'GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE; Ilektroniko, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Zadovoljivi proizvodni rezultati v tovarni Aparati V mesecu maju jc proi* vodni načrt, predvideval do-laj visoko realizacijo, zato..]e tudi razumljivo, da je delovni Kolektiv tovarne .(električnih SparaitOv moral vložiti precej naporov, če je kotel zastavljeno, nalogo tudi uresničiti Eeprav 'mu to v celoti ni uspelo; saj; je bil mesečni indeks izpolnitve proizvodnč-[ga -načrta dosežen samo s P36 % pa vendar zasluži pol- . ®o priznanje, ker je absolutna dosežena vrednost kljub (težavam, ki so speljale proizvodnjo med mesecem, docela razumljiva. | iNajjispešnejše je svojo proizvodnjo obveznost izpolni! v maju 'obrat na Savski tresti. Ta je sicer dobil, polnoč iz obrata v Dobrepolju, [kjer je to pot.manjkalo, dela paradi nižjih naročil, kot smo. teh ocenjevali po dinamičnem [načrtu; medtem kd so' naropa iz proizvodnega prograv [ma obrata - na Savski cesti presegala njegove proizvodne Zmogljivosti . i Zato je v primerjavi z di-[nanučmin načrtom realizacija [dosežena kar s-135,97 %, a ftudi kumulativa za prvih le-¡tošnjih’ pet mesecev je .v tej tenoti najboljša, z indeksom izpolnitve. 1'06,86%. ' Kot. smo že Omenili, je bila iv mesecu maju , zaradi pomanjkanja naročil najugod--nejša realizacija v obratu v Dobrepolju, kjer smo izpolnili mesečni plan .samo z 82,82%, medtem ko je' kumulativa še vedno ugodna in je ob zaključku maja zabeležena z iudCksom 101,64 %.. Ta indeks je' 'sicer rfes začel nekoliko padati, toda upamo, da bo dosedanji naskok., zadostoval, da bomo uspešno prebrodili (začasne težave, in, da bo ta enota spet kmalu postala med najboljšimi v tovarni. Obrat signalno-varnostnih naprav ■ v ■. .Stegnah svojega mesečnega dinarh: enega načr-:: ta tudi v maju ni dosegel v celoti, saj'je'kazalnik meseč, ne izpolnitve 93,18%. Tudi v . tem obratu imajo največ težav s pomanjkanjem .specificiranih naročil, poleg te~ osnovne težave pa nastopajo . še pogoste spremembe v proizvodni dokumentaciji in s tem v zvezi tudi pomanjka- člani dosedanjega upravnega odbora ZP na obisku v tovarni »Gorenje« v Velenju. Obširnejši članek bomo objavili o tem prihodnjič Poročilo o delu upravnega odbora združenega podjetja v mandatni dobi 1967-88 Upravni odbor ZP je . bil izvoljen na 1-zasedanju DS ZP dne 10. 5. 1967. Konstitu-; lirai se je na svoj il. sej rd.be 17. 5. 1967, i NIZAÇÏJ ZP je bila obravnavana na 20 sejali. Najpogosteje gg .je . upravni _ odbor -'. obravnaval problematiko tovarne 'Eleménti; . (6x); Spre- V Semiču bo za DAN BOTRCA — 4. JULIJA enotna manifestacija vseh družbeno političnih organizacij ZP ISKRA Proslava bo v brezovem gozdičku Brezje pri Semiču. Prostor je idealen za masovne mitinge. Neomejen prostor za parkiranje v neposredni bližini. Pester kulturni in športni program. Ples ... čudoviti izleti v okolico. , Članek. »SEMIČ V. MRZLICI PRIPRAV« berite na 4,- strani. iBBHnaBBBBBBBBBBBBBaBBBHBBBGBBnnaBBHBHEaBBfiBBBBHBHBHHGHBBBSHEB nje reprodukcijskega materiala. Zato je kumulativna realizacija kot posledica po (Dalje na 3. strani) Smernice o najvažnejših nalogah ZK Na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, 20. maja, je bilo ugotovljeno, da zaostajamo v uresničevanju koncepta nadaljnjega razvoja družbenoekonomskega in političnega sistema, kakor tudi v iskanju pravih odgovorov na številna aktualna vprašanja h v uresničevanju politike ZKJ, še zlasti v izvajanju naše gospodarske reforme. Na ponovni skupni seji predsedstva in izvršnega ko-jniteja CK ZKJ so, izhajajoč iz teh ocen in uvodnih uvajanj predsednika Tita, sprejeli smernice o najvažnejših nalogah Zveze komunistov v razvoju sistema “tnzbeno-ekonomskih in političnih odnosov-V teh smernicah so na široko zajeta vsa pomembna vprašanja, kot npr.: samoupravljanje, gospodarska reforma, vprašanja študentske mladine, sistem dohodka, odtujevanje sredstev od proizvajalcev, trgovina, proble-ttn ne dovolj razvitih področij, zaposlovanje mladih, stanovanjska problematika, izobraževanje in štipendiranje, davčni in pokojninski sistem, demokratizacija naše, ružbt, samoupravna demokracija, naloge. komunstov ■B drugo. ‘Glede na obsežnost in pomembnost teh smernic bo-0 Prihodnjič objavili izvleček najbolj tehtnih misli. SPLOŠNO Upravni odbor Ti P šteje ,11. članov, od katerih, je 1 član dipl. .inženir, 4 člani, dipl. ékônomisti,1 '4* tehniki, 1 KV delavec in 1 ekonomist. Člani upravnega-odbora ZP so bili izvoljen; iz naslednjih organizacij - ZP : Elektromeha-v. nika,- . Elementi, Naprave, .Kondenzatorji, Avtoizdelki, El-ek tromotor j i, Instrumenti, PSO; Nabava in Strokovne službe. V upravni odbor za mandatno dobo 1967/68- sta- bila izvoljena dva-Člana prejšnje-' ga. upravnega -odbora. - DELO UPRAVNEGA ODBORA V pretekli mandatni ’ dobi je imel upravni odbor ZP 22 sej . od tega 9. v dopoldan-, ¿kem in'13, v popoldanskem; času Zasedba je ‘bila 75 %-, na, .. Upravni odbor je na' svojih . sejah obravnaval naslednjo tematiko Problematika, orga. jemniki ' (5x), podjetja v .’ izgradnji ' MIKRON Prilep (5x), ■ Elektromotorji” (4x), Elektronika (3x) in Polprevodniki (2x). Obravnava pro-biemaiike'teh tovarn je privedla do ukrepa začasne uprave y tovarni Elementi, Elektronika in Sprejemniki,-, medtem ko je-bila za tovar-’ ho : Polprevodniki sprejeta odločitev o izdelavi kompleksnega sanacijskega . programa ža to tovarno/ . Poseben ,.problem .za združeno .podjetje predstavij a zaključek izgradnje podjetja MIKRON ' Prilep To podjet-ih.! s,e. Sedaj ustanavlja že 5. let, kar predstavlja pose ben rekord v reševanju naše problematike. Razlog za tako dolgotrajno reševanje je- rie-. zadostno'in neučinkovito an-. gažiranje strokovnih ' služb, Zavoda za avtomatizacijo in. Prodajno-servisne 'Organizacija pri ustanavljanju te to-' varne. Počasnost je'imela za posledico zastaranje programa, zaradi česar niso bili podani pogoji za konstituira- ' nje MIKRONA.' Pripomba uredništva: Problematika »Mikrona«' je zdaj le prišla v ,fazo reševanja. Tako sta UO in DS sprejela . ha zadnjih sejah ustrezne Sklepe, ki so objavljeni.,na 6. strani glasila .. ■rfr' > • S i Vi Začasne uprave so v vseh , tovarnah dale dobre' rezultate .ih dokazale,: da je ob primernem ■ vodstvu in prizadevanju kolektiva za reševanje notranjih slabosti (organizacija, tehnologija,; kvaliteta) možno tudi v sedanjih težkih' tržnih pogojih l . učinkovito ' , gospodariti. Seveda se bodo rezultati dela,, ki je' bilo za-stavlj eno' v obdobju začasnih uprav, pokazali šele čez nekaj let pod pogojem, da se bodo začrtani, /programi tudi ped vodstvom samoupravnih organov odločno izvajali. INTEGRACIJA med ZP ISKRA in- podjetjem RIZ ''Zagreb 'je ' bila predmet obravnave , na .šestih sejah upravnega odbora. Dokončna’ odločitev kolektivov z glasovanjem na "referendumu,- — za — postavlja pred. vodstvo združenega podjetja odg.br t vorno halogo —_ to je, da v najkrajšem (času’ 'realizira' Cilje, ki so, bili motiv, za našo -odločitev-. Ker ta ' naloga pi lahka in se ne da izpeljati brez sodelovanja- organizacij ZP, je • potrebna pri''- tein podpora;. tudi s strani vodstva: in samoupravnih organov organizacij ZP. : GOSPODARJENJE V ZP je bilo predmet' obravnave ha' 17 sejah UO. Kot osnova za to razpravo so upravnemu .odboru služil i: gospodarski plan, sanacijski' načrt, polletni zaključni'(račun, periodik ni :in zaključni račun 1967, (Dalje na 2. strani) Poročilo O delu upravnega odbora ZP..; Naša nabavna dejavnost v maju (' (Nadaljevanje s 1. strani) srednjeročni načrt razvoja podjetja, predlogi za spremembe v načinu poslovanja (poslovanje med tovarnami in PSO, kontrola kvalitete v ZP, finansiranje dejavnosti I, in II. ZZA). V teh razpravah so se pokazale naslednje pomanjklji-■ vosti:- — neaktualnost poročil, ki zaradi tega niso mogla, služiti za učinkovite odločitve; — neizvajanje sprejetih sklepov in nalog, ki so jih zadale organizacije in združeno podjetje; —; ponavljanje problematike, kar kaže na neučinkovitost našega poslovanja oz-celo vodenja; — pomanjkljiva poročila, ki se izražajo predvsem v tem, da so premalo' analizirana in samo nakazujejo; problematiko,' v zelo majhni meri podajajo učinkovite rešitve. - . ; ORGANIZACIJA Potrebe po organizacijskih spremembah, ki jih je ugotovil že prejšnji upravni odbor so dokončno rodile predlog organizacijskih sprememb v ZP ISKRA, ki je bil sprejet kot koncept .za urejanj e medsebojnih odnosov -in izboljšanja::. sistemavodenja v našem. podjetju. Jasno je, da se postavljeni cilji ne dajo doseči z. enkratno® akcijo po organizacijah, ampak morajo biti sestavni del poslovne politike v kateri je organizacija sredstev za dosego ‘poslovnih uspehov. Zaradi tega. je vodstvo, združenega podjetja, s čimer so mišljeni vsi vodilni delavci v ZP, dolžno sedanje organizacijske probleme premišljeno in skupno reševati i-ri' io-žitve v praksi uveljavljati.' MEDNARODNO POSLOV-NO-TEHNICNO SdtlELOVA-NJE se je v zadnjem letu zelo razvilo. O tem pričajo pogodbe naših organizacij s tujimi firmami na osnovi katerih dvigujejo svoj tehnični in tehnološki, nivo z licencami, sodelovanjem ha področju razvoja in proizvodnje. Rezultati tega sodelovanja se bodo pokazali že' v bližnji prihodnosti, ker 'predstavljajo takšne rešitve najučinkovitejši način izpolnjevanja našega proizvodnega programa. PROGRAM DELA Samoupravni organi zdru- ¿j ženega podjetja so za razliko od prejšnjih "let delali brez programa. Na osnovi izkušenj iz prejšnjih let, ko je iniciativo za izdelavo programa dela imel sindikalni odbor združenega podjetja, je bila letos ta naloga prepuščena strokovnim službam ZP, in to zato, ker so te službe tiste, ki bi morale najbolje poznati naloge, ki jih je treba rešiti v ZP za jačanje integracijskih procesov, poslovne enotnosti in večje poslovne učinkovitosti podjetja. Vendar zaradi obsežne tekoče problematike, ki je kar naprej odvračala vod- stvo od razmišljanja o dolgoročnejših rešitvah in načrtnem reševanju naših slabosti* program ni bil izdelan. Na osnovi razprav, ki ka-žejo, da se svojih slabosti-zelo dobro zavedamo, po drugi strani pa tudi zahtevamo njihovo smotrnejše in dolgoročnejše reševanje menim, da je čas, da do takšnega programa pride. Naloge dolgoročnejšega značaja, ki so jih strokovne službe dolžne reševati, morajo postati osnovno delo‘ strokovnih služb, -Edino na ta način bo vodenje podjetja lahko, postalo, bolj učinkovito in vloga strokovnih služb ZP pomembna. Sedanje stanje jé namreč ravno s stališča, vo-,-dehja podjetja slabo. Vodstvo podjetja mora. v .sedanjih pogojih gospodarjenja postati kreatur poslovne politike. ZP in organizacij, in istočasno izvajalec te politike, ta; namen- je potrebno tudi omogočiti spremljanje izvajanja poslovne politike in tudi dnevno .prilagajanje zunanjim pogojem. ZAKLJUČEK Če povzamemo glavne značilnosti dela upravnega odbora in vsebine njegovega dela lahko zaključimo naslednje: , — Prizadevanja upravnega odbora, da bi pospešil reševanje problematike v y, ZP ISKRA so zmeraj naletela na nepremostljivo ovi po, \5 jo' predstavlja sedanji način.dela in tempo dela v strokovnih službah ZP in organizacijah. Operativno delo jn tekoča problematika tako suvereno obvladata razpoložljivi del časa delavcev, da se vsako načrtno reševanje važnej- -• ših nalog (sanacija tovarn, programiranje razvoja, orga- nizacijske spremembe in podobno) tretira kot dodatna obremenitev. Iz tega izhaja tudi nepopolnost materialov, ki so osnova za poslovne odločitve. Običajno dajejo diskusije tehtnejše prispevke kot sam material. — Učinkovitost déla upravnega Odbora bi bila merljiva edinó po tem,1 kako se uveljavlja pri oblikovanju po-. slovne politike ZP — ne pa po tem; kako vpliva, na ope- - rativno vodenje podjetja. — Iz teh ugotovitev izhaja nedvomno zaključek, da je ' Učinkovitosi samoupravnih organov v® veliki meri odvisna od sposobnosti vodstva ih. ne obratno. Pri tem ne mislim na,,:sposobnost kot nekaj danega, . ampak predvsem na .izboljšanje metod ■ dela in usmerjeno angažiranje pri presevanju problemov, pri čemer bi J morale imeti ; prednost dolgoročnješe naloge. Vse tekoče naloge med katerimi je tudi nekaj dojlgoroč-. nejših -so. prikazane v poročilu o neizvršenih sklepih organov upravljanja. Zato v samo poročilo' p delu upravne-. ga odbora né bi vključeval smernic za.. delo .upravnega odbora -v naslednji mandatni dobi Zahvaljujem se vsem cía- -nom upravnega odbora zdru-. ženega podjetja, ki so s svojo prizadevnost j o in delom omogočili reševanje problemov Združenega podjetja. Novemu upravnemu odboru ZP pa.žchm mnogo uspe-.' hov pri; -delu in reševanju nalog v prihodnjem mandatnem obdobju. Predsednik UO ZP Iskra: Jože BAUMAN, dipl. inž. Iz poročila Nabavne organizacije za minuli mesec je razvidno, da so še vedno težave pri dobavah hladno valjanih trakov.. Jeseniška Železarna- namreč ni hotela prevzeti skupnega naročila za tretje \ trimesečje, marveč samo za kdličino 500 ton tako, da bo morala NO še .nekaj nad 200 ton teh trar kov uvoziti • oz. nakupiti" drugje. Po zadnjih informacijah je NO uspela z naročilom manjkajočih, trakov v nikšiški železarni, hkrati;: tudi še . za ' zadnje. trimesečje. Uvoz hladno Valjanih trakov bo tako odveč. Železarna v Smederevu bo uvažala dekapirano pločevino za vse naročnike v državi. Po dogovoru .z Zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino . in Zvezno gospodarsko zbornico jo bo kupila v Grčiji. Kontingenti za uvoz. de kapirame pločevine so bili za to zmanjšanj .z» 60 %, NO pa za zdaj še ne ve po kakšni ceni bo dobila to pločevino, niti ne pozna preostalih dobavnih rokov oz dimenzijskega m kakovostnega sorti-. menta. NO je zaradi 'zanesljivosti zaprosila ža dovoljenje s katerim-bo morda uvozila dekapirano pločevino iz zahoda. Pri panogineželezne metalurgije je NO že v prejšnjem mesecu sklenila pogodbe za . dobavo materialov 115 panoge za'tretje trimesečje. Skupno je naročila 121,7 ton ■ surovin v . vrednosti 2,03 milijona N din "pri. sedmih dobavitelj ib. . V primerjavi'; s prvim in drugim trimesečjem je naročilo za tretje trimesečje za približno 10 % manjše, kar dokazuje, da sp dobavitelji natančno izpolnjevali pogodbene, obveznosti; zaradi česar so bile v naših ■V JBHBSBEBaiIBBBBBSBBSBaHSIBSBHBBflBSBHBIIBSESBBBSEñSEBHBIBBlBBBBSEISBBISQBBiBBSZHUf Že v začetku letošnjega leta so se nam v proizvodnji začeli pojavljati zastoji zaradi težav pij. uvozu materiala, ki jih v preteklem letu nismo čutili v taki meri. V naslednjih mesecih se je stanje, nekoliko izboljšalo tako, da se je proizvodnja sicer rahlo, vendar*stalno dvigala. V maju pa je proizvodnja zopet .padla, kljub temu, da je imel mesec maj isto število delovnih dni kot april. Vzrok nižji proizvodnji leži v glavnem v pomanjkanju uvoznega blaga. Material je naročen po postavljenem letnem planu in v glavnem redno prihaja, vendar nam skoraj redno obleži iia carinskem skladišču in ga uspemo dvigniti, z zamudo, kar nam povzroča poleg zastojev v proizvodnji tudi dodatne stroške. Izpad v maju sicer ni bil velik, vendar je zaskrbljujoč, saj smo naredili skoraj za 4% manj kot V aprilu. Pred- videne proizvodnje nismo dosegli pri rotacijskih strojih in stikalih. "V PROIZVODNJA V MAJU DE Izvrš. % Rotacijski stroji 76,2 Montaža števcev 104,8 Obrat stikal 81,5 Kinoakustika Ul,2 Telefonija . 105,7 Umi mehanizmi 158,9 Merilne naprave 107,9 Orodjarna 112,0 Produkcija delov 80,2 Vzdrževanje • 385,0 Skupaj 99,8 PANOGA »ROTACIJSKI STROJI« je v maju uspela montirati predvideno količino EVS-06, saj je bil končno le rešen problem rotorja. Tudi dinamo za kolo in EVS-1G je bil izdelan v željeni količini. Nismo pa v maju izdelali predvidenih količin električ- nega orodja, za katera dele uvažamo. Potrebne odobritve: okoli kooperacijske pogodbe so, se namreč zavlekle in zato nismo ‘mogli pravočasni) dobiti', potrebnih 'Sestavnih delov. OBRAT »ŠTEVCI« je v maju precej presegel -predvideno proizvodnjo, čeprav je v teku meseca večkrat izglodalo,- da zastojev ne bo mogoče .preprečiti. Le z največjo težavo je bilo mogoče v zadnjem trenutku-, preskrbeti nujen material i? uvoza. V maju je bila izdelana tudi predvidena količina Stikalnih ur. ~ OBRAT »STIKALA« bi moral v maju že doseči predvideno proizvodnjo po letnem planu, saj smo zmanjševanje, proizvodnje z ozirom na previsoke- zaloge gotovih1 izdelkov predvideli šele v' naslednjih mesecih; Predvidene proizvodnje ni bilo mogoče (Dalje na 5. strani) tovarnah ustvarjene: mani! ' zaloge. NO predvideva/i I bodo dobave . potekale’ , predvideni dinamiki brez j1 stojev, ker je . zagori^,, i .osnovna surovina — «gl baker, NO je dobila tudj vso k tošnpo' količino zlata, s t9 ‘ Pa *o vse potrebe naših ■ Vam glede, tpga elementa m I krite -' Panoga, .etektroundustriie j, I , zabeležila'" .povišanje ceni | borskega bakra od N i , 12,50 na 13,20. Vzlic temu s. '•cene''lakiranih kl vezali žic niso spremenile in bol še naprej v : veljavi v. taj jem : trimesečju ‘ • t Specifikacije za naslednj trimesečje sta ..oba. proiaji jalca ELKA in PK$ prejeli le, da je imela tovarna PK pripombe glede premajUJ; količin.' Ni) je zmanjsalao nocila za .določene dimeuai j lakiranih žic, ker je sporo! i la kranjska . ELEKTROM: i HANIKA da po kvalitet- 5 F ustrezajo.' ; Dobave ostalih. materialu potekajo v redu razen'.v pij irierih, ko mora NO radon» stiti reklamirane količine! novimi naročili. Tod rasla# [ jo vedno težave zaradi ,&! :■ kih' dobavnih rokov, .. . Razveseljiva je novica, di je ,-medivoška • TESNILB. uspela izdelati 'ustrezen psrS \ naks razreda 4 in kašitai J pertinaks ža przanisfco Al': TOMATIKO, Panoge 117. do 120 niso 2 beležile kakih zastojev, « fen pri dobavah galvajitid. ničnih. preparatov, ki vseh j jejo srebro. Kemična tovarn [ v Podnartu namreč Še ni uh [ dila nabave srebra v graji« latu. Problem bo pomagal i razrešiti tudi NO. Rahel zastoj smo zabeleži [ li tudi pri dobavah < lepilni ‘ trakov, od Izdelovalpice gu' miranega 'papirja v Velenju f ■ Zastoj' je .nastal zaradi tega, ker podjetje ni dobilo pran časno barv za tisk., Ker s barve, sedaj dobili tudi a f stoja ni več, dobave pa pa tekajo v redu. Mesečni , plan uvoza repu» [. dukcijskega materiala in suI rovm je NO realizirala -1 107,75%. Dinamika obračunane vred. j nosti čistega uvoza po P°* meznih mesecih je brla.tal® mesec indeks 1® ' januar M6? ' januar februar . maj 33’ V maju je imela NO nat višjo obračunano vredno? uvoza v tem letu. Kumub tivni plan uvoza jie NO dosegla s 35,96 %. ■• ,V . Glede uvozne probleunati» velja še- omeniti,' da- M" zvezni predpisi dovoljujejo uvoz reprodukcijskega mato, riala iz vzhoda na kredit P dobo 5 mesecev. To razveso ljivo dejstvo pa kvari P.01"' tek NO, da naše. podjetje ■* vedno' ni dobilo od Zveztre® (Dalje na .8. strani) Pismo mladinskega aktiva tovarne »Mikron« v Prilepu Na sestanku 60' mladincev smo 18. maja v tovarni »Mikron« v Prilepu razpravljali 0 .'sedanjem težkem položaju, v katerem se nahaja naša tovarna, o vzrokih, ki so pri-, vedli 'do .takšnega stanja, kakor tudi o. možnostih --za njen perspektivni razvoj v okviru; ZP- Iskra. glede na pomembnost obravnavane problematike smo ;na sestanek povabili tudi odgovorne- tovariše it uprave ¡tovarne, da bi nami fc-ti odgovorili na zastavljena vprsi. kanja in dali' zahtevana per- 1 jasnila. Obravnava te problematike na mladinskem aktivu'je tem. bolj pomembna; ker je naš , delovnia kolektiv po svoji strukturi reto mlad in so tako, člani kolektiva življeošfeo vezani na perspektivni razvoj in. bodočnost tovarne. /Na,začetku sestanka smo Hajprej obravnavali sedanji položaj tovarne, pri čemer je najvažnejše naslednje: '1. v maju 1963 je ustanoviteljske pravice do tovarne prevzela Iskra pri čemer je bila podpisana posebna pogodba nted občino Prilep in Iskro; 1. s to pogodbo, prav tako- pa tudi s posebno pogodbo med Iskro in tovarno »Mikron« je bil določen proizvodni program tovarne —‘ torej proizvodnja kolektorskih motorjev in gospodinjskih aparatov. Prav tako so s to pogodbo med Iskro in tovarno »Mikron« bile -določene pravice ¡in dollžinos-tii obeh podpisnikov. Glede na to je. imela Iskra vse pravice pri .organizaciji, uvajanju proizvodnje, kakor tudi pri strokovnem nadzorstvu nad tovarno. »Mikronova« dolžnost je bila spoštovati navodila fe izvajati naloge svojega ustanovitelja (Iskre), ker je bila tovarna v izgradnji; . 3, na osnovi določanega programa je Iskra izdelala investicijski program in 1. 1964-dbtsila- predvidena sredstva za dograditev tovarne in za nabavo potrebne opreme. Vse to je teklo po navodilih Iskre in pod njenim stalnim nadzorstvoma; 4- vzporedno z. investicijsko izgradnjo; je začel teči tudi razvoj artiklov, katere noj bi izdelovala tovarna »Mikron« im to v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani; ; V začetku so bile na obsto- j ježih izdelkih sprva. opravlje-ne le določene, izpopolnitve (prej je,te izdelke.proizvajala tovairha v Železnikih). To so b-ilir ventilatorji VE-5, mi kser MI-5, loščilnik GP-5, za katere so. bili poravnani to varni v Železnikih stroški za orodja, nekatere preostale ^ustavne. dele ift za razvojno ooJminentaeija.».-Pozneje so bw razviti novi tipi ventila-' .3ev, inlkserjev, loščilnikov Jn sesalcev za prah, prav -tako- v ZZA; 8- Vse izdelke naše tovarne j1?0*’ Prodajali prek PSO, a etni plan je bil postavljen na osnovi njenih najavljenih-potreb. ; Proizvodnjo v letu 1964 so sestavljali: ■ 20.000 ventilatorjev VE-5. in sestavnih delov za mikserje MI-5 ih loščilni-ke GP-5, Za 1. 1965 je nadalje tekla proizvodnja teh izdelkov; vendar pa se je že 'takrat pokazalo, da je plan bil : izdelan na - hitro tako, da je pogostokrat prihajalo do raznih sprememb', kar je v . sami'; tovarni prav gotovo imelo, slabe posledice. Iz teh ■ razlogov srno zahtevali, 1 naj bi že v septembru 1. 1965 se. staviji realen plan za 1. 1966. Toda do tega ni- prišlo, pač pa se je stvar zavlekla vse do marca 1966, kp/je šele bil izdelan, končni proizvodni 'plan.'''* Prav zapadi tega letnega plana seveda, nismo mogli v -celoti izvršiti. Vendar se. j e 'v 1. 1968 nadaljeval razvoj oz. osvajanje novih, tipov gospo-' dinjskih aparatov in sicer mi-kserja MI-6, lošči-lnika GP-6 in sesalca za prah SP-5. Toda ob koncu 1. 1966 se je spet pojavil problem proizvodnega plana za I. 1967. Tudi to pot je bil letni plan izdelan šele v začetku leta 1967, 'z izjavo odgovornih ; V PSO, da je to zadnji prehodni plan, s čimer bi omogočili ostalim službam v Iskri, da 'bi. končno rešile vprašanje proizvodnega programa tovarne »Mikron«. Karakteristično za - vse letne plane 1965 do 1967 je tudi to, da v tem. obdobju nikdar niso vsebovali /programa proizvodnje kolektorskih motorjev, za ka. tere je pravzaprav tovarna bila zgrajena in 'zaradi katerih je Iskra prevzela obveznost St-opanske banke v Skopju im JIB v Beogradu, da bo realizirala' izvoz 500:000 kosov . teh motorjev. Posebno bi še Zadržal; pri problematiki izpolnjevanja proizvodnega planih v-:T 1967, kajti\.po .sprejemu plana in pogodbah s PSO za proizvod, njo dogovorjenih količin po mesečni dinamiki,, smo začeli S proizvodnjo. Po dogovorjeni dinamiki za april 1967 plana nismo uspeli izpolniti, zato nam je PSO po- pogodbi storniral nedobavljeno količino. Nahajajoč' se v takšnem položaju je tovarna v maju 1967 delala po 12 ur na dan, plačanih pa je bilo sam-o 8-ur, Entuzij azepr naših delavčev, njihova delovna morala, in delovna disciplina so bile ne-popi-sljive, in. ta mesec smo-naš plan izpolnili, s čimer pa so biti dami tudi pogoji za izpoj-, nitev celotnega letnega plana. V tem trenutku .pa je- prišla zahteva PSO, naj bi rovar, na dovolila dodatni rabat v višini. 25%, ali pa bo treba proizvodnjo v tovarni ustavi-, ti. Za vse to je posebna komisija izdelala analize,, ko smo opozorili na negativne posledice- za tovarno, če bi proizvodnj o ' ustavili. Kljub temu pa je pozneje prišel nalog generalnega direktorja Iskre, da je treba nadaljnjo proizvodnjo ustaviti, kar pa je bilo še bolj tragično —.da se mora tovarna konstituirati in prevzeti vse pravice in dolžnosti. Tega smo se najmanj nadejali, kajti v tovarni v takšnem položaju in brez proizvodnega programa je kazalo le na likvidacijo. Po nalogu generalnega direktorja so bile pozabljene vse po-gad,. bene obveznosti Iskre -kot ustanovitelja, prav .tako pa tudi. zanemarjen ,- renome Iskre, kt ga je uživala v »Mikronu«, občini Prilep in Makedoniji; bilo pa je tudi omajano zaupanje naših delavcev. Ne da se opisati negativnih posledic in nerazpoloženja ljudi po dogodkih, ki so tovarno privedli v takšen položaj. Najprej so bili poslani domov, pa tudi, ko so se. spet venili; niso imeli kaj' delati. V oktobru in novembru.,je posebna komisija, sestavljena iž predstavnikov Gospodarske zbornice SR Makedonije, , Stopanske banke, občine Pri, lep, sekretariata, za gospodarstvo SR Slovenije, Iskre in Mikrona proučevala položaj tovarne in slednjič prišla do zaključka, da so možno- -sti za. sanacijo tovarne »Mikron«. To je znova ugotbvila in potrdila tudi . strokovna-komisija- iz Iskre, katera je novembra 1967 ■ izdelala - podrobno analizo in predlagala ukrepe za rešitev težkih raz/ mei, ki jih je povzročila ustavitev proizvodnje. Na osnovi, vseh teh zaključkov je bil izdelan nov investicijski program, po katerem bi bilo v »Mikronu« treba investirati 1,6 milijarde" starih dinarjev v osnovna sred- (Nadaljevanje s 1. strani) večini objektivnih vzrokov najnižja in še vedno pod 100%. Po posameznih skupinah izdelkov v majski,.realizaciji, najbolj izstopajo stikalni aparati.. V tej skupini izdelkov imamo dovolj naročil in tudi oskrba z reprodukcijskim materialom jebila v mesecih marec-maj zelo. zado* -voijiva. Iz teh razlogov smo mesečni dinamični načrt, v maju presegli kar za 556,74*%,-: ugodna pa je tudi kumulati-va.kjer je indeks realizacije 323,05%. Naj slabše kazalnike imamo v' skupini industrijskih elektronskih naprav, saj je, predi videna mesečna dinamika-bila dosežena komaj z 21,79%. Tudi kumulativa je pri tej skupim najnižja, saj smo v petih mesecih izpolnili-'samo; dobro polovica začrtanih na-; stva, za osvajanje proizvodnje asinhronskih motorjev za tovarno »Gorenje« v Velenju in tovarno »Georgi Na-uiHov« v Bitolju in za nadaljevanje proizvodnje obstoje, čih vrst kolektorskih elektromotorjev Za izvoz, v sodelovanju s tovarno v Železnikih. Pripominjamo, da je v ta namen banka junija 1967 odobrila sredstva po predloženem. elaboratu, ■■. ¡vendar Iskra pogodbe za ta kredit ni podpisala. | Zdaj, po letu dni, znova iščemo kredit za te namene. Vprašamo se, kdo je kriv za ta izgubljeni' čas in za nastale ogromne izgube Zaradi čakanja in odstopanja od pogodbenih obveznosti kot ustanovitelj d; Ali po vseh teh,'po našem mnenju nepotrebnih težavah, so pogoji za določeno usodo tovarne. »Mikron«/ oz. za našo In ali lahko računamo na. povrnjeno; zaupanje. naših delavcevdo Iskre? Toda vendarle po najavljeni proizvodnji 200.000 kosov elektromotorjev za izvoz v ZDA, kr je prenesena v »Mikron«, se je morala delovnih ljudi začela vračati tako, da smo v tem mesecu' s pomočjo strokovnih kadrov iz tovarne v Železnikih začeli" dosega-. ti dobre rezultate. Vendar pa tega v celoti le .ni mogoče realizirati, če ne bodo izvede, ne obljube Iskre za strokovno pOmoč. Razen tega. menimo, da je" potrebno, da vse strokovne službe Iskre in po--šamezhiki' štorijo Vsp "Za hitro reševanje te naše problematike, ker v nasprotnem primeru lahko spet pride do ponovne izgube zaupanja in morale v tovarni, kakor tudi pri vseh faktorjih v SR Ma- log in je tako indeks kumu-laitive 53 %. | Pri najmočnejši skupini zaščitnih relejev, , elementov avtomatike in. signalno-varno-stnih naprav je bila realizacija v mesecu maju za potrebe domačega trga dosežena'samo z S! 53%; kumuiaii-va.pa z 88.12%, visoko pa je bila presežena-, mesečna za-dožifev za inozemska, tržišča, "saj- je mesečni indeks dosegel višino 135,01 %, medtem ko je bila kumulatrva še bolj ugodna in sicer 140,36 % Rezervnih delov in uslug tudi nismo opravili toliko, kot lijh je - predvideval dinamični načrt za maj in je- indeks znašal 90,10 %, kumulativni pa 88,78%. Vendar pa 'ta ; skupina v celotnem letnem proizvodnem ...načrtu predstavlja tako minimalno udeležbo, da bistveno ne vpliva na skupno izvršitev, kedoiniji, iz česar pa bi izšli težki ekonomski, politični in osebni problemi delavcev. V dopolnitev vsega tega, poudarjamo, da so bili storjeu ni ukrepi, po katerih je poj dj.etje »Tehnometal« v Sko pju prevzelo prodajo naših gospodinjskih aparatov v L; 1968, kakor tudi zaloge iz h -1967 in sicer z rabatom 32%, medtem ko je za to PSO zahtevala 45% rabata, .ali pa cer lo več. Prav tako je pri, drugih faktorjih V Prilepu in 'republiki nastalo zaupanje, da se z voljo pomaga reševati tež-ko stanje tovarne, Vendar‘ja znova na vrsti Iskra, da končno stori res vse za to, da bi tovarna slednjič prišla na zdrave osnove. To pismo naslavljamo komiteju mladine ZP Iskra, upravi podjetja; Programsko; tehničnemu področju z žel jo/ da,bi bilo objavljeno v glasilu »Iskra«, da bi se tako- la-; že; vsi člani delovnih kolektivov ZP Iskra, seznanili s to problematiko i.n, da bi vzpodbudilo1 odgovorne tovariše, da bt prispevali svoja mnenja.' Prav tako prosimo tud; strokovne službe, naj nam sporočijo- svoja stališča. V upanju, da bomo dosegli razumevanje pri vseh, vas tovariško pozdravljamo Mladinski aktiv tovarne »Mikron«/, ,. Prilep Pripomba uredništva: Dopis mladinskega ^aktiva tovarne »Mikron« v Prilepu objavljamo v celoti. O proizvodnji v tej tovarni sta med tem žet razpravljala UO in DS ZP, zadevne sklepe pa objavljamo na 6. strani. kjer je kazalnik kumulativ 94,48 %. Ob koncu tega poročila moramo še omeniti, da je v mesecu juniju dinamika še veliko bolj napeta kot je bilar v maju, zato bomo morah še bolj odgovorno in z večjimi napori skrbeti'za to,, da bomo postavljeno naloga uspešno - izpolnili. Poseben poudarek je predvsem na tekoči realizaciji, predvsem pri tistih izdelkih, kjer v je ta zaradi organizacije tekoča proizvodnje povsem mogoče; Pa tudi pri tistih izdelkih, kjer imamo daljše proizvodne cikle, moramo težiti za tem, da bo realizacija čina bolj' enakomerna in razporejena skozi ves mesec, kajti le tako bp odprema uspela vse proizvedene izdelke tudi sproti in pravočasno dostaviti prodaji in tržišču za katerega so namenjeni. -L- iiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiimiHHimiiimiiHimNiiiiiHiimiiiiiiiiHiimfimiimiiiiiitiiHiiimniiniiin 'itnut Zadovoljivi proizvodni rezultati v tovarni »Aparati« m Semič v mrzlici priprav za proslavo dneva borca LOUBUANA-No^^ GOSPODIČNA &TMN0VVM S ¡¡¡MN C/ Ko se je izkazalo, da bo dobil spričo velike udeležbe praznik ISKRE v Semiču medrepubliški značaj, so dobile priprave za to manifestacijo povsem novo smer. Prireditelji, zlasti tisti del pripravljalnega odbora, ki mu je zaupana izvedba proslave »na licu mesta«, v Semiču, si ne beli glave z vprašanjem, kaj naj pomeni prireditev, temveč kakšna naj bo, da bo izpolnila pričakovanja in svoje poslanstvo glede pospeševanja imena velike integrirane ISKRE. OGLEDI NA LICU MESTA Po nalogu kranjskega pri-• pravijaliioga štaba za prosla~ vo praznika Iskre v Semiču smo- obiskali predstavnike družbeno-političnih organizacij Seiniške tovarne, da bi . zyedeli podrobnosti o prireditvi, ki je fakorekoč pred durmi. ..»Otipljivega«- še ni veliko. To je tudi razumljivo: kajti večje prireditve naproštem terjajo vso "sild'drobnih■ priprav in načrtov, ki "se uresničijo šele na predvečer slavnostnega dne. Zato pa živijo prireditelji v nenehni skrbi, da iie bi ta ali druga n ©pred-' videna okoliščina; skazila skrbno načrtovane priprave in obrnila na glavo delo in ideje, v katere" ’bilovvldžei nega veliko truda in upov. Zamisli-in predlogi v zvezi s čimboljšo izvedbo proslave doživljajo pravcato »eskalacijo«. Vsak predlog poraja izboljšano inačico, nič ni dokončnega in dovolj dobrega, da bi lahko pomenilo vsaj približno podobo tistega, kar želijo dati gostom semiški ljudje v svojih željah.... Vznemirjenjeje razumljivo," kajti razvoj dogodkov je prehitel najdrznejše predstave o vsebini in dimenzijah prireditve, ki jo je prevzel semiški kolektiv na svoje rame in zastavil zanjo ves svoj moralno-politični ugled. Se preden so se prireditelji ovedli, da pomeni - prvotno načrtovana proslava dneva borča dejanskopraznik, celokupne Iskre, pospeševanje, njenega imena, so že najnovejši dogodki na področju medrepubliških integracijskih gibanj —pripojitev RIŽ - - —v, povzročili, da je, dobila prireditev ‘^značaj manifestacije in potrditve nekdanjega vojnega in sedanjega proizvodnega bratstva. Takšna koncepcija ,pal v' marsičem spreminja prvotne cilje in - naloge'>ter daje prireditvi povsem nova, širša obeležja". Tega! dejstva se semiški kolektiv ^zaveda v; po-lrii meri. Veliko truda; in naporov bo potrebno, da bo proslava izpadla tako, kot si želijo prireditelji in številni gostje, ki . so. napovedmi ...svoje obiske iz yseh koncev Slovenije in dobršnega dela Hrvatske. Todaj— ali n ho to investicije na daljši rok, ne samo za semiško tovarno, temveč za vso Belo krajino ,ki ■ si -šele utira pot v neznane sfere turističnih prizadevanj? Stvari so torej jasne: semiški praznik je dejansko postal praznik vse Bele krajine, ki bo na ta dan odprla na ste-žaj svoja gos tol j ubna vrata vsem, ki jo želijo obiskati na tisti pristni in nepozabni način,' ki je ostal' V spomin • vsem, ki »so v dobrih in slabih časih prestopili njene meje. V tem smislu in pod - temi koncepcijami so si Semičani zagotovili podporo bližftje in daljne okolice, zlasti v organizacije ZZB iz Črnomlja. ■M IKi »gi#^ I m 't• > Semiška panorama s kopico gostoljubnih zidanic in vinogradi v ozadju KAKO DATI PROSLAVI SVOJSTVENO OBELEŽJE? To vprašanje je dolgo časa mučilo člane prireditvene komisije, predvsem pa direktorja tovarne Koširja,, sekretarja Kočevarja in predsednika sindikalne podružnice -;MiIeka;" ki -se čutijo v prvi' . vrsti moralno odgovorne'- za -uspeh: prireditve. »Dolgo smo premišljali, kaj storiti, da proslava ne bo podobna tradicionalnim partizanskim srečanjem in da bo tipično belokranjska«, pripoveduje' tovariš Milek. »Zavedamo se, da ima prireditev .značaj . manifestacije,- ki ji-, dajejo razne .okoliščine, karakter edinstvenosti, in enkratnega doživetja. V 'naših razmišljanjih smo vzeli v poštev značaj dneva borca, zgodovinsko pomembnost pokrajine iž NOB, medrepubliško srečanje dveh proizvodnih grupacij, geografsko lego našega kraja, politični moment . .. In končno smo se zedinili: pripravili bomo gostom pravo partizansko tabo- O/AU-MflCMl P0DZO1BL3 čevar. »Zapiši, novinar, tudi to, naj gostje prineso s seboj tudi kakšno ponjavo, ker miz ne bo. Škoda je kvariti to prekrasno preprogo iz mahu itn oropati taborišče te osvežujoče brezove sence«, pripo^ H gg. . 8—fcaL..- Prijetna postojanka: Planinski dom na Mirni gori M BPP I •. I rišče, takšno, kot jih je bilo v času NOB nešteto posejanih prav v teh krajih. Gost-,, je, ki so se naveličali iskanja »originalnih« krajev in dogodkov, bodo prišli na svoj račun. Naša-dčviza bo: sproščenost, tovarištvo, dobro počutje ..« Ogledali smo. si 'prekrasen brezov gozd v bližini Semiča, kjer naj 4. julija vstane veliko »partizansko taborišče«. Težko - si je zamisliti boljši kraj za uresničevanje omenjene ideje in temeljne »devize« prirediteljev.:: »Tukaj bo partizanska ' straža, tamle taborni ogenj- in jambor ‘za zastavo, tam naprej kuhinja" y tej vrtači kultur-, niški kot in oder Frontnega gledališča VII. korpusa, pri tej brezi štabno osebje in politični oddelek ,.. Goste bomo porazdelili po »brigadah« iž NOB, po krajih odkoder prihajajo. Mladini je namenjen tisti plesni oder, pionirjem ona poljana ... Športnikom ...« je vneto razlagal sekretar tovarne tovariš Ko- roča direktor Košir! »Pa tudi kakšen papirnat kozarec in jedilni pribor bo prišel prav. Sicer pa naj gostje povprašajo tovariše iz partizanov, kaj vse sodi v opremo pravega partizana — razen orožja, seveda...«* Kaže, da se bo treba ravnati po nasvetih tovariša Koširja, sicer pojde tisto pravo doživetje po. zlu. Visoke pete niso nič kaj primerne za ples v brezovi senci, nedeljska obleka pa tudi ne za sproščeni počitek na ma-hovnati preprogi po napornem potovanju ali vožnji." Gostje, upoštevajte torej partizanske običaje in izkušnje — v vaš prid! ZA CIM BOLJŠO KVALITETO PRIREDITVE Zavedajoč se pomembnosti širokega značaja proslave, ki bo nedvomno privabila veliko število' gostov z različnimi pričakovanji in zahtevami, so prireditelji izvedli »mobiliza- cijp« vseh gostinskih, kul-1 turno-umetniških ter šport nih zmogljivosti bližnje, in daljne okolice .Zaradi konspiracije, ki naj vzbudi radovednost, zaenkrat ni dovoljeno izdajati podrobnosti. Kd« pozna belokranjsko; izhajdlji. vost in neizčrpno razbontost, naj ne bo v skrbeh za; prijetna presenečenja. K ar zadeva gostoljubje — ni da bi govoril: upoštevati je treba, da je dežela turistično še neodkrita - in da torej, ili okužena ,s. .komercializtraniji materializmom. Udeležba članov obeh .ljubljanskih gledališčnih hiš pa hudi " zadostne garancijo, da "bodo. prišlj na . svoj račun tudi' ljubitelji duhovnih dobrin Tudi gostje iz. sosednje Hrvatske obetaj o presenečen ja kaj. - -to bomo videli na.proslavi Precejšen delež, prizadevanj za čimbolj ši uspeh proslavi pade na našo prodajno orga:; nizacijo, ki je obljubila ozvočenje in kinopredstave:/glede na dimenzije prireditvenih prostorov haloga ne bo lahka: in terja precejšnjo mero- tehničnega znanja. »Potrudili se" bomo tako,' da. bomo.j zadovoljili vsakogar,"' ki bo prišel med nas s čistim srcem m z voljo spO- . znati ljudi irt značaje našega še vedno nekoliko zapostavljenega kraja. Komur ne bomo v stanju ustreči — prosta mu bodi pot! Napotili ga bomo "v druge predele pokrajini,,' saj je -dežela polna' turistifr nih zanimivosti — od lepm prirodnih ..kopališč vzdob:. Kolpe, do ribolova in ža loiv ce zanimivih predelov Ko-; čevskega roga in Gorjancev.« Tako zagotavljajo priredijo lji, med katerimi prihaja do občasnih nesporazumov samb v vprašanjih, kako na najboljši način« sprejeti go's^, in jim izkazati gostoljubje »na belokranjski način«. ; Sodeč po vnetih-.pripravah in po karakterju priredite-’ 1 j ev. je uspeh proslave, izven vsake diskusije. Mirko Ljubič T ŠOLSKI CENTER KRANJ Iz montažnega oddelka kinoakustike v Kranju (Nadaljevanje z -2. strani) doseči zaradi pomanjkanja uvoznega materiala. PANOGA »KINOAKUSTIKA« je kljub znatnim težavam zaradi pomanjkanja «Voznega materiala — uspela. Manjkajoč material iz uvoza je uspela nadomestiti z drugimi materiali. Predvideno vtednost je bilo mogoče preseči s 4 registra!onii ki so bili dokončani. OBRAT ATN je v maju dosegel nižjo proizvodnjo, kot v aprilu. Bati se je bilo čelo, da mesečna naloga ne bo dosežena. Tekom meseca je bilo namreč, na posameznih izdelkih vež zastojev, ki niso dovoljevali,'' da bi montaža-koordinatnih stikalnikov normalno tekla. Zastoji so tjili zato, ker je material iz uvoza prispel z zamudo, tako da je bilo nemogoče redno delati na stikalniku, relejih, I kot tudi na stojalih. Zastoj -na enotah povzroča prenizka količina relejev. OBRAT »URNI MEHANIZMI« je»le uspel izdelati planirano količino števcev pogovorov za izvoz, kljub temu, da so v teku meseca nastopile težave z osmi in dobave številčnih kolutov niso bile redne. V preteklem mesecu so nastopile tudi težave na,, stevilčnikih za števce, ker livarna zaradi težav z. orodjem 11 ¡„redno dobavljala ogrodij aii Pa so bila slabe - kvalitete. OBRAT »MERILNE NAPRAVE« je tudi. v maju, kakor v predhodnih mesecih “»segel planirano vrednost, “ri realizaciji predvidene eksterne proizvodnje ima ob-fat vejike težave, ker nismo v stanju redno dobiti vsega materiala iz uvoza in ker 5®* obrat veliko naročil za «omače potrebe. Ostali obrati, M delno tudi razvajajo za prodajo, prelagajo predvideno vrednost ,e® Produkcije/ "ki pa v attBietn času le dobiva več naročil, tako da računamo, da se bo v prihodnjih mesecih eksterna proizvodnja povišala. Ker v maju mesečnega plana nismo dosegli, se nam je nekoliko zmanjšal naskok, ki smo ga imeli ob koncu aprila. Ta znaša le še 156 milijonov starih din/ kar ne predstavlja niti dvodnevno: proizvodnjo. Ker pa je bila proizvodnja le nekoliko višja, kot. bi to zahtevala: enakomerna. razdelitev -letnega plana;/ imamo v petih mesecih izdelanega le nekoliko več, kot zahteva enakomerna raz-deji.tev.^t/edeti pa muranjo,-da se bližajo letni mesem/ ko nam bo zaradi letnih dopustov, proizvodnja padla. PETMESEČNA PROIZVODNJA DE Ižvrš. \. % Rotacijski stroji 93,8 Montaža števcev 95,9 Obrat stikal 100,3. Kinoakustika 104,2 Telefonija 108,9 Urni mehanizmi 148,8 Merilne naprave 107,9 Orodjarna 131,6 Produkcija delov 80,2 Vzdrževanje 200,1 Skupaj 101,6 Največji zaostanek imamo pri rotacijskih strojih,, ki ga bomo v naslednjih mesecih razmeroma težko popravili: Višja proizvodnji števcev v: maju še hi pokrila znatnega zaostanka iz prejšnjih mesecev. Upamo, da bo razlika pokrita, v naslednjih mesecih. Ostali obrati kumulativno vrednost dosegajo- razen produkcije, kjer je po vsem izgledu planirana vrednost eksterne proizvodnje previsoka. Težave v maju So nam nekoliko zmanjšale odstotek povišanja proizvodnje nasproti lanskemu letu. Ob koncu aprila je ta znašal 11 odstotkov, dočim ob koncu maja izkazujemo komaj 10 odstotkov višjo proizvodnjo, 1 kot lani v istem obdobju. PRIMERJAVA PETMESEČNE PROIZVODNJE (1967-1968) PO STALNIH CENAH DE • Izvrš. |' % Rotacijski' stroji 189,1 Montaža števcev 89,4 Obrat stikal . 83,6 Kinoakustika 148,0 T elefonija :- 134,8 Urni mehanizmi 256,0 Merilne naprave 122,1 Orodjarna i05,3 Produkcija delov M ■ 67,7 Vzdrževanje 128,8 -Proizvodne usluge 52,0 Skupaj 110,0 Pregled nam kaže izredno 1 povečanje ¡eksterne -proizvodnje pri;, urhih. mehanizmih -in rotacijskih strojih, seveda pa beležimo -največj-i uspeh pri telefo^fiy-/"šaj':je-- bila proizvodnja'-v letošnjih petih me . šecih..-za .-¡skoraj 1 milijardo SD večja fet lani v istem obdobju. Stalni zastoji, ki so sicer manjšega, značaja nam povedo, da bi letos lahko dosegli še, precej .višjo proizvodnjo, če bi bila preskrba z uvoznim materialom normalna. Z uspehom smo lahko kljub temu zadovoljni, če: upoštevamo velike težave pogojev gospodarjenja v letošnjem letu. Posdbno je treba poudariti veliko voljo kolektiva, da prebrodi obstoječe težave, ki sp v : veliki':, meri objektivne in izhajajo iz znatno ostrej— . ših pogojev gospodarjenja v . Jugoslaviji. Prepričanj smo, da se bo stanje moralo izboljšati, „ dolžnost vsakega člana kolektiva pa je, da težave razume in skuša doprinesti svoj del. Rešitev je v discipliniranem in. /bolje organiziranem delu, ne pa v nepravilni kritiki nekaterih, ki težav ne poznajo. Naloga vodilnih ljudi je, da članom kolektiva stalno tolmačijo težave, da bo vsak član kolektiva vedel, kaj je njegova pr- ■ va dolžnost. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl.' inž. Dobro organizirani seminarji Iskrin šolski centre v Kranju je v letošnjem letu organiziral vrsto uspešnih seminarjev. V razgovoru je tov. Vili Zorko dejal: Vprašanje: Kot vse kaže, je letošnje leto plodnejše kar še tiče dopolnilnega izobraže- ■ Vanja: Je bila pobuda samoiniciativna? | Odgovor: Vsekakor. Menjavanje ljudi v samoupravnih organih, zakon o varstvu pri delu — vse to zahteva strokovno angažiranje mnogih ljudi. V ta namen smo izdelali. program dela in ga poslati našim organizacijam v vednost Vprašanje: Je bilo dovolj odzivov? Odgovor: Za program so se Zanimale naslednje" organizacije: »Inštriimanti«"1 Otoče, »Elekiromehanika«. Kranj in »Elektronika« Horjuf in' PŠO. Vprašanje: Kaj pa:druge or-ganizao-ije. . ;?/ Nimajo - problemov oz. potreb za .izven-šolsko izobraževanje?: Odgovor: Težko je prav odgovoriti, vendar menimo, da so nekatere tovarne same organizirale tovrstne seminarje, vendar bi bilo prav, da bi nas o tem vsaj obvestili/.--. Vprašanje; 'Zakon o varstvu pri delu precej ostro postavlja odgovornost za morebitne nezgode. Prav zato morajo mnogi 'Opravljati-izpite. Menite, da so vse vaše organizacije. organizirale zadevne seminarje? Odgovor: To bi .vedel, odgovoriti le Republiški inšpektorat za delo : v Ljubljani. Vprašanje: Bi lahko'kaj povedali o letošnjih seminarjih? Kot je znano, šo bili dobro organizirani. Odgovor: Bilo je. več seminarjev in z različno tematiko kot n. pr.: seminar o varstvu pri delu ža vodilne kadre ZP Iskra, ki se ga je do sedaj Udeležilo 130 članov. V aprilu. je bilo 52 udeležencev na seminarju o transištorski tehniki. Isti mesec je 46 oseb iz-»Elektroni ehanike« • obiskovalo seminar o vars-tv.u pri delu z električnimi: - haprava-_ mi- in -uspešno opravilo zaključne teste. V maju ;e bil organiziran seminar o avtomatskih telefonskih papca- - vah za predstavnike PTT podjetij iz Beograda, Novega Sada jn Čačka. Za P SO smo organizirali seminar o varstvu pri delu na žerjavih in' delu na višinah, za »Instru-mentej. Otoče pa seminar: .skladiščna služba in upravljanje materialnimi zalogami.. Ob koncu, maja smo zaključili seminar po. naročilu »Elektromehanike« jn sicer: varnost pri delu na.izpostavljen ih delovnih mestih. V teh seminarjih,je.„bilo,zajetih 312 oseb. Zdaj pripravljamo se- - mina-r. za »Elektroniko« Horjul,, (o „varstvu, pri delu) zatem, vsaj tako kaže tudi za semiško tovarno. Predvidevamo pa tudi seminar za samoupravi jalce oz za nove člane DS in UO, tako za ZP, tovarne in obrate. Vprašanje: Kako pa pripravljate svoj. izobraževalni program? Odgovbr: Tu - je več poti. Organizacije lahko same zahtevajo razne seminarje oz. druge " olbMke: izobraževanja. Program pa, ki ga naredimo samoiniciativno, pa je v bistvu odsev želja ¡posameznih, organizacij in enot. ABC Razpis »ISKRA« — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA,:; Linhartova 35 Odbor za' začasno Upravo razglaša prosto del. mesto VODJE PROIZVODNJE v obratu Feriti Ljubljana-Stegne Pogoji: .-j? — Inženir-strojne ali metalurške stroke s 4-letno prakso v proizvodnji —¡j tehnik strojne ali metalurške stroke s 7-letno prakso v proizvodnji , Osebni dohodek se določi- po Pravilniku o delitvi OD oziroma po dogovoru. Ponudbe'z opisom dosedanje-zaposlitve in dokazili o izobrazbi je oddati • Kadrovsko soc. oddelku tovarne Ljubljana, Linhartova 35-. ‘ - ~ Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov I SKJLiii"! Z 2. seje DS ZP ISKRA — KRANJ (14. 6. 1968) @ V zvezi s predlogi za nar dalj nje' reševanje problematike podjetja v ustanavljanju MIKRON Pridep je DS ZP sprejel naslednje sklepe: 1. Uprava ZP ISKRA mora vztrajati na izvrševanju, pogodbenih obveznosti za dobave pogonskih motorjev za pralni stroj in obvez okvirnega- sporazuma o kooperaciji- s tovarno »Gorenje« Velenje. 2. DS ZP daje soglasje k najetju: investicijskega posojila v višini 8.333.670 N din za osnovna sredstva, 4.058.030 N din za obratna sredstva •S tem, da sé skupini znesek tega kredita vloži kot 50% udeležba ZP ISKRA KRANJ v podjetje v ustanavljanju MIKRON Pralep in š tem, da jé Stopahska banka Skopje udeležena- z lastnimi sredstvi v višini 12.391.670 N din- oziroma z enako 50% vlogo v podjetje -v ustanavljanju MIKRON Prilep. ZP ISKRA Kranj in Stopanska banka Skopje jamčita oziroma nosita odgovornost pri poslovanju podjetja/ v : ustanavljanju MIKRON Prilep iz naslova te investicije v istem razmerju — vsak pó 50%. Pravice m dolžnosti obeh vlagateljev se uredijo z ustrezno pogodbo v skladu s predpisi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij o združevanju sredstev za skupno poslovanje. V tej pogodbi naj se po možnosti" s Stopansko banko Skopje sklene dogovor, da v skladu z. določilom V. .odstavka 126. člena Temeljnega zakona o podjetjih po konstituiranju podjetja MIKRON Prilep preidejo . obveznosti ZP ISKRA iz te pogodbe, - ki se nanašajo na najeto . investicijsko posojilo na konstituirano podjetje MIKRON Prilep. V kolikor se tak dogovor s; Stopansko banko Skopje ne doseže, predlaga UO ZP delavskemu svetu ZP, da pooblasti generalnega direktorja ZP, da s Stopansko-banko Skopje v tej pogodbi sklene dogovor, da tudi po konstituiranju podjetja v 'ustanavljanju MIKRON Prilep-- za obveznosti iz investicijskega posojila še naprej jamči ZP ISKRA Kranj. Za podpisnika te pogodbe s strani ZP ISKRA se določita generalni direktor ZP ISKRA tov. Logar Vladimir in direktor finančno-račun o-vodskega področja tov. Vidmar Alojz. 3. V roku enega meseca naj podjetje v ustanavljanju MIKRON Prilep, uprava podjetja in Zavod za avtomatizacijo dokončno razčistijo spor v zveži z inženiringom za proizvodnjo motorja za hladilni ški kompresor. Prav | tako pa naj v istem času Uprava podjetja, Prodajno-servisna organizacija in MIKRON razčistijo sporne zadeve med PSO in MIKRONOM. 4. Da bi se zaščitili interesi ZP ISKRA kot ustanovitelja je potrebno, da se za podjetje v ustanavljanju MIKRON Prilep formira strokovna ekipa z halogo, da organizira obstoječo : proizvodnjo in izvede predvideno investiranje in vpelje novo proizvodnjo. Ekipo naj bi ser stavljali trije tehnični strokovnjaki, s katerimi naj , se sklenejo pogodbe do 30. 6. 1968. 5. DS ZP daje soglasje, da ZP ISKRA najame kredit za pokrivanje izgube v podjetju v ustanavljanju MIKRON Prilep v letu 1967 v višini 1.333.596 N din." ' V tej-; pogodbi naj se po .možnosti s Stopansko banko Skopje sklene dogovor, da v Skladu z določilom V. odstavka 126. člena Temeljnega zakona o podjetjih po konstituiranju podjetja, v ustanavljanju MIKRON Prilep preidejo obveznosti ZP ISKRA Iz te pogodbe na konstituirano podjetje MIKRON Prilep. V kolikor še tak dogovor s Stopansko banko Skopje ne doseže, predlaga UO ZP delavskemu svetu ZP, da pooblasti generalnega direktorja ZP, da s Stopansko banko Skopje v .tej pogodbi, sklene dogovor, da tudi po konstituiranju podjetja MIKRON Prilep za obveznosti iz te pogodbe še naprej jamči ZP ISKRA Kranj* Za podpisnika te pogodbe s strani ZP ISKRA se dolo-. čita generalni direktor ZP ISKRA tov Vladimir '--Logar" in direktor f inančno-račun o-vodakega področja tov. Vidmar Alojz. 6. UO ZP‘priporoča tovarni Elektromotorji Železniki, da nadaljuje s tehnično pomočjo in da najtesneje proizvodno sodeluje s podjetjem, v ustanavljanju MIKRON" Prilep. DS ZP priporoča tudi tovarni Elaktromehanika Kranj In tovarni Avtoalektri-ka Nova Gorica, da prav tako nudita tehnično pomoč in da najtesneje proizvodno sodelujeta s podjetjem v’ustanavljanju MIKRON Prilep. Tovarna Elektromotorji naj prouči možnost vključitve MIKRONA1 kot svojega obrata in pripravi pogoje pod katerimi je pripravljena izvršiti ta predlog. 7. Razreši se dolžnosti direktorja podjetja v ustanavljanju MIKRON Prilep tov. Dámeski Markota s 1. 7. 1968. Na njegovo mesto se kot v. d. direktorja imenuje tov. Giorgieski Sotirja. Imenovanje primopredajne komisije izvrši generalni direktor ZP. @ DS ZP sprejema predlog gospodarskega plaha ZP Iskrá Kranj za leto 1968 v predloženi obliki ter potrju- je ugotovitve in sklepe UO ZP kot sledi: PROIZVODNJA DS opozarja na predim^p-- zioniranost plana proizvodnje,. ki ni rezultat tržnih prilik. Predvsem je nevarno tam, kjer je plan proizvodnje postavljen v pretežni meri zaradi izkoriščanja proizvodnih kapacitet, kot tudi tam, kjer je plan postavljen le zato, da se računsko pri-kaže poslovni rezultat, ki je sicer v skladu s splošnimi akti ZP, ni pa za, tako proizvodni o na razpolago niti kapacitet, niti niso tržne prilike take, da je tako proizvodnjo možno prodati. DS smatra, da morajo strokovne službe dati jasnejše mnenje o realnosti proizvodnih programov posameznih organizacij. 1 ' KADRI DS. ..ugotavlja," da problematika kadrov ni nič, manj pereča- od tiste, Ri smo jo ugotavljali pred leti in zato vztraja na že danih predlogih o analizi strokovnosti kadrov v ZP m- o realizaciji skfepov, ki so jih samoupravni organi ZP že predlagali in šo formulirani- v po-, sameznih aktih ZP ali organizacij. DS . tudi priporoča, da, se pri,., nadaljnjem zaposlovanju izvaja liri, realizira politika-zaposlovanja, pripravnikov, z ustrezno izobrazbo. OSEBNI DOHODKI Nivo osebnih dohodkov posamezne. organizacije^- uravnavajo same, vendar morajo strokovne' službe pp analizi plana in rezultatov plana povedati ali' se gibljejo osebni, dohodki v okviru ekonomskih predvidevanj ,in če se. ne, je s tem- ogrožena reprodukcija-organizacij-. Posebno pozornost je treba- posvetiti tam, kjer je nizko poprečje osebnih dohodkov iti tudi ’ tam morajo analize, prikazati® vzroke za tako stanje. OBRATNA SREDSTVA Realizirati, se mora sklep o analizi - nfepregibnih ih ne-kurantnih zalog gotovih' izdelkov pri Prodajno-servisni organizaciji,: in sicer Bi. bilo k tej analizi dodati tudiJ analizo nekurantnega materiala v organizacijah, kar bi organizacije morale imeti in upoštevati v sanacijskem programu. Strokovne .službe bi morale to zasledovati z analizo sanacijskih programov. Pri kupcih je ugotovljeno, da kljub znanim objektivnim pogojem le ni narejeno to, kar je v bistvu možno narediti z malo večjimi na-pori, ker trenutna. neJikvid- " liost ni samo vzrok slabe plačilne sposobnosti' naših komitentov, ampak tudi malce premalo angažiranosti z naše strani, da terjatve vnovčimo. ' s ■■ '! OSNOVNA SREDSTVA Pri osnovnih sredstvih je zasledovati politiko aktiviranja medsebojnih kooperacijskih odnosov med organizacijami v okviru ZP, ker je todividjuaJno investiranje v proizvodne kapacitete dražje kot če se skuša angažirati že obstoječe kapacitete v okviru ZP. NAÖAVA IN UVOZ DS se strinja z ugotovitvami v planu. PRODAJA NA NOTRANJEM TRGU Referat' za mednarodno kooperacijo naj bi ustrezno pozornost posVefcil,' ne samo kooperacijam med ISKRO in zunanjim svetom, temveč vsklaijevanju kooperacije znotraj, ISKRE. Treba je najti ttcdi način, kako izpolnjevati äneidsebojne obveznosti. INVESTICIJE Rekonstrukcija kot taka se mora realizirati. Obstoj službe investiciiy ne" ¡sme biSi vprašljiv,, ker je taka služba potrebna, sicer se bodo posamezne. ; organizacije začele obračati na zunanje institucije in se ne bo moglo, voditi investicijske politike, v okviru ZP. Pri vprašanju kadrovske strukture investicijskega področja pa morajo odgovorne službe -dati svojo besedo., BILANCA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI V bilanci sredstev je potrebno pri instrumentih predvideti način kritja primanjkljajev tistim- organiza- cdjam, ki v bilanci sredstej j prikažejo izgubo. CELOTNI DOHODEK Delavski svet ZP smatra, da morajo strokovne -služb« I ZP podati o reklami konto«, ten predlog. DS opozarja, ¡¡j : višina. sredstev, predvidenih za razvoj, lahko— pripelje združeno podjetje samo v Je večje težave. Ne moramo si "zamisliti, da povečujemo proizvodnjo . in prodajo, ne da bi istočasno povečali tudi vlaganja v razvojno dejav. nost. Poslovni rezultat je v bistvu odvisen od tega, ker smo iz lastne cene izločili izdatke, ki so življenjskega pomena za perspektivo' ZP'" Strokovne službe ZP morajo dati oceno realnosti poslovnega rezultata posamia- -nih organizacij, ker si pred- ’ st avl jamo, da bodo pošamez-■ne organizacije zaključile:poslovno1 leto z izgubo, istočasno s tako oceno pa tudi predvideti: med instrumenti način kritja predvidene izgube. PRORAČUN STROKOVNIH SLUŽB IN OSTALIH DELOVNIH ENOT Sredstva, ki se vlagajo v , izgradnjo centra za avtomatsko obdelavo podatkov (proračun, vzdrževanje itd.) naj se smatrajo kot posojilo v smislu že. sprejetih sklepov,j Na predlog UO je DS sprejel še naslednje'Sklepe: ■ ® Strokovne službe ZP se zadolžuj o,..da- na. osnovi ugotovitev DS izdelajo predloge za reševanje problematike, H. je nakazana in podajo zadevna poročila na prihodnjih sejah samoupravnih organov ZP. ' ti'':", ' . . Razpis ISKRA KRANJ NABAVNA ORGANIZACIJA razpisuje prosto delovno mesto REFERENT UVOZA Kandidat mora, poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska ali-tehniška fakulteta I. stopnje —2 leti delovnih izkušenj v zunanji trgovini ali v drugi komercialni dejavnosti — aktivno znanje nemškega jezika ali — VEKS — zunanjetrgovinska smer — 2 leti prakse v zunanji trgovini ali v drugi komercialni dejavnosti — aktivno znanje nemškega jezika. V primeru, da prijavljeni kandidati,ne izpolnjujejo 6or' njih pogojev, bo komisija, na to delovno mesto sprejela pripravnika. Stanovanje ni zagotovljeno. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave v časopisu »Delo«. Pismene prijave z. opisom dosedanjega dela in dokazili : o strokovnosti naj kandidati pošljejo razpisni komisiji Nabavne organizacije Kranj, Oldhamska 2. 0. ds ZP zadolži strokovne službe ZP, da v sodelovanju z organizacijami, izdelajo koncept gospodarjenja v ZP. 0 DS ZP sprejema poro-fjlo o delu upravnega odboja ZP v mandatni dobi 1967/68 in daje j razrešpico 'dosedanjemu upravnemu odboru ZP. V kavi upravni odbor združenega podjetja so bili izvoljeni. naslednji tovariši; _ Člani: Janez BafličPolprevodniki Trbovlje, . inž. Ivan čož Avtomatika Pr- žan, Slavko Fatur — Eleikitro-. mehanika' Kranj, Ludvik Jelinčič •— Avtoelefctrika Nova Gorica, Ludvik Kranjc — Na- -bavna organizacij a Kranj, mi.. Franc Sila — ZZA Ljubljana, inž. Matevž Šmid — Elektromotorji Železniki, inž... Franc ' Štancer . —| Naprave Ljubijana, inž Jožo Tomšič —, - jtoštrumeinitsi OtočS, laž, j! Josip Turkovič: — RIZ Zagrebi ’ Namestniki: Živo jim Abramovič, — PSO, Ljubljana^ Ivo -Homung —: JBielttnooiika Horjul, Jože Kočevar— Kondenzatorji /Seple, Ferdo Kri žainSprejemniki Sežana, Alojz Ladiha — i; Elementi . Ljubljana. SKLEPI • DS ZP Sprejema poročila o delu komisij DS: komisije za/ prošnje .in pritožbe, disciplinske komisije, komisije za izume in tehnične iz-1 boljšava ' ter komisije , za štipendije in daje tem komisijam razrešnieo. . Zadolžj se Strokovne službe ZP, da opozorilo' komisije' za štipendije, iti 'ga je podala ■v svojem poročilu. •£ dne 12. 6. 1968 glede izredne indiferentnosti n-efcaiteni/h organizacij do štipendiranja strokovnih kadrov, prouči jn. po- ■ 1 da predloge za rešitev tega problema, DS ZP je imenoval v ko-, , misije samoupravnih organov nasledn je' tpvariše: . Komisija za -prošnje in pritožbe *• Predsednik: Jože Avbelj — »BSektromehaimkat;.. . člani: Dušan Ambrožič — »Av to-, elektrika«, Anton Marentič — »Kondenzatorji«,, f Vitoš Valenčič : —.»Polprevodniki«, • ■Nitja . Ančtk — »Strokovne službe«. Komisija za tehnične izboljšave in racionalizacijo Predsednik: inženir' Jože .Štraus — »Strokovne , šfuž-■^t-Člani;; |pž. Roman Ku-tnaver — »Naprave«, ■ mž. Stane Mraz — »Radijski &špre-. tanki«, Vinko Marmt. —■ »El«k,romohamka«, Dušan Kalan — »Aparati«, inž. Franc Benedičič -- ZZA. Disciplinska komisija i Predsednik: Rudj Kpšorok “" PSO; člani: Stanko Juvan 7~. »Aparati«, Viktor Polije JB »inštrumenti«, Jože rdbnar I — »Elektronika«, Vinko Plešec — »Elektrome-hanika«. Komisija za štipendije Predsednik: Ivan C var — »Elektramehanika«; člani: Edo Zajc — »Avtomatika«, Janez Koser — »Aparati«, Peter Gartner — »Elektromotorji«, Jože: Deželak — »Naprave«, Lojze Kočevar — »Kondenzatorji«,- Peter Komel — »Elektronika«, Viktor Tišler — »Instrumenti«, Marjan 'Vrabec..— »Usmerniki«, Jože Pikelj — »Polprevodniki«, Janko Pompe —. PSO, Bogdan Mohor — NO. ZDRUŽENO PODJETJE SKLECI 22. SEJE UQ ZP 9 U0‘ ZP spiraj enih informacijo o organizacija ppasia-,vc ob dnevu borca v Semiču in o IV. letnih športnih igrah ISKRE v Novem mestu ter predračun stroškov za te manifestacije in priporoča 'organizacijam ZP,. da te prireditve podprejo s'finančnimi 'sredstvi - po razdelilniku, ki ga’ bo izdelalo finah-čno-računovodsko packočje in ' ki bo prikazano skupno v razdelilniku stroškov za družbenopolitične organizacije ZP. 9 V zvezi s predlogom To-vaitne električnih aparatov Ljubljana, da se prekliče - eklep o podpisovanju nabavnih nalogov, ki je bil sprejet - na 19. seji-U0 dne 2. 4. 1968 in ga je potrebi delavski svet ZP na 7.. zasedanju dne 4. 4. .1968,. je UO ZP zadolžil , direktorja finančno-račundvodskega . področja tov.’ Vidmarja, da tovarni posreduje ustrezen odgovor. Sklep UO ZP se ‘de preklicuje fn ostane v veljavi. 1 @ UO ZP j e. vzel na znanje ^poročilo o Izpolnitvi piana proizvodnje, ^prodaje in nabave • za. prve štiri mesece letošnjega t leta. @ UO ZP je obravnaval 'dopis' sindikalne podružnice tovarne, : Elokt romehanika Kranj v zvezi- s plačilom ne-. katerim vodilnim in družbenopolitičnim -delavcev ZP, ki so bili angažirani pri izdelavi gradiva in pripravah 'za integracijo s podjetjem RIŽ Zagreb in posreduje Sindikalnemu odboru obrazložitev, kot je bila podana na 20. in 21. sejf UO ZP. ® UO ZP se strinja s predlogi Organizacij sfcoskadrov-skega področja zu uvajanje enotnega ■ sistema analitske ocene- delovnih, mest v ZP ISKRA, in sicer: 1. O sprejemljivosti predloga sistema analitske, ocene bi z družbeno kritičnega vidika' moral razpravljati .politični aktiv ZP' ISKRA. . 2. Pred obravnavo sistema -analitske, .ocene ■ na UO ZP oziroma DS ZP, bi ga morala temeljito obravnavati komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja. - 3. Med sistemi analitske ocene, ki bi se uvajali v ISKRI se je treiba odločiti za' najbolj prikladnega. Uvedeni so naslednji sistemi: (a) Sistem zavoda za produktivnost SRS, (b) Zavoda za reorganizacijo in revizijo, (c) Zavod, za avtomatizacijo (d) Katalog zahtev in dčfinicij» kot' ga je pripravil po daljšem oblikovanju team za analitsko '. oceno delovnih mest. .. 4. Kolikor- bi se pokazal sistem, analitske ocene, ki ga je pripravilo organizacijsko -kadrovsko področje kot sprejemljiv-sistem, :'to je, da bi bil pozitivno -sprejet - na političnem - aktivu, pri komisiji za organizacijsko kadrovska vprašanj a'na- UO ZP, se bo : predloženi'' Sistem posredoval - organizacijam,' - da bi le-te mogle n-avzati stali- , šča do sistema.*: ’ ,;/ 5. Organizacije bi morale zavzeti 'stališče do prediože-' nega sistema, da. bi bilo mogoče sistem po potrebi nadalje razvijati.' UO ZP ugotavlja, da- je treba" enoten sistem v ISKRI vpeljali na podlagi ‘poslovnih in socialnih cjljev ZP. Postopno .urejevanje^ te prpbieona-t »a je ' sestavni del po-: p*“ . politike, ZP. UO zadolžuje Organizacij-, sko kadrovsko področje, da to nalogo do konca' izpelje, organizacijam ŽP pa pripo- ■ roča, da pri. izvajanju te naloge- sodelujejo ..—"š. . Svojimi strokovnimi’ kadfi. @ UO ZP zadolžuje odbor za začasno upravo, v Tovarni radijskih sprejemnikov Sežana, da do konca meseca, junija 1968 dostavi sanacijski program tovarne za razpravo na .samoupravnih -. organih. ZP. © UO ZP zadolži Prodajno servisno organizacijo, da poročila, o zalagali gotovih izdelkov jh terjatev po sklepu II. seje UO z dne 23. 11. 1967 ,redno dostavlja in se to ne Smatra kot enkratno poroči- lo. @ UO ZP vztraja na izvajanju že sprejetih .sklepov in izvršitvi v postavljenih rokih v zvezi z- -ustanovitvijo Centra za avtomatsko obdelavo,.-, podatkov.- UO ZP je vzel na znanje zahtevo o prenehanju dela tov, Franca špijerja, ■ dj.pl-, inž. na delovnem mestu direktorja" investicijskega področja in zadolži Organizaciji sko. kadrovsko - področje, da š . L 7. 1968 uredi razporeditev Franca špllerja, dipl. inž. na drugo ustrezno 'delovno, mesto,. ki odgovarja »njegov vjim strokovnim sposobnostim. Tov. Marjan Štraus, dipl. ‘inž, se imenuje za vršilcddolžnosti ■ - direktorja s,,investicij-skega področja. Novo dolži nosi prevzame s 1 7. 19aS'. . ; Na' -podlagi - odločbe Izvršnega .sveta Skupščine -SR Slovenije z / dne 16. 5, 1968 in na predlog Za-voda za av- ‘ tematizacijo Ljubljana UO ZP imenuje v svet Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana tov. Pavleta Tepino, dipl. inž., strokovnega svetovalca direktorja zavoda za avtomatizacijo. *A‘VTO elektrik^ SKLEPI 3. SEJE UO (11. 6. 1968) Upravna odbor predlaga v potrditev delavskemu svetu, da po rednem postopku; ki je določan za j sprejem-- ih spremembo " internih .aktov, sprejme, da se' pod-egi-veiljavnih meril -v. Pravilniku-:o šti-mulativitteto. ■., nasrajevanj.u upošteva, za celotna tehnična sektor, .še dodatna merila,- jci se. uporabljajo; za telimčao; kontrolo. Zadevno s'e spremeni člen. 12 -a, ki naj po 'novem .glasi: »Za tehnični sektor'velja/ poleg naštetih maral še dodat nio merilo za. obračun reklamacij po naslednji formuli: reki. -=. 1,00 — R 12 d . 90 . n.«/„.Kip..-- . - - Pri-, tem r je: ,. R 12 d =. vsota NU- vsebovanih ¡v peklamlrahih izdelkih . za' preteklih' 12 mesecev disHO, - N •-= normativ • 32.890 /NU, ki velja za, 90% kumulativno izpolnitev plana. Izračunan jč -na podlagi '(poprečja) NU' zajetih v reklamiranih izdelkih v letu 1967. % Kip = odstotek kumulativne izpolnitve plana v. mesecu za katerega se dela obračun, , Člen 14 naj se glasi: »Uprava, splošni in finančni sektor so polovično udeleženi pri posebnih merilih tehničnega in komercialne ;a sektorja. Dodatno merilo .teh. ničnega' sektorja se, ne upošteva. 2. Ker določila -statuta tovarne določajo, da se tudi sprememba 'pravaltiika o stimulativnem, nagrajevanju opravi po predpisanem/ : postopku in uporablja od prvega -dne naslednjega meseca, po tem, kp-jo sprejme delavska svet, predlaga upravni, odbor v potrditev; delavskemu svetu, da sprejme, sklep, da se za mesec maj ¡n junij 1968, za lzraeuia. faktorja : stimulacije telinadpemu sektorju uporabljajo .dodatna merila, ki so vsebovana v predlogu spremembe. pravilnika o stimulativnem nagrajevanju, ki jih je.upravni odbor tovarne dne 11. t. m. dal delovnemu kolektivu v razpravo.' ! Šolski center združenega podjetja I ISKRA KRANJ v Kranju B ' ' ' bp sprejel za šolsko leto 1968-69 naslednje število 3 učencev: V TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN i STROJNE STROKE V KRANJU: 25 v elektrotehniški oddelek in 50 v strojni oddelek; V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU: 75 za naslednje poklice: orodjar, finomehanik, strojni ■ ključavničar, rezkalec, strugar, elektromehanik in tele- n fonski mehanik; B - I V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN'KOVI- NARSKE- STROKE V LJUBLJANI: 75 za naslednje poklice; orodjar, finomehanik, strojni ključavničar, elektromehanik, telegrafsko-telefonski me-h hanik in RTV mehanik, a ■ Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi uspehov pri sprejemnem izpitu. Sprejemni izpit J obsega za vse/ šole: b — izpit.iz; slovepskega jezika a . — izpit "iz matematike in - a — .psjhotehničhi pregled Kandidati/za spretjem: v eno izmed navedenih šol morajo predložiti osebno do vključno 24. junija 1968 do 10. ure naslednje listine:. ^- prijavo za vpis v L letnik (obrazec ^1,20), kolkovano h , z državnim kolkom, za 0,50 -Ndin; v prijavi morajo 3 ' • kaudidati navesti, pplčlic, ki še ga želijo izučiti, ozi-| . tl roma stroko'za vpis v tehniško -šolo — izpisek iz rojstne matične knjige g , spričevalo o kchiča-nl osemleifki..in h — zdravniško potrdilo ia‘ -/.;.:■ ... , -■ ' "■ -- ' Jj" Vpišejo ".se lahko,kandidati,,ki. niso /starejši od 18 let. b Prijave1 ža vpišSV-, tehniško šolo elektrotehniške in I stihjne stroke v Kranju in poklicno šolo elektrotehni- ■ ške /an kovinarske .stroke v Kranju sprejema šolski a center .združenega 'podjetja Iskra Kranj v Kranju, Savska Loka 2, prijaha za vpisN poklicno Šolo elektro-g . tehniške in kovinarske stroke v Ljubljani pa vodstvo a /šole v.'Ljubljani, -Linhartova 35, ; ., -, | Šolski center združenega podjetja-Iskra-Kranj nima lastnega internata .niti' v Kranju niti v Ljubljani. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stanovati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za sprejem v internat invsicer v Kranju na naslov: Dijaški-dom, Kranj, 3 Kidričeva 2, v Ljubljani na naslov: Dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska 26. ■ Dodatne informacije lahko dobijo kandidati v šolskem centru združenega podjetja-Iskra Kranj v Kranju ali H po telefonu na številko 21-567 — Kranj V. letne športne igre Iskre teljski. Znova> bosta tekmo odigrali moštvi iztovarne elektromotorjev in iz- Horjula,. medtem kb, je ekipa to- ' varne električnih aparatov sklenila.. ponovno tekmo s Horjulčani predati brez boja .z- rezultatom 3:0. Ne glede-na' izid ponovne tekme med ekipama iži Železnikov ih Horjula je računati, da je v tej ■ skupini- zmagovalna ekipa' ■ jz Železnikov ih tako finalist. V skupini, katere 'iiosilee je bild ekipa tovarno' »Elek— ¡'tfpmehahikai ,.sta - bili pretekli .teden odigrani naslednji dve " nogometni ' tekmi: Elektromehanika ■ : Avtomatika, ki. se je končala z zjna-go Kranjčanov 5:0 .(4:0).. ter. tekma mod ekipama Avtomatika ih. Naprave;' »ki se je končala z zmago moštva s Pržana 3:2 (0:2). Tudi. v tej' skupini je' žc jakno," da so zmagovalci jn finalisti" nogometaši kranjske tovarne. Ekipa Zavoda za avtomatizacijo si j e po zmagah nad ekipama RIŽ Zagreb ■ in Elementi zagotovila sodelovanje v finalu v Novem mestu. Pretekli ' teden je na igrišču v Tacnu premaigaia ekipo iz.-. ipvaiiie. elementov za elektroniko -z; rezultatom 5:1 (3:0). r Prav gotovo najbolj vroče je bilo na . nog