U R B A N P R E V C P R A V A D I N O E N C I K L O P E D I J A URBANOVA SLED DINO HRIB - prava dino enciklopedija Avtor: URBAN PREVC Ilustrator: URBAN PREVC Spremna beseda: Urbanova mama Urednica: Polona Franko Izdajatelj: Slovenska fundacija za UNICEF Cena: brezplačno, a neprecenljivo Ljubljana, 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 218316291 ISBN 978-961-6626-57-6 (PDF) Knjigico, ki jo pravkar prebiraš, je ustvaril Urban, ko je bil star 7 let. Nastala je s pomočjo njegove bogate domišljije, brezmejne radovednosti, znanja in želje po ustvarjanju. Takrat jo je namenil mlajšemu bratu Tadeju in mu prvi izvod podaril za njegov 4. rojstni dan. Tako ga je privabil v svet dinozavrov ter pridobil vnetega slušatelja in sogovornika o teh velikanskih bitjih. Za ostanki dinozavrov je Urban vztrajno brskal vsepovsod in sanjal, da bo postal paleontolog. Prave sledi dinozavrovih stopinj sta s Tadejem odkrila na Kamenjaku v Istri, okostja dveh dinozavrov pa je Urban občudoval v Ribiški vasi pri Devinu. Bujna domišljija mu kar ni dala miru in je še dolgo po ogledu z nono razpredal o možnosti, da sta bila dinozavra pravzaprav brata, ki ju je med igro ali pašo ujel strašni cunami. Živo si je znal predstavljati tudi njihove glasove in se med strašnim rjovenjem navduševal nad svojim vse močnejšim glasom. Urbanov najljubši dinozaver pa je bil alozaver. Med stikanjem in brskanjem po jarkih, gozdovih, obzidjih, ruševinah in vojaških kavernah, je skozi leta naletel na veliko neprecenljivih zakladov: zanimivo oblikovane in vedno uporabne palice, matice in vijake, kost, za katero je bil prepričan, da bi lahko pripadala padlemu emonskemu vojaku, del opeke z rimske utrdbe Castra, ki se sedaj imenuje Ajdovščina, delček šrapnela, bodeče žice, gumb in druge predmete iz bitk 1. svetovne vojne … Svoje navdušenje je preusmeril v arheologijo. Strastno je prebiral zgodovinske romane in iz njih izvedel neverjetno veliko zanimivih podatkov ter v domišljiji potoval skozi čas. Z navdušenim opisovanjem svojih raziskovanj, zbirke najdb in znanjem o preteklosti, je za zgodovino navduševal sošolce in sorodnike. S pogajalsko spretnostjo je uspel prepričati dedija, da obudita koliščarsko tradicijo, za katero je izvedel iz knjig in po kateri so dečkom za 9. rojstni dan naredili in podarili bodalo. Pobrusila in preoblikovala sta kovinsko palico v Urbanovo prvo bodalo, ki je sicer ostalo varno shranjeno pri dediju, a prastari običaj, ki je po Urbanovem mnenju bil pozabljen zaradi premajhnega zanimanja za zgodovino, je bil le obujen! Med pohodom na Pohorju je naletel na pravo železovo rudo in zanimanje takoj usmeril še v geologijo. Bil je navdušen nad tem, koliko neverjetno zanimivih kamnin in mineralov je mogoče najti. Očaran nad velikostjo Zoisove zbirke mineralov, je zagovarjal pravilo več oči več vidi in za iskanje navdušil še Tadeja, ki je pomagal bogatiti njuno zbirko. Največ bogastva in idej, kaj vse bi rad počel, videl, okusil in doživel, pa je Urban - pravi knjižni molj - našel v knjigah. Bil je res strasten bralec. Koliko zgodb, pustolovščin, koliko čudovitih opisov narave in krajev, ki vzbujajo radovednost in vedoželjnost. Koliko usod ljudi, ki te včasih nasmejejo, drugič razžalostijo in v tebi vzbudijo željo, da bi nekaj spremenil. Koliko idej, ki te podžigajo, da bi, kar se sedaj zdi znanstvena fantastika, spremenil v realnost. Lebdeča postelja, časovni stroj in naprava za gledanje skozi zidove – so to znanstvena fantastika? Urbanu se je to zdel izziv, ki bi ga razrešil kot pravi izumitelj. Z znanjem, ki ga je pridobival v šoli, v knjigah, na potovanjih, med taborniki, v športu in med drugimi aktivnostmi, je spoznal, kako lahko znanstveniki s svojim znanjem, radovednostjo in domišljijo, ustvarjajo novosti in izboljšujejo pogoje za življenje. Odločen je bil postati znanstvenik, da bi na področju fizike, mogoče tudi kemije, odkril nekaj novega, koristnega za vse. In bil je glasen. In slišan. Svoj močan glas je štel za dar. Njegov glas in smeh sta napolnjevala dom in osrečevala družino. Odmeval je po šolskih hodnikih, kdaj zatresel šotorsko krilo na taborjenju. Glasno in spoštljivo je pozdravljal učitelje, taborniške vodnike, trenerje, sosede. Glasno je navijal za športne prijatelje, vzpodbujal Tadeja in bodril sošolce, se z njimi veselil in bil ponosen na njihove dosežke. Ploskali so njegovim recitacijam, prisluhnili njegovim predlogom v šolskem parlamentu, pohvalili njegove govorne nastope in odlične dosežke na šolskih in športnih tekmovanjih. Kljub vsem dosežkom in razgledanosti, pa so pri Urbanu vsi najbolj občudovali njegovo brezmejno radovednost, skromnost, vljudnost, sočutnost ter razigranost in večno dobrovoljnost. Ta uvodnik je poklon našemu Urbanu, štoparju po galaksiji, ki je z neusahljivo željo po znanju, z ustvarjalnostjo ter s trudom, spoštljivostjo in srčnostjo dokazal, da tudi otrok lahko pusti sled. Pa čeprav v drobni knjigici, v stkanem prijateljstvu, v majhnih dobrih delih. Naj njegova knjižica spodbudi otroke k ustvarjalnosti, da tudi sami radovedno in vztrajno iščejo in razvijajo svoje talente. Ko otroci krepijo svoj glas in ga uveljavljajo, puščajo sledi ter gradijo okolje in svet po svoji meri, v katerem se počutijo sprejete in se brez zadržkov izrazijo. S tem pa imajo moč spodbujati svoje prijatelje, da uporabijo svoj glas, da ne ostanejo tiho in se pokažejo v svoji edinstvenosti. Če želiš s svojim glasom in idejami aktivno puščati sledi za boljši svet, tako kot Urban, se lahko tudi ti pridružiš Junior ambasadorjem UNICEF-a Slovenija, ki so glasniki in zagovorniki pravic vseh otrok. Svoj glas uporabijo, ko so pravice otrok kršene, odločevalce pozivajo k sprejemanju odgovornosti in iskanju rešitev, svoje vrstnike pa spodbujajo k aktivnemu udejstvovanju s sporočilom, da ima njihov glas moč. Kajti otroški glas bi v resnici moral biti kot glas dinozavrov - slišan, vedno in povsod! Ko ima kaj povedati, sporočiti, pohvaliti, na kaj opozoriti, se potožiti ali za kaj prositi. Četudi ni vedno glasen in vesel. Naš Urban pri 2x7 letih DINO HRIB PRAVA DINO ENCIKLOPEDIJA Ta enciklopedija je zbirka znanj o dinozavrih in ilustracij, ki jih je Urban ustvaril pri sedmih letih. IZ NAJVIŠJIH VEJ. Še drobna skrivnost Urban vse do vstopa v šolo ni maral risati in ni skoraj nič risal. Potem pa je v šoli začel z risanjem dinozavrov. In prišel na idejo o knjigici za Tadeja. Pravzaprav risanje nikoli ni bilo njegovo močno področje. A če ne veš, da nimaš talenta, ti lahko uspe veliko! Zato se pa reče skriti talent. Če si vztrajen, se potrudiš, imaš domišljijo, zanimivo idejo, ki jo sproščeno oblikuješ in pogumno izpelješ, potem lahko nastane marsikaj! Urbanova in Tadejeva starša, od nekdaj in za vedno ponosna na vse njune odkrite in skrite talente