču ter. Neki italijanski pevec je državah praznuje deset ali več j v Turinu smo opravljali skup- zapel solo “Ave Maria,” ob kon- legalnih državnih praznikov na I pridemo zopet na tisto no svoje molitve: vsak večer cu smo pa zopet zapeli Sloven- leto. j zemljo. ______ furali pa na prvega. Torej en cel mesec na morju. Seveda, ki smo se pa tako obirali po poti in skoraj v vsakem mestu'potrkali na vrata. Kakor naši furmani, ki so obrali vse večje gostilne, predno so privozili domov.” Ako bi ne bila voda tako sivo umazana, bi sploh ne vedeli, da se vozimo po reki. Prav nič se ni poznalo, če stoji pri miru ali ne. Obrežje še vedno nič obljudeno, še vedno sam gozd. “Še bomo sekali in vozili na žago,” omeni Vrhničan in pokaže na gozdnato pokrajino ob reki. “Le naj, ampak bodo brez mene, če kaj vem,” ugotovim jaz iz dna duše prepričan. “Kaj praviš, ali je kaj polhov po ti-stihle gozdovih? Ali ste jih pri vas kaj lovili?” “Seveda smo jih! V Krim smo šli ponje, pa tam okrog. Včasih smo jih toliko nabrali, da smo jih zjutraj komaj nesli domov. Jej, kako so se tresli na žgancih, kadar so jih mati ocvrli po njih.” “Tudi ti bi se tresel, če bi te kdo ocvrl in stresel na žgance,” ga poučim. “Amp^k zverjadi pa bo po teh gozdovih, če kaj vem. Slišal sem, da je po kanadskih gozdovih toliko medvedov, da nimaš skoraj kam pljunit. Pri nas so pa že počistili ž njimi. Tam pod Snežnikom se menda že kateri dobi, če se zmoti sem iz bosanskih šum. Včasih so bili pa tudi pri nas v meniševskih gozdovih.” “V Krim je tudi kateri zašel, oo pripovedovali,” meni Vrhničan. “Pa kaj bo, ko ga pa takoj izsledijo in mu, ne dajo miru ljubljanski lovci. Toda za mojih let nisem o nobenem slišal, da bi po Krimu ponujal svoj kožuh. Doli v kočevskih gozdovih so pa baje še.” Tako sva preganjala dolg (jan na ladji in komaj čakala, kdaj trdno JANUS QOLEC: • ' < KRUCl Ljudska povest po sgodorimkih virih , DRUGI KRALJ KRUCEV Mini ter ga ujel po kratki ob-I. legi. V Verigah so gnali cesar- Kakor že omenjeno, se je u- skega upornika v Dunajsko No-dala leta 1688 glavna ter zad- vo mesto. Pahnili so ga v isto nja trdnjava prvega kralja ječo, v kateri je čakal radi Krucev — Munkač. Po preda- vstaje pred tridesetimi leti na ji Munkača je prišla 'njegova smrtno obsodbo njegov stari braniteljica Helena Zrinjska s oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi svojim sinom Francom na Du-J obglavljeni naj. Njeno večletno kruceva- Rakoči ni romal sam v zatoh-nje ji je odpustil cesar povsem' le podzemeljske prostore. — Z radi zaslug prednikov. Prepu- njim s0 odtirali na odgovor in f*- stil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrškem. Z Dunaja je poslala Helena 3ina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696 se je oženi] s hčerko hes-senskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po 'knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj .pripravljena avstrijski cesar. Rakoeiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvo- na zat • Bolj mehki, bolj skutni MAKARONI Sl PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDZRJRV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY 4 MIHI (0. 6805 ST. CLAIR A VENUE FRANK CVELBAR, lastnik. ________ REDNA DELNIŠKA SEJA Korporacije “Slovenski Delavski Dom,’’ 16835 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, se vrši v nedeljo 30. januarja 1949, pričetek ob 2 popoldne. Vabi se na udeležbo seje vse člahe in društva-člane (delničarje), da se seje udeležijo. : i - ' * ; Za direktorij: (Nadaljevanje e L strani.) GODRNJANJE NI ODPOR. I«“ RLUtlv/.ei iwujsssv, a.v. -------1310 llttLUUJ UJC . J-IJUUJC meji, je sinil mahoma plamen _mn0g0 godrnjajo čez režim in čez silne vstaje po celi deželi. Cele ^ slabe razmere, ki so nastale pod trope nezadovoljnežev in ^"komunizmom v Jugoslaviji. To-ših Krucev so vrele pod n j ego- da vara, bi se, kdor bi miam, da vo zastavo. Krncem so se pri- L pomeni že kak organiziran družili še Turki. Rakočijeva odpor Ljudje so sterorizirani krdela so se množila in narasla | .p yed0j da bj kak organiziran naglo v mogočno armado. _ "!odpor rodil le še hujše posledice, prostovoljci, ki so bili prežeti ^ ^ kje govori 0 fantih v goz. sovraštva do Habsburžanov, je :«smt !iSer«r' wwiiMA spence THE GREAT Burrows Ticket Office 419 Euclid Ave. Cleveland, O. • liM. m • 240 • 1,80 L —-WluolMuqUM —3 Im.naaM.lS.il, A ' at IOK r--------- udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev. Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem O-grska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. — 'Kruci so z^pet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in JJravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30,000 o-grskih puntarjev in plenaželj-nih .turških tolovajev je ropalo dovih, je treba vedno vedeti, da so to pač posamezniki, ki kmalu so to pac mwwKwuu. - . .. . . skušajo priti preko mejo. Orga- in rimska inteligenca je hinav- Zagrebu priporoča lekarnam, naj prodajajo zdravstveno literaturo. Torej knjige o zdravljenju namesto zdravil. Cernu naj bi bile potem še lekarne ? TITO CLAN SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI. — Naslednje bi moral napovedati s posebno slovesnostjo. Neron v starem Rimu je dobil lovorjev venec kot znamenje, da je največji rimski pesnik. Imel jo moč Sobs se odda"' Odda se opremljeno sobo1 starejši ženski. Vpraša se na 1096 E. 67 St. Gostilna naprodaj Ima D-2 in D-3 licence, v collinwoodski okolici.. Idealno za slovenske ljudi. Dobro es-tablirano podjetje, lastnik mora prodati. Za več informacij pokličite Al Batich, Broker, IV 5577. Urad se nahaja na 778 E. 185 St. niziranih čet za boj s komunisti ni. Tudi na Hrvaškem tega ni več, če tudi so bile poprej neke čete “križarjev.” Tudi četniki v Srbiji mirujejo. Nastop kakih posameznikov še ni organiziran boj s komunističnim režimom.” Ljudje sovražijo režim in komunizem; mnogokrat to pokažejo. Zasti kaže to nezadovoljstvo pasivni odpor kmetov, včasih tudi delavcev, železničarjev itd, toda to ni nikak organiziran boj. ENA IZ HRVAŠKE. — Zna-na stvar je, da manjka v Jugo sko klečeplazila pred njim.' Čeprav je bil samo krvoločen človek, ki ni o pesništvu nič razumel, je vendar dobil najvišje odlikovanje. Podobno je s tiranom Titom. Srbski znanstveniki so klečeplazna družba, ki se boji mogočnežev. In Tito postane član akademije znanosti. Ce bi ti znanstveniki oddajali Noblo-vo nagrado, jo tudi gotovo dobi Tito. To imenovanje je izraz brezmejne hinavščine. MOGOČEN TITOV GOVOR. — Novi znanstvenik pa je imel pri tej priložnosti mogočen go-|vor. Rek•*•» ra«* *ra ** Baft ICONOMV. aiUMNTMi Vra ora, tra *, raw MraVlfb M, M i tursKfn tolovajev je ropaio i —.......— v . iDožigalo po Fuerstenfeldu, mestom. Lotili so se z vso vne- Jugoslaviji še ni konec, še je mo utrjevalnih del. Kmalu se nekaj ljudi, ki se upirajo socia- je prelevil Čakovec v krucev- i;zmu Razredni boj se še kaže: ski tabor, odkoder bi jih bilo kapitalistični elementi branijo težko prepoditi. V Čakovcu je svoja zadnje poricije z ogorče- bil tudi glavni stan tolovajske n03(,j0 Mislijo, da se še vrne- vojske, ki ni držala križem rok jo “zjakj dnevi.” Te elemente bo ipo utaborjenju. Iz Čakovca so otp ,str 1. Potem se je kratkem dograjena, srečno, aa je naKiesui maiu« hodili Kruci ropat na ivse stra- obrlJj| prot;j 0j;itkom Kominfor- bo lekarna, zraven j pošteno Forgacha, enega od vo- ni. Ena četa je plenila neus- mg jn spet zag-ot0Vn, da on hodi -1— k! v!' ’ diteljev krucevskih čet. Grof miljeno ob Muri in se je upa a pot k socja]j-zmu> čeprav mora nad Ljutomer; druga je pn v^asjb bodj{i hitreje in včasih hrumela za Dravo nad re is^ p0(-,asneje q-p je n kratko vsebina govora novega srbskega BoroiVju, Friedbergu in po De-kanovclh. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja. Avstrijskemu maršalu Sig-bertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje. Dobre hiše poceni Se lahko takoj vselite v hišo na Monterey Ave. blizu 185. ce ste, za 1 družino 5 sob, furnez na plin, dvejna garaža, udobna transportacija, blizu trgovin in šol. Cena je $10,500. Na Nauman Ave. blizu 200. ceste, iz opeke, Colonial, vhod v vežo, cementni dovoz, furnez na plin. Cena $12,800. Mnogo drugih vrednosti v hi šah v Euclidu in okolici. Euclid Shore Realty Co. Svrga Co. Builders 896 E. 185. St. IV 6076, IV 6077 (242) če. Pohoda nad Ljutomer _________„ Središče sta bila zgolj ropar znanajvenjka Upajmo, •opale še drzneje. skega značaja. Vrni ev z o i ljubljanska akademija znano- Dne 12. japuarja 1704 so pre- nim plenom iz omenjeni*, gra- ^ ^ prog)aai Tita brodili Kruci Muro pri Murs- jev v Čakovec je i a za tudi za svojega znanstvenika so- kem Središču, odkoder so ee predaj m pnnt nevarna. - razpasli po celem MedžUDurju.jČakovski generalni ateb je od- q,jTA MED gVETNIKE. -Glavna četa je naperila svoj redil oponsca na Murske y Be]p.adu je Tit() zaSel med pohod na Čakovec ter ga zavze- ju. r.upitVo hišo zavije, kakor bi hotel čimprej priti ,v zavetje. Gospodinja pride in ga začudeno gleda. Kaj bi rad, kaj “Da, na Gozdanju, pri nekem kmetu . . .” “In te je najbrž spodil.” “Ne, sam sem šel' . . .” “Zakaj?” “Ker mi ni pustil . . se reče, dolgčas mi je bilo . . .” Tako blekne fant neumno iz sebe. “Dolgčas ti je bilo? Hehe, lep hlapec, ki mu je pri delu dolgčas!” ‘ISe (pravi,) pri hiši ni bilo pravega dela . .” Tako skuša zdaj fant popraviti. “Hehe, lep kmet je moral biti, če ni bilo dela pri hiši. Veš kaj, ne bomo nič dalje slepo-mišlili. Pokaži, kaj znaš! Kar z mano!” Tako se je Strajhar odločil in odvedel fanta k hlevom. Tu mu pokaže samokolnico ter veli voziti gnoj iz' hleva. Težka, pretežka naloga za Vida! Če bi bilo to včeraj, bi se je ne ustra- cuaeno gieua. o**« ^ * hoče. Fant ne ve drugega pa jo šil, danes bo pa težko zvozil. poprosi za kanec vode. Žena jo zajame poln korec iz vedrice. Fant napravi nekaj požirkov; kako naj pije, ko je tako lačen 1 Žena ga nezaupno opazuje, a ko ji fant vrne korec, izlije žena vodo čez prag, škorca pa ne spusti nazaj v vedrico, temveč ga obesi zraven v znamenje, da ga bo treba splakniti ... Vid to opazi, pa ga niti ne zaboli več. Nu, kaj še hoče? Pomišlja, rad bi ženo poprosil kruha, a ne more spraviti besede iz sebe. Po ognjišču se ipa le opre, če ni morda ostalo od južine. Ognjišče, je videti prazno, čez kako uro bo 'vpraša, če je morda v vasi kaka krčma. Seveda je, žena mu jo brž pokaže, tamle je na sredi vasi. Vid gre. Toda kaj mu bo krčma, saj nima denarja! Za- Zdaj velja napeti poslednje moči — ali pa propasti. Prvo samokolnico si nakida komaj nekaj nad polovico in jo gladko odpelje na gnojišče, držeč se kolikor mogoče pokonci, ker ga Strajhar opazuje na vsakem koraku. “Če ne misliš naložiti, kot se spodobi, kar na mestu puti! Pirazne samokolnice mi ne boš vlačil noter in ven!” Tako ga prime Strajhar. Dobro, fant naloži do vrha— in še tudi izpelje. Vendar Strajhar zmajuje z glavo, češ da je fant prešibek. Pride družina in opazuje novega hlapca. Ko četrtič, mu prično \ ti noge; ko pelje mora že sredi pota počivati. Stari zamahne z roko, češ da takega delavca ne bo gledal pri hiši. Fant napne moči, vleče dalje in omahuje. Tedaj pristopi gospodinja in /lisci) OCIJ J*"------ - * * krene v neko drugo hišo. vpraša fanta: “Si morda lačen? Nu, kaj hoče? Bi poprosil zopet za kanec vode? Ne, malo pomišlja in blekne: če potrebujejo morda hlapca? — Ne, nič ga ne potrebujejo. — Morda pastirja? — Tudi ne. Naj povpraša pri Strajharjevih, tam ibi ga morda vzeli. Pokažejo mu hišo in fant gre tja. Lepa, velika hišk že na sam po- Nisi morda nič jiužnal?” Fant povesi glavo in reče tiho: “Danes še nič . .” “Danes še nič?” se začudi že-na.“Kako, kdaj si pa jedel?” “Včeraj zjutraj . . Družina se spogleda. Žena se obregne ob starega: “čemu mučiš fanta, če je lačen!” Nato prime fanta za roko in ga po- Ucptl) vuuaa iuon cit iic* l----“ --* ---— o— r- gled razodeva, da je tu trden pelje v kuhinjo kakor otroka grunt. Fant vstopi in po kratkem Obotavljanju razodene svojo željo: ponudi se za hlapca. Ne- Ga vidite novega Strajharje-vega hlalpca! Kako drvi s ko- zaupno ga gledajo, a mu vendar j nji skozi vas, da se kar iskre rečejo, naj počaka, da pokliče-1 krešejo. Zraven pa poka z bi-jo gospodarja. Ko pride go- bičem, da otročad kar poskaku-spodar, bi fant najrajši pri pri-1 je. dej, Strajhar jev hlapec, či pobegnil, če bi ne bil tako'Siraharjev Vid! Le kje se je slab. Ali ni to tisti kmet, ki ga1 vzel tak zal dečko? Ljudje se je bil Vida med potjo z bičem Itako radi ozirajo za njim, prav nasekal? |na prag prihajajo, kadar poka Kmet ga gleda in kar narav-1 z bičem skozi vas, da bi ga bli-nost vpraša: “Mar nisi ti tam j že videli. Le kakšen hlapec je ob cesti kradel repo na njivi?” to! Razumen, lepega vedenja, Vid povesi glavo in prikima. Kmet mu reče zdaj, kakor bi vsakogar prijazno ogovori. Zraven je še tako nekam gospo- Kmet mu reče zdaj, Kaaor tu <«- mu pokazal vrata: “In kaj ho- s^’- Sama mati sinjegorska ga gej tu?” je poslala na Vrhovje. Teh “Sem prišel, če bi me vzeli bore nekaj mesecev je tu, pa si za hlapca . , Strajhar se mu zaničljivo nasmeje: “Tebe za hlapca, hehe! Takole one!” “Ali morda za pastirja . “Niti za pastirja nisi! Od kod pa si?” “Z. Gozdanja.” “Z Gozdanja? Čigav?” Fant ne ve, kako bi rekel, Strajhar pa Štrese z glavo, rekoč: “No, saj to me ne zanima, Gozda-nje mi ni toliko znano. Gotovo si sin kakega bajtarja?” “Da, baptarjev sin .” prikima fant s povešeno glavo “Se mi je zdelo," prikima Strajhar. Že tam na cesti sem si mislil, da moraš biti kak potepin . . Si že kje služil?” je že vso vas osvojil. V družini je .postal kakor domač; vse mu je odprto, kruh si lahko odreže, kadar si hoče. Gospodinja ga ima kot lastnega sina; če mu le more, mu s čim boljšim postreže. Oh, ko je pa tako prijazen! In vsako delo mu tako pristaja; prožen je, kakor bi bil rojen na Straj-harjevem gruntu, in vedno dobre volje. Celo o sadnem drevju razume, ves vrt jim je očistil in tudi sosedje ga vabijo na vrtove. Vsako delo opravlja od sile razumno/tako da ga že sam gospodar z dopadenjem (Dalje prihodnjič) 1884 1948 JVaznanilo in Zahvala. Žalostni in v dno duše potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem m Znancem, da je preminila naša draga in preljub-ljena žena in mati Anna Potokar ROJENA ŠVIRT ki je po dolgotrajni bolezni ter previdena z svetimi zakramenti, zaspala v Gospodu dne 13. novembra 1948 ob 3:30 zjutraj. Naša draga ir, ljubljena pokojnica je bila rojena dne 2. julija 1884 v Sent Petru pri Novem mestu na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 16. novembra iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo z asistenco, kjer je bil navzoč tudi prevzvišeni g. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in več drugih čč. gg. duhovnikov je daroval preč. g. Rt. Rjv. Msgr. B. J. Ponikvar. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter položeno v družinsko grobnico, kjer bo čakala častitljivega vstajenja. Na tem mestu se kar najiskrenejše zahvalimo č. g. Rev. Jamesu Mahre, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti ter jo tako pripravil za vstop v srečno večnost. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača. Dalje se kar najiskreneje zahvalimo preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno pogrebno sveto mašo ter druge pogrebne molitve, kakor tudi za ganljiv govor v cerkvi. Dalje se mu zahvalimo, ker je truplo pokojne spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev in od tam po sveti maši na pokopališče Kalvarijo. Za vse to naj mu bo dobri Bog bogati plačnik; ' Dalje naša iskrena zahvala čč. gg. go-I spodoma Rev. Francis M. Baragi m Rev. Tudi njima naš iskreni Bog plačaj. Posebej pa se želimo zahvaliti pre-vzvišenemu gospodu dr. Gregor Rožmanu, škofu ljubljanskemu, za udeležbo pri pogrebni sveti maši in pa za kropitev pokojne, ko je počivala na mrtvaškem odru. Dalje se iskreno zahvalimo čč. gg. duhovnikom za udeležbo pri sveti .maši, kjer so bili navzoči sledeči: Rt. Rev. kanonik John J. Oman, Rev. Julij Slapiak, Rev. Matija Jager, Rev. Rupar, Revr'Jos. Godina, Rev. Victor Cimperman. Vsem naša iskrena zahvala. Dalje,se iskreno zahvalimo vsem. ki so poklonili toliko krasnih vencev ter okrasili pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji izkazali zadnjo čast. Poklonili so vence sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Dem-shar Family, Mr. in Mrs. Frank Belaj in Daughter Olga, Mrs. Frances Oražem in Marie, Mr. in Mrs. August Haffner, Mr. Joseph Pulz, Mrs. Caroline Modic and Family, Mr. in Mrs. John Perhne, George J. Renner Brewing Co., Akron, O., Mrs. Christine Verbič, Dorothy Harms in William Sanislo, Mr. Frank Klemenc and Family, Klemenc Decorator and Paint, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. John Tavčar, Mr. in Mrs. Frank Živoder, Sr., John Bartol, Mr. in Mrs. Tom Vidovich, Toms Garage, Mr. in Mrs. Louis Prijatel, Mr. in Mrt. Martin Antončič, Mr. in Mrs. E. H. Hendricks, Mr. in Mrs. W. B. Bandlow, Mr. in Mrs. Daniel Jazbec, Neff Rd., Mrs. Frances Slapnik and James A. Slapnik Jr. and Family, Mr. in Mrs. Frank Černe and Family, Peter Nolan Family, Chardon, O., Emil Keserich Sr. Family, Beer and Beverage Drivers Union Local 293, Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, Mrs. Knaus Family, E. 62 St., Mr. in Mrs. R. Sweet, Mr. in Mrs. G. Reddy, Mr. in Mrs. Joe Gibson, Mr. ,in Mrs. F. Wajss, Mr. in Mrs. H. Waisa, Mr. in Mrs.N. Chalwick, Leonard Scheuerman, Mr. in Mrs. F. King, Elsie, Edna, Frieda and Lucille, Employees of Double eagle Bottling Co: William'Suhadolnik, Nick Shay, Victor Somrak, Joseph Lesljpvec, Frank Gqrenc, Lqd-die Skully, George Petrie, 'Matthew, A»- yatovich, George Zurek, Herqnim Stanieh, Mike Tieber, Nicholas Daniels, Bertha Cemigoy. rc , ,/i ' I:'" , 1 Dalje se enako zahvalimo vsem, ki so darpvali za svete, maše, ki se bodo opravile za dušo drage pokojnice. Darovali so za svete maše sledeči r Mr. in Mrs. N. J. Eardley, Mrs. Mary Kelly, Mr. in Mrs. C. Cole, Ruby St., Mr. in Mrs. Ray O’Donnell, Berwyn 111., Mr. in Mrs, Louis 2ele, Mrs. Mary Nosan and Son, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Gabriel Popovich Jr., Mr. in Mrs. John Novak and Family, Carl Ave., Mrs. Frances Oražem and Marie, Mr. in Mrs. John Lube, Addison Rd., Mr. in Mrs. Jože Grdina in družina, Mrs. Anna Blatnik, St. Clair Ave., Joseph in Jennie Dem-shar, Mr. m Mrs. Laddie Skully, Mrs. Frances Knaus, E. 62 St., Jennie Maver, Carry Ave., Mary Vukinic, Frances Novlan, Patricia Novlan, Rev. Bonaventura Bandi, OSB, A. Grdina and Family, Mr. in Mrs. Joseph Ambrožič, E. 71 St., Mr. m Mrs. J. Wypostor, Michael and Mary Ann Selan, Mr. in Mrs. Sajovic, E. 66 PL, Mr. in Mrs. Mramor, st E. 76 St, Jerry Glavač and!Family, Louis Spphek, E. 67 St, Mr. hi Mrs. Kuhar Family, Addison Rd., Mr., in Mrs. Jos. Mohar, Lakewood, O., Angela Križman, Josephine Ogrin, Frank Weise, Frank Živoder, Jr., Mrs. Mary Ke* nik, Mr. in Mrs. Norman B. Creek, Char-. don, 0., John Renko, E. 76 St, Mr! in Mrs. Lužar, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Edward Greggus, Mr. in Mrs. Chas. Lausche, Mr. in Mrs. Frank Slabe, Addison Rd., Mrs. Theresa Rose Frank, E. 54 St., Joseph Somrak, E. 58 St, J. C. Muchitz, Addison Rd., Čelesnik Family, E. 61 St., Mrs. Frances Pirš, E. 63 St. Mrs Catherine Hoca Mr. in Mrs. Fr. Mervar, Mr. in Mrs. Jean Lawrin, Mrs. Christine ^Verbič, E. 62 St, John Simončič, Rose Repar, Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mr. in Mrs. Louis Ažman, St. Clair Ave., Mrs. Martin Lindič, Frank in Mary Modic, E. 55 St., A. Cemelich and Daughter, Mr. in Mrs. Carl J. Richards, Chardon, O., MF. in Mrs. Louis Prijatel, Schaefer Ave., Rev. Jerome Koval, OSB., Mr. in Mrs. Jaimes Debčvec, Mr. in Mrs. John Hosta, gust Kollander, Mrs. Johanna Gornik, Mr. < hi Mrs. John Komm, Jr., Patricia Novlan, California, Frances Novlan, Chardon, O., Albina J. Wahcic, Frank in Anna Zakrajšek. ft Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan poreba povsem brezplačno. Dalje naša iskrena zahvala društvu Napredne Slovenke št. 137 SNPJ za vso pomoč in pa ker so pokojnico spremile na njeni zadnji poti. Dalje iskrena zahvala Oltarnemu društvu župnije sv. Vida, kakor tudi društvu Device Marije sv.' Rožnega Venca v Chardon, O. Naša iskrena zahvala vsem', ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba in pa potem sv. maše ter potem pokojnico spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo vse do njenega groba. Naša najiskrenejša zahvala vsem, ki so nas tolažili in bodrili, kakor tudi za vse izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismen? ° Iskrena zahvala tudi pogrebnemu zahodu Anton Grdina in Sinovi za tako lepo in vzorno vodstvo pogreba ter za vso po-slugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako žalostni uri. Končno zahvala vsem onim, ki so nam kaj dobrega storili na ta ali drug način. Morda se je pri naštevanju imen, ki so v t em seznamu, urinila kaka pomota ali pomanj ki jivost ter kakšno ime morda pomotoma ali na kak drug način izpadlo. Ne po naši krivdi, vsaj zdi se'nam, ker poskušali smo, da se zahvalimo vsem, katerih imena smo dobili na karticah ali kuvertah. Ako se je kaj takega pripetilo, prosimo oproščenja. A Ti, predraga in preljubljena, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji pa večni mir. Upamo, da ga že uživaš. Saj si veliko in dolgo časa trpela, trpela vdano. Bog Ti poplačaj za vse, kar si storila za nas, pa se nas spominjaj pri ljubemu Bogu in Bog daj, da se enkrat vsi srečni snidemo tamkaj n ad zvezdami, da uživali bi ono veselje; l Ki videlo ga ni oko, ter slišalo ga ni uho, in ga čutilo ni srce, in ki presega vse želje. Žalujoči ostali: JOHN POTOKAR, soprog EDWARD B., in JOHN, Jr., sinova ANNA in ELSIE POTOKAR, sinahi EDDIE, Jr., DELORES, JOHN ih JOANNE, vnuki Pokojna zapušča tu sestre ANGELA WISE, A NTONIA SHERMAN, in MARY CHOLOBIN Cleveland - Chardon, Ohio, 8. decembra 1948.