Fr. S. Lekše: Dr. Gašpar Rojko.                                              387
matici. Da je bil dalje-časa v Svečini, razvidno je iz prijateljstva njegovega, katero je gojil z župnikom v Lučanah, Temerl - om. Poslednji je bil sam učen mož in je znal vnemati mladega duhovnika zlasti za cerkveno zgodovino. Vsak teden sta se navadno shajala ter pretresovala razna zgodovinska in mo-droslovna vpraša-
iiHiuiiii»M[imiMiinHHtniuHHmiMiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniu»ii[i|iii!iii[iimriiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiinitiiiiiiii[[
nja, skratka: vse, kar bistri um in ogreva srce. Naro-čevala sta si naj-imenitniših učenjakov dela,   kakor škofa Klavdi-ja Fleurvja obče-cerkveno   zgodovino, Bossuetov uvod   zgodovine sveta in vere, Voltaire -ov «Essai d'histoire univer-selle» itd. Kajpada ni mogel Rojko   dolgo   ostati skrit. O njegovem znanju in njegovi učenosti se je kmalu raznesel glas. Zato ga pa slavnega spomina cesarica Marija Terezija pokliče v Gradec za profe-. sorja iz logike,
metafizike in etike. Toda te predmete je učil le malo časa, ker je postal leta 1774. profesor cerkvene zgodovine
na graškem vseučilišču. Že leta 1777. dobivalo vedno večjo čast med doma-so ga imenovali ravnatelja na semenišču čini kakor preko mej Avstrije. Razne graškem zaradi njegove vnetosti za na-     časti  so  ga doletele  kot profesorja in
mniuiiiiiniiiHimiimiiiiiiiiiiiiiiimi                                                                           isTnininininniii
ravno v našem Rojku pravega očeta in prijatelja. Natanko je moral izpolnjevati svoje dolžnosti vsak gojenec, bodi preprostega, bodi plemenitega rodu. Prav to je potrebno v zavodu, ker ljubezen do dela in reda je duša človeškemu delovanju. Pa tudi tega imenitnega posla ni   opravljal   dolgo.   Dne   7. listopada
1. 1782. ga pokliče cesar Jožef II. za učitelja cerkvene zgodovine v Prago, ker so prikratili   ter   iz-premenili graško vseučilišče v licej. Ko je začel učiti v imenovanem mestu v  imenitnem vseučilišču Karola Ferdinanda, trlo se je poslušalcev   raznih stanov. Znana je že bila Cehom njegova zgodovina   «Kostniškega cerkvenega   zbora«, kjer je prav slobodomiselno pisal  o  J. Husu. Rečeno Rojkovo zgodovino, to je «Geschichte   der grossen Kirchen-versammlung zu Kostnitz» so poznali že poprej po Vac-lavu Petrvnu,  kateri jo je bil   izdal v češkem prevodu. Njegovo ime si je pri-
zDr. vašpar  Sloj ko.
:                      -^:v.;/':
""""»""*
predek. Ker je bil le «director quoad disciplinare et scientificum«, bavil se je le z vzgojo gojencev, kateri so imeli
duhovnika. Leta 1790. so ga izvolili jednoglasno za dekana na praški bogo-slovski fakulteti in 1.1791. ga je imenoval
25*