768 Listek. Ob ispitanijah voobšce, perevodnjih že (pa) v osobennosti. N. Sol-čavskago. Otdelnyj ottisk iz »Filologičeskih zapisok.« Voronež. 1898.— To brošuro je izdal in doposlal naš slovenski rojak Solčavski (Stiftar), profesor na ženski gimnaziji v Kalugi. V nji razpravlja o izpitih na ruskih gimnazijah; dokazuje, da so te izkušnje nepotrebne, ter da jih v takšni obliki, kakor so se vršile dosihdob, ne more odobravati nobeden pameten pedagog. Pisatelj govori obširno in prostodušno o preobloženosti učeče se mladine ter priporoča na koncu, da bi se ruske srednje šole kolikor toliko — mutatis matandis — reformovale po sistemu avstrijskih srednjih šol ... , A. Aškerc. Evropske knjižnice. V naših časnikih se je to poletje povodom razgovorov o bodočem ljubljanskem vseučilišču razpravljalo tudi vprašanje o tukajšnjih knjižnicah, o številu knjig i. t. d. Naj priobčim tu statistiko o največjih evropskih bibliotekah, kakor jo je prinesla pred kratkim praška revija »Naše Dobe«. Po ti statistiki šteje: Britisch Mu se um v Londonu 1,800.000 tiskanih knjig, 100.000 glasbenih del, 50.000 rokopisov in 45.000 listov. — Bibliothequc nationale v Parizu 1,934.154 del, 2,600.000 zvezkov, 250.000 map, 100.000 manuskriptov, 250.000 slik. — Publičnaja biblioteka v Petrogradu 1,155.000 zvezkov, 19.000 map, 80.000 slik in fotografij, 26.000 rokopisov, 42.000 avtografov, 4800 listov. — Rumjancevski muzej v Moskvi 700.000 tiskanih knjig, 2300 cerkvenih del, 6000 slovanskih in 850 tujih rokopisov, avtografov pa 4500. — Kraljevska knjižnica v Berlinu 980.000 zvezkov in 30.000 rokopisov. — Dvorna knjižnica dunajska 515,505 zvezkov, 23.000 rokopisov in 3000 map. — Vscučiliška biblioteka dunajska 373.982 zvezkov ter 536 rokopisov. —- Univerzitetna knjižnica v Moskvi 146.284 zvezkov. — Vscučiliška knjižnica v Pragi 284.979 zvezkov in 3857 rokopisov. — Muzejska knjižnica kraljestva češkega v Pragi 196.500 zvezkov in 4427 rokopisov. — Vseučiliška knjižnica v Berlinu 150.000 knjig. A. Aškerc. Listnica uredništva. Razni nujni posli so nas zadržavali, da posameznim pesnikom-začetnikom že dolgo nismo odgovarjali na tem mestu. Kar je godnega in dobrega, pride itak polagoma v list . . . Ostale že pripoznane pesnike pa prosimo, naj nam oproste, ako z ozirom na omejeni prostor našega mesečnika dozdaj ni moglo še vse, kar so nam že zdavnaj poslali, priti na vrsto!..... Vse čislane pošiljatelje poezij pa prosimo, naj odsihdob ne pišejo vsakega verza začet le a z veliko črko, nego naj delajo velike začetnice na počet ku verzov le takrat, kadar to zahteva logična interpu n-k cija ali sintaksa. Tako pišejo pes mi že zda v naj na pr. Čehi in večina drugih narodov. Ta način pisanja je edino naraven, pameten in — moderen...