cena 17 dinarjev številka 41 (745I glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Titovo velenje, 18. oktobra 1984 Oktober -mesec požarne varnosti Čeprav gasilci ne opravljajo svojega dela kampanjsko, temveč načrtno, intervencije pa izvajajo v primerih, ko je pomoč potrebna, najpogosteje gašenje požarov, je mesec, predvsem pa teden požarne varnosti (od 21. do 27. oktobra) priložnost, da se vrste gasilcev dodatno usposobijo, in da se uredi gasilska tehnika. Teden požarne varnosti, ki ga bo občinska gasilska zveza Velenje še posebej pozorno organizirala, bo dal številne priložnosti krajanom in delovnim organizacijam, da uredijo stanje požarne preventive. Številne vzgojne akcije na šolah, demonstracije uporabe gasilske tehnike in gasilskih aparatov, bodo v večji meri dopolnile sicer bogate programe na šolah. Ob tej priložnosti se bodo gasilci še posebno potrudili. V svojih gasilskih domovih bodo pripravili priložnostne vzgojno-propa^andne razstave, glavna gasilska prireditev pa bo demonstracija gašenja in reševanja na območju krajevne skupnosti Edvarda Kardelja v soboto, 20. oktobra ob 15. uri. Vaja bo prikazala izvežbanost gasilskih enot, enot civilne zaščite in ostalih občanov ter strokovnih ustanov pri reševanju! ob nastanku požara ali ekspllozije v takšnem strnjenem naselju in v stolpnicah. Hkrati pa bo to tudi preizkušnja operativnih enot in vodstva gasilcev o potrebnih ukrepih v novem naselju, ki je urbano in gradbeno problematično, kot menijo predstavniki gasilcev. Akcija 1000 pregledov požarne preventive je v teku, kontrole gasilskih društev z nenadnimi alarmi, ocenjevanje posameznih društev in gasilskih enot, predvsem pa gasilci uspešno intervenirajo v vse pogostejših primerih požarov na področju Šaleške doline. J. M. Gorenje Za 25,6 milijard dinarjev izdelkov V prvih devetih mesecih letos so zaposleni v delovnih organizacijah Gorenje gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna opreme in Gorenje Elektronika Široka po-troSnja izdelali za 25 milijard 600 milijonov dinaijev izdelkov. V primeijavi z obdobjem januar — september 1983 so v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati povečali fizični obseg proizvodnje za 24%, sicer pa so do konca meseca septembra izdelali skoraj 1,350.000 velikih gospodinjskih aparatov in 737.000 malih gospodinjskih aparatov. V delovni organizaciji Gorenje Notranja Sedaj je čas jesenskih krosov. Tudi zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je pripravila pred tednom dni v mestnem parku s pomočjo velenjskega atletskega kluba kros za učence velenjske občine. Pionirji so se potegovali za pokal N ašega časa in za pokale ZTKO. Vseekipni pionirski prvak so bili tekmovalci iz osnovne šole bratov Mravljakov pred pionirji Izvršni svet RTC Golte ohranjati Na 111 seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje namenili osrednjo pozornost problematiki Turistično rekreacijskega centra Golte. Kot smo lahko slišali na seji, aktivnosti za sanacijo Golt dobro potekajo. Treba je kar najhitreje rešiti še nekatera bistvena vprašanja, saj je smučarska sezona dejansko že pred vrati. S 1. januarjem prihodnjega leta naj bi enovita delovna organizacija s sedežem v Zekovcu postala ena od članic sestavljene organizacije Merks Celje. Do takrat pa je treba dosledno izvest reorganizacijo delovne organizacije Paka, ta namreč dolguje RTC Golte"*226 Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Posvet o požarni varnosti V petek. 19. novembra, bo v gasilskem domu v Titovem Velenju 2. medobčinsko posvetovanje o požarni varnosti, ki ga prireja Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje. Pokrovitelj posveta je Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Velenje. Ob 8. uri bodo odprli razstavo osebnih in požarnovarnostnih sredstev, požarnovarnostnih naprav za odkrivanje, javljanje in gašenje požarov, kjer bodo raz- stavljali: Zarja iz Kamnika. Varnost iz Ljubljane. Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic in Pastor iz Zagreba. Ob 9. un se bo pričel posvet, najprej bo na vrsti poročilo o stanju požarnega varstva v Savinjsko — Šaleški in Koroški regiji, sledila bo izdelava elaboratov požarnega varstva in ocenjevanje tehnične dokumentacije z vidika požarnega varstva, ob 11.30 pa bo predstavitev razstavljalcev in demonstracija opreme. Gorenje sozd Uresničevanje projekta Obnova Gorenja" if V četrtek. 18. oktobra, se bodo v Titovem Velenju sešli na 8. redno sejo delegati delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Delegati bodo najprej razpravljali o poročilu o izvajanju projekta »Obnova Gorenja« ter sprejeli ukrepe za izpolnitev planskih nalog za leto 1984. Na dnevnem redu je tudi informacija o poslovanju Gorenjevih podjetij v tujini ter sprejem usmeritev za prihodnje aktivnosti ter razprava in sklepanje, s) jalcev gospodinjskih aparatov v SFRJ. Delavski svet sozda Gorenje bo na današnji seji obravnaval in določil še predloga samoupravnega sporazuma o skupni metodologiji in merilih za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog ter o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Sklepal pa bo tudi o javnem razpisu za imenovanje poslovodnega odbora sestavljene organizacije združenega dela Gorenje in imenoval razpisno komisijo. milijonov dinarjev, potrebno je narediti še sezname drobnega inventarja, rešiti nekatera kadrovska vprašanja, osnovna težava pa je pomanjkanje denarja za obnovo žičnic, gondole, usposodobitev hotela, nakup goriva in podobno. Za usposodobitev RTC Golte je za kolikor toliko normalno delo bilo treba vložiti več kot staro milijardo dinarjev. Problematika v zvezi z rekreacijsko turističnim centrom nad Mozirjem je široka in zapletena, roki kratki, zato je treba vse načrtovane akcije dosledno, hitro in učinkovito izvajati. Te morajo teči usklajeno med celjsko, mozirsko in velenjsko občino. Vse težave, s katerimi se danes srečujejo delavci RTC Golte, nikakor ne smejo vplivati na ponudbo. Če pa rezultati vseh prizadevanj ob koncu prihodnjega leta ne bodo dobri, je edini izhod stečaj. Vendar se je treba zavedati, da izgubiti center pomeni nikoli več ga usposobiti. Člani izvršnega sveta so v razpravi poudarili, da se RTC Golte kot rekreacijski center in pomemben del turistične ponudbe mora ohraniti in razvijati. Hkrati pa so bodočemu prevzemniku RTC Golt obljubili, da bodo sodelovali pri vseh aktivnostih in mu nudili vso podporo. Pohvalili so prizadevanja iniciativnega odbora pri opravljanju nalog za reševanje vprašanj RTC Golte, komiteju za družbene dejavnosti in občinski telesnokul-turni skupnosti pa naložili, da obravnavata težave RTC Golte in v prihodnje v ustrezno letno revaloriziranem znesku občinska telesnokulturna skupnost dodeli dotacijo temu centru. O tej problematiki naj bi spregovorili tudi člani komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter skupaj s sisi materialne proizvodnje in cestno skupnostjo poiskali možnost vključevanja dela sredstev v njihov letni plan za leto 1985. Ta denar pa naj bi bil namenjen za vzdrževanje gondole. Reorganiza- Antona Aškerca in Veljka Vlahoviča. Najboljši pa bodo čez nekaj dni nastopili na republiškem krosu Dela v Litiji. Ob tem je treba posebej pohvaliti tudi tokrat dobro udeležbo tekmovalcev iz osnovnih šol, tekmovalce Centra srednjih šol pa smo lahko letos prešteli na prste. Enako velja za udeležbo iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. naprej sodelovale pri vzdrževalnih delih na Golteh. Prav tako pa so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na svoji zadnji seji naslovili prošnjo izvršilnemu odboru sklada skupnih rezerv Slovenije, da bi ta dal avans za milijardo dinarjev, ki bi ga porabili za tekoče poslovanje in obnovo drobnega inventarja na Golteh. O dejavnosti za sanacijo RTC Golte skupaj s potekom reorganizacije delovne organizacije Paka pa naj bi komite za planiranje, gospodarstvo < in varstvo okolja pripravil poročilo za zasedanje zborov občinske skupščine. oprema so letos proizvedli 91.000 kopaln mentov ter 838.000 kubičnih kuhinjskih in kopalniških ele- cijo delovne organizacije Paka je treba kar najhitreje in dosledno izpeljati, za to nalogo so imenovali posebno komisijo, ta pa mora izvršnemu svetu predložiti svoj koncept usmeritev. Seveda pa člani izvršnega sveta pričakujejo, da bodo vse organizacije združenega dela, predvsem DO RLV, Eso, Teš in delovna organizacija Vegrad še metrov talnih keramičnih ploščic. Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema, je med drugim, občutno povečala tudi proizvodnjo terminalov. Delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja pa je za dobro polovico povečala proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, glasbenih centrcv, zvočnih omaric itd. Delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja sc v prvih devetih mesecih dosejie 72 % za letos načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje, de-o-vna organizacija Gorenje Not! a-nja oprema pa 73 %. Storili ja bodo vse. kar je mogoče, da s : s povečano proizvodnjo v zadn ih treh mesecih, se pravi z doslednim izpolnjevanjem mesečnih operativnih načrtov, kar najboij f>ri približajo dokaj zahtevnim etnim planskim nalogam. Projektivni biro - Zavod za urbanizem Poslovno tehnično sodelovanje roi SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ V prostorih Savinjsko-Ša-leške gospodarske zbornice Velenje sta v četrtek, 4. oktobra, predstavnika Projektivnega biroja in Zavoda za urbanizem podpisala samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju. Predsednik zbornice Ivan Kos je o tem vsekakor pomembnem dogodku izrazil zadovoljstvo ter hkrati dejal, da je s tem dana osnova za boljšo obliko tržnčga nastopanja. Opozoril je tudi, daje v Šaleški dolini gotovo veliko znanja in je treba storiti vse, da ga bomo kar najbolj koristno uporabili. V takšni obliki sodelovanja pa bi morali pritegniti tudi druge delovne organizacije. Občina mora svoj razvoj usmeriti v prodajanje znanja in ta sporazum je gotovo eden od začetkov takšnega razvoja. Projektivni biro in Zavod za urbanizem se, kot je zapisano v sporazumu, povezujeta, da se bosta lahko skupno vključevala na domačem in tujem trgu s celovito ponudbo kar vsaka /ase sedaj ni zmožna storiti. Njen končni cilj bo. da se usposobita za prevzemanje investitorskega inženiringa, zato sta se k sporazumu dogovorila, katere naloge bosta opravljala v pripravljalni fazi in v fazi izvajanja. Kolektiva sta se tudi obvezala, da se bosta za dogovorjene naloge nenehno izpopolnjevala, da bi zagotovila kar najboljše storitve. Hkrati sta se tudi dogovorila, da ne bosta razvijala že razvitih dejavnosti, ali tistih, ki jo po dogovoru razvija druga podpisnica. Torej se bosta izognila vsakemu morebitnemu podvajanju dela. Podvajanje določenih dejavnosti bo mož- no le. če bodo to zahtevale potrebe trga in se bosta podpisnici o tem med sabo sporazumno dogovorili. Skratka, skupni nastop in delitev dela naj bi omogočila boljšo ponudbo in umnejše gospodarjenje v eni ali drugi organizaciji, kot sta dejala njena predstavnika. Direktorja Zavoda za urbanizem in Projektivnega biroja Beno Svoijšak in Andrej Šmid med podpisom kovinotehna VAŠ NAKUPOVALNI CENTER PRODAJNI CENTER »HUDINJA« Občinska skupnost soc-alnega skrbstva Velenje •ii lit« Višje cene domskega varstva Občinska skupnost otroškega varstva Na 11. seji so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje namenili največ časa analizi mladoletnega prestop-ništva v naši občini, poslušali so poročilo o uresničevanju finančnega načrta te skupnosti za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984, sklepali pa so še o predlogu za povišanje cen oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih Titovo Velenje. Analiza mladoletnega prestop-ništva, ki so jo izdelali delavci centra za socialno delo v Titovem Velenju, zajema starostnike od 14. do 18. let. Delavci so posebno pozornost namenili strukturi mladoletnih kršilcev, statusni strukturi, vrsti kaznivih dejanj ter vzgojnih ukrepov. Pri preučevanju so vključili še vrste družine in način preživljanja prostega časa mladih oseb, ki so prišle v nasprotje z zakonom. Rezultati so na nekaterih področjih spodbudni, saj število mladih kršilcev nazaduje kljub večjemu številu mladih v naši občini. Se vedno pa največ kaznivih dejanj naredijo mladi v mestih. Med vrstami kaznivih dejanj prevladujejo tatvine zoper zasebno in družbeno premoženje. Razveseljivo pa je to, da se jih po že enkrat izrečenem vzgojnem ukrepu odloči za ponovni prekršek le 17 odstotkov mladoletnih prestopnikov. Delavci centra za socialno delo so izdelali tudi vrsto predlogov, s katerimi naj bi preprečili širjenje kaznivih dejanj mladoletnih oseb. Delegati pa so v razpravi poudarili, da bomo v svojih prizadevanjih uspešni le, če bodo programi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij društev usklajeni in težili k istim ciljem. Kar najhitreje pa je treba rešiti prostorska vprašanja za zbiranje mladih. Sklenili pa so tudi, da naj bi o mladoletnem prestopništvu spregovorili še v krajevnih sk upnostih, društvih prijateljev mladine, obširneje pa v osnovnih organizacijah ZSMS. V prvih devetih mesecih tega leta " je v blagajno skupnosti sodnega skrbstva naše občine ,,nateklo" manj denarja, kot pa ga je skupnost za to obdobje načrtovala. Glavnino sredstev je skupnost porabila za izplačila družbeno denarnih pomoči, zlasti enkratne družbeno denarne pomoči išče vse več občanov, za dejavnost vzgojnih ter socialnih zavodov in centra za socialno delo Titovo Velenje. Neugodne gospodarske razmere, padec realnih dohodkov in visoka rast cen, obstoječa socialna vpra-'' šanja še poglabljajo. Vse to se najbolj odraža prav na socialno-skrbstvenem področju. Slab dotok sredstev iz bruto osebnega dohodka ,,spravlja" skupnost v težaven položaj. Kot kaže do konca koledarskega leta skupnost ne bo dobila načrtovanega denarja, zato bo za nekatere naloge morala v prihodnje nameniti manj denarja kot sedaj. Tudi tako do sklepčnosti Že prejšnja seja skupščine skupnosti socialnega skrbstva je bila komaj sklepčna, saj se je seje od 62 delegatov zbora uporabnikov udeležilo le 32, od 13 delegatskih mest v zboru izvajalcev pa je bilo na seji prisotnih devet. Nič boljše ni bilo na sredni seji skupščine, vendar je bil tokrat zbor uporabnikov nesklepčen. CM 62 se je seje udeležilo 29 delegatov. Boljša je bila udeležba v zboru izvajalcev, kjer sta manjkala le 2 delegata. Kljub nesklepčnosti je skupščina nadaljevala delo, delegati pa so sklenili, da bodo soglasje k sprejetim sklepom »poiskali« pri dveh manjkajočih delegatih. Od 1. novembra, letos dalje naj bi za to skupnost veljala višja prispevna stopnja, in sicer 0,90. Ker pa skupnosti ni treba plačevati več obveznosti do novega zakona o družbenem varstvu odraslih oseb, so delegati menili, naj bi prispevna stopnja ostala takšna kot je sedaj (0,75 odstotna). O povečanih sredstvih za solidarnost pa bodo delegati obširneje spregovorili na decembrski seji skupščine, ko bodo videli kako so lahko z razpoložljivim denarjem skupnost uresničila lasten program. Nenehno zviševanje cen močno vpliva na poslovanje doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju. Da bi ohranili dosedanjo življenjsko raven oskrbovancev v tem domu, so delegati skupnosti socialnega skrbstva na sredini seji potrdili za 17 odstotkov višje cene domskega varstva, veljajo pa že od 1-. septembra dalje. Kljub zadnji podražitvi je cena domskega varstva v domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju v primerjavi z drugimi domi v Sloveniji med nižjimi. Sproti valorizirati nadomestila v času porodniškega dopusta V četrtek so se sešli na sejo dele gati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Obravnavali so osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. O tem bodo odločali na naslednji seji republiške skupnosti otroškega varstva, ki bo 24. oktobra v Ljubljani. Doslej so osnove zaslužkov upravičencev do nadomestil v času porodniškega dopusta valorizirali šele po šestih mesecih, kar pa je postalo zaradi hitrega naraščanja osebnih dohodkov nesprejemljivo, saj postavlja mlade družine v izredno težak položaj. Dogaja se namreč, da prejemajo v času porodniškega dopusta tudi le po 60 odstotkov realnega zaslužka. Po novem predlogu se bodo nadomestila valorizirala za poprečni odstotek povečanja osebnih dohodkov v Sloveniji v določenem obdobju in to od prvega meseca do konca porodniškega dopusta. Republiška skupščina je poslala omenjen3 predlog občinskim skupščinam v štirih možnih variantah. Delegati so se morali odločiti ali naj omenjeni predlog uveljavimo s prvim septembrom, prvim decembrom, s pričetkom prihodnjega leta ali po sprejemu predloga. Seveda so morali ob tem upoštevati tudi, da pomeni ta predlog dodatno obremenitev za združeno delo. Delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje so menili, da je najustreznejša varianta, da uveljavimo predlog s prvim decembrom letošnjega leta. Zato v tem letu ne bo treba zbirati dodatnih sredstev, v prihodnjem letu pa se bo stopnja v ta namen povečala iz 0,85 odstotka iz bruto osebnega dohodka na I odstotek iz bruto osebnega dohodka. Na zadn.ii seji so delegati velenjske skupnosti otroškega varstva potrdili tudi nove višine denarnih pomoči, ki bodo začele veljati novembra. Vsi tisti otroci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 4.900 dinarjev bodo prejemali po 2.400 dinarjev mesečno. Tisti, ki imajo na mesec na družinskega člana od 4.900 do 5.600 dinarjev bodo prejemali 1.600 dinarjev za vsakega otroka, vsem tistim, ki dosegajo na družinskega člana od 5.600 do 6.000 dinarjev (v prosti presoji pa tudi do 7.000 dinarjev) pa se višina družbeno denarne pomoči za otroke ne bo spremenila in bodo tako še naprej prejemali po 1.000 dinarjev mese- 00 ZK Šmartno ob Paki Pričakovali več konkretnih smernic V marsikateri osnovni organizaciji zveze komunistov v Šaleški dolini so že stekle razprave o predlogu sklepov 13. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Konec preteklega tedna so se lotili obravnave tudi šmarški komunisti. ,,Moram povedati, da smo pričakovali več konkretnih smernic, akcij, kot pa opredelitev. V bistvu ti sklepi niso prinesli ničesar novega, saj še tistega, kar smo se dogovorili na prejšnjih sestankih nismo uresničili," je v začetku 'ogovora poudaril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Šmartno ob Paki Boris Krevzel. Smarški komunisti so na svoji zadnji -seji ugotavljali, da so nekatere stvari bile "se preveč površno načrtovane. Zato so sklenili, da se bodo v priprave na srednjeročne razvojne programe 1986/90 svoje krajevne skupnosti marljivo vključili. Majhne težave jim povzroča neurejena kadrovska politika iz preteklosti, šele v Boris Krevzel zadnjem času so se jim namreč pridružili mlajši člani. „Pri obravnavi sklepov 13. seje CK ZKJ smo med drugim ugotovili tudi to, da je zapisanih premalo besed sistema vrednot, predvsem pa smo iskali odgovor na vprašanje, zakaj je med komunisti tako malo delavcev iz neposredne proizvodnje, na drugi strani 'pa toliko nekvalitetnih kadrov." Sicer pa je delo članov osnovne organizacije Zveze komunistov v Šmartnem ob Paki dobro. Njihov akcijski program je usmerjen v uresničevanje programa krajevne skupnosti. Razprave o tem ali onem vprašanju so na sestankih osnovne organizacije zelo plodne. Šmarški komunisti se prav tako vključujejo v vse akcije, ki tečejo v krajevni skupnosti, so nosilci odgovornih nalog. ,,Ovire, ki se pojavljajo pri našem delu, bolj ali manj uspešno odpravljamo sami. Svoje dejavnosti ne ocenjujemo po številu sestankov, ampak po našem delu oziroma vključevanju v delo in življenje svojega okolja." Akcijski program • članov osnovne organizacije Zveze komunistov v šmartnem ob Paki poleg stalnih nalog zajema še nekatere nove. Osrednjo skrb bodo šmarški komunisti v prihodnji med drugim namenili pridobivanju mlajših članov, boljšemu povezovanju z osnovno organizacijo ZK na osnovni šoli bratov Letonje, v vseh akcijah pa bodo poskušali sodelovati kar se da enotno in še bolj zavzelo. ,,NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do (.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek. Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. čno. Delegati so potrdili tudi višje ccne družbenodenarnih pomoči za kmečke otroke in sicer se bodo te gibale od 600 do 1.200 dinarjev. Dodatek za edine hranilce so povečali na 700 dinarjev, za težje prizadete otroke pa na 900 dinarjev. Na zadnji seji so izrekli delegati tudi nekaj pobud. Med drugim je delegacija Vegrada predlagala, da vsem tistim delavcem, ki odidejo na začasno delo v tujino, kjer prejemajo tudi višji osebni dohodek, takoj prenehajo z izplačili družbeno denarnih pomoči za otroke, ko pa se ti vrnejo na delo v domovino, kjer spet prejemajo nižji osebni dohodek, jim ponovno pripada ta ugodnost. Doslej se je namreč dogajalo, da so delavci prejemali družbeno denarne pomoči v času, ko so delali tujini, ko pa so se vrnili domov jim zaradi vpliva osebnega dohodka, ki so ga imeli na delu na tujem družbeno denarna pomoč ni pripadala, kljub temu, da so bili njihovi osebni dohodki nizki in jim je bila v tem času družbeno dena rna pomoč za otroke nujno potrebna. Delegati so ta predlog potrdili in občinska skupščina otroškega varstva Velenje ga bo posredovala vsem delovnim organizacijam v občini. /z delega tske pisarne - iz deleg Pred sejami zborov republiških skupščin Začetek razprave o smereh razvoja Delegati iz občin Velenje in Mozirje se že pripravljajo na zasedanja zborov republiške skupščine, ki bodo 24. oktobra letos. Zaradi pomembnosti gradiv, ki jih bodo delegati obravnavali in sprejemali, so k sodelovanju povabili izvršna sveta skupščin občin Velenje in Mozirje, Občinski konferenci SZDL iz obeh občin, občinske upravne organe, medobčinsko gospodarsko zbornico, društvo ekonomistov, gozdno gospodarstvo Nazarje in njihovo temeljno organizacijo v Šoštanju, VEKOS, Glin Nazarje in Center za informiranje. Zlasti delegati iz skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine SRS, upravičeno upajo, da bodo vabljeni pripravili stališča in predloge in se udeležili seje delegacije, ki bo prihodnji ponedeljek v Tilovem Velenju. Z njihovim sodelovanjem bodo lahko delegati kvalitetneje sodelovali v razpravi pri sprejemanju zakonov in drugih gradiv. V delegaciji za zbor združenega dela pa so se že temeljilo pripravili. Za posamezne točke so zadolženi delegati Janez Erhart, Jože Skornšek, Rafko Semprimožnik, Drago Ribič, Jožica Vratanar, Viktor Kovač, Branko Berlot, Jože Mutec, Franc Miklavc, Stane Divjak, Ivan Lenovšek, Niko Hudok-lin, Jože Zaluberšek in Peter Jaklič. Delegati so sprejeli obsežno gradivo, zaradi česar bodo zasedanja v Ljubljani predvidoma trajala dva dni. Na dnevnih redih vseh zborov pa je predlagana obravnava in sprejem osnutka dolgoročnega družbenega načrta Jugoslavije od 1986 do leta 2.000, uresničevanja družbene preobrazbe državne uprave, poročila izvršnega sveta skupščine SRS o stanju varnosti železniškega prometa na Slovenskem, predloga zakona o gozdovih, predloga zakona o graditvi objektov, predloga zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, osnutka zakona o javnem obveš&nju, osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1984. Poleg tega pa bodo delegati odločali še o imenovanjih, razpravljali o pobudah in predlogih iz delegatskih sredin ter dajali soglasja k aktom nekaterih visokošolskih organizacij v Ljubljani, Piranu in Mariboru. Zelo pomembno za dolgoročni razvoj Jugoslavije je, kako se bomo v stopnji priprave dolgoročnega družbenega plana vključili v oblikovanje dokumenta, ki bo določal skupno razvojno in ekonomsko politiko do leta 2.000. Zato je zvezni izvršni svet predložil osnutek dolgoročnega družbenega plana, s pomočjo katerega že lahko začnemo javno razpravo o smereh družbenega dolgoročno načrtovanega razvoja, saj je to pogoj za trdnejši gospodarski vzpon. Delegati skupščine SR Slovenije bodo naslednji teden v skupščinsko dvorano že prinašali pobude o glavnih silnicah razvoja za prihodnje dolgoročno obdobje. Vendar se delegati iz občin Velenje in Mozirje v našem okolju morda spet upravičeno bojijo, da ne bo uspešnega odziva iz tistih sredin materialnega in družbenega dela, ki morajo biti najbolj zaskrbljene glede pospešene gospodarske rasti in razvoja. V občini Velenje je toliko nakopičenih težav, katere ne bomo zmogli rešiti, če se ne bomo resnično aktivno vključili že v zdajšnji fazi pripravljanja dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije. V osnutku tega plana je v posameznih poglavjih zajeta tudi alternativa predlagane strategije in politike, tako razvoja gospodarstva kot družbenih dejavnosti, ki temelji na mnogih kakovostnih spremembah. Zato je še tembolj pomembno, da delegati iz občin Velenje in Mozirje dobijo stališča in predloge, ko bodo v republiški skupščini razpravljali o dokumentih dolgoročnega družbenega planiranja, saj vendar dokončni sprejem teh spada v skupščinske klopi. L. N. Konferenca svetov potrošnikov Ocenili stanje v KS V minulih štirinajstih dnevih je posebna delovna skupina občinske konference svetov potrošnikov obiskala vse krajevne skupnosti v velenjski občini. Namen obiskov je bil dvojen. Najprej so člani komisije želeli ugotoviti, kako že ustanovljeni sveti delujejo, druga naloga pa je bila pomoč vsem tistim krajevnim skupnostim, ki svetov potrošnikov še niso uspele ustanoviti. Ob teh obiskih je komisija ugotovila, da so v večini krajevnih skupnosti svete že ustanovili, žal pa je to tudi vse. Seveda velja poudariti, da so nekateri sveti potrošnikov izredno aktivni, kar še posebej velja za krajevne skupnosti Center — levi breg, Šoštanj, Šmartno ob Paki in nekatere druge. Za sredo, 17. oktobra, pa so sklicali razširjeno sejo konference svetov potrošnikov občine Velenje, na kateri naj bi predstavniki svetov potrošnikov in svetov krajevnih skupnosti podrobno obravnavali vse dobre in slabe strani delovanja že ustanovljenih svetov potrošnikov. Udeleženci bodo na seji poslušali tudi poročilo o prvi seji koordinacijskega odbora republiške konference svetov potrošnikov pri socialistični zvezi delovnih ljudi Slovenije. B. M. KS Center - levi breg 0 razdelitvi sredstev Prebivalci krajevne skupnosti Center — levi breg so se 17. inf18. oktobra odločali o uporabi in razporeditvi sredstev samoprispevka iz B programa. Predlog o razdelitvi 7,64 milijonov dinarjev, kolikor jih ima na voljo krajevna skupnost, je pripravilo predsedstvo krajevne konference SZDL. Tako predlagajo, da bi 4 milijone dinarjev namenili za sanacijo zimskega bazena v Titovem Velenju, 2,19 milijona za komunalno urejanje krajevne skupnosti, kamor sodijo parkirišča, razsvetljava na Prešernovi cesti, urejanje klopi, obnova igral na otroških igriščih na Foitovi, Prešernovi in Jenkovi cesti ter obnova asfaltnih površin pred stanovanjskimi hišami na Foitovi, Prešernovi in Cankarjevi cesti. Poleg tega je predsedstvo predlagalo, da 45 starih milijonov namenijo za topli-flkacijo v Starem Velenju, 20 starih milijonov krajevni skupnosti Lokovica za izgradnjo vodovoda, 10 milijonov gasilskemu društvu Titovo Velenje in 70 starih milijonov za potrebe krajevne skupnosti Center — levi breg. Omenjeni predlogi so bili tudi najpomembnejša točka dnevnih redov na zborih krajanov. B. M. ;B sekcija Titovo Velenje Vzpostavili 1616 vez V soboto je bilo na Golteh, v počastitev občinskega praznika, tekmovanje CB operaterjev. Osem operaterjev je vzpostavilo 1616 vez. Najdaljša je segla do Novega sada. Vsi operaterji, s katerimi so vzpostavili zvezo, so zvedeli, da je contest namenjen počastitvi praznika občine Velenje. Veze so vzpostavljali: Kondor in Mišika, ki sta jih vzpostavila tudi največ, Džek. Kobilica. Tiger, Bober, Mišo in Šofer. To so imena, ki so znana le CB radia-materjev. ZANIMIVA RAZSTAVA - Marljive vzgojiteljice šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda so pripravile ob zaključku tedna zanimivo razstavo izdelkov, ki so jih naredili iz jesenskih sadežev, poljskih pridelkov, sadja itd. Izdelki so bili zares domiselni, razstava pa je navdušila obiskovalce — predvsem starše varovancev. Ob otvoritvi razstave so pripravili tudi prisrčen kulturni program. Sedež uredništva in uprave: Tilpvo Vrtenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje. Cena pesameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike ie 720 di- narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, lisk in odprem«: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Razstave inovacij Načrtno usmerjati inventivno dejavnost Ob dnevu inovatorjev Jugoslavije in v počastitev občinskega praznika sta občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje in občinska raziskovalna skupnost Slovenije Velenje pripravila že peto razstavd inovacij na kateri so se predstavili ustvarjalci iz občine Velenje. Razstavo so odprli 12. oktobra v preddverju skupščine občine Velenje. Otvoritev, ki so se je poleg inovatorjev udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in gospodarstva občine Velenje pa je popestril Rudarski oktet. Predstavljeni so tako dosežki množične inventivne dejavnosti kakor tudi razvojno raziskovalne dejavnosti. V preteklih letih je bila marsiRatera od predstavljenih idej uspešno prenesenih v proizvodnjo, nekateri razstavljal-ci pa so prejeli priznanja tudi izven občine Velenje na drugih razstavah, sejmih in natečajih. Nekoliko presenetljivo je. daje bil letošnji odziv za najuspešnejše inovacije v občini Velenje predvsem na področju organizirane in usmerjene inovacijske dejavnosti zelo skromen. Presenetljivo v toliko bolj, ker je sedaj čas. ko od nas gospodarski položaj terja, da kar najuspešneje izkoristimo rezerve, ki jh imamo; veliko pa jih je prav na tem področju. Očitno se nam tudi tu močno otepa neustrezna kadrovska struktura. Inovacijska dejavnost pa mora biti vpeta v vse pore našega dela in življenja, sta v svojih govorih opozorila tako predsednik raziskovalne skupnosti občine Velenje Venčeslav Svoljšak kakor tudi predsednik odbora za inventivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu Miroslav Žol-nir. To pa bomo lahko dosegli le z načrtnim planiranjem in us-metjanjem inventivne dejavnosti. Zato je potrebno v vseh okoljih ustvariti potgoje, da bo ustvarjalno delo in oblikovanje inovacij omogočeno na vsakem delovnem mestu in v vsakem delu delovnega procesa. Posebna sedemčlanska komisija je izmed dvaindvajsetih predlogov. ki so ustrezali pogojem Skupnost za zaposlovanje razpisa in ob upoštevanju kriterijev. kot so izvirnost predloga, povečanje produktivnosti dela in dohodka, izboljšana varnost, delovni pogoji in organizacija dela. sklenile, da podele osem denarnih nagrad in 24 pismenih priznanj. Na področju raziskovalno razvojne dejavnosti prva nagrada ni bila podeljena. Drugo nagrado pa je za razvojno raziskovalno nalogo »Butanske postaje in skladišča lahko vnetljivih tekočin. izdelana iz prefabriciranih betonskih elementov« prejel Peter Kariž iz Vegrada. Tretjo nagrado pa sta za nalogo »Merilna krmilna elektronika za avtomatski pakirni stroj« prejela Vladimir Šafarič in Matjaž Drčar iz Elektrokovinarske opreme. Na področju množične inventivne dejavnosti je prvo nagrado za tehnično izboljšavo »Predelava mlinov DGS-70« prejel Sava Durutovič iz šoštanjslcin termoelektrarn, drugo nagrado pa sta za tehnično izboljšavo »Izdelava idejnega načrta za stroj in izdelava stroja za točkanje bobna pralnega stroja s štirimi vodenimi grupami in enkratnim vhodom »prejela Alojz Pungaitnik in Anton Lukner. iz Gorenja. Tu je bila podeljena še ena druga nagrada in sicer za tehnično izboljšavo »Hidravlični nakladalnik«. Prejeli pa so jo Franc Doler, Jože Ročnik, Jože Kovač, Martin Bizjak in Primož Strniša iz RLV. Podeljeni sta bili tudi dve tretji nagradi. Za tehnično izboljšavo »Vertikalni in horizontalni moznični vrtalni stroj vvs — 6A« so jo prejeli Stanislav Pirečnik, Marko Suligoj, Jože Meh, Ivan Hriberšek in Milan Kajzer iz Vegrada. Za tehnično izboljšavo »Generator lahke zračne pene za gašenje jamskih požarov« pa sojo prejeli Marjan Hace, Karel Verdnik, Martin Meško, Jože Omerzu, Vjekoslav Žižek, in Jo2e Stopar z RLV Podelili so tudi drugo nagrado za ustvarjalnost posameznikov izven ozd. Prejel pa jo je Ljubo Avramovič za pnevmatsko polnilno napravo. Na razstavi so podelili tudi priznanje najuspešnejši temeljni organizaciji na področju množične inventivne dejavnosti. Tokrat je to tozd Zamrzovalno hladilna tehnika iz delovne organizacije Gorenje B. Z organizacije Gospodinjski aparati. 00 Era, tozd Vino Šmartno ob Paki Nekatere značilnosti letošnjega leta Nenehno zviševanje cen je krepko udarilo na potrošnikov žep. Padec življenske ravni je vse nižji, osebni dohodki pa marsikje komaj zadoščajo za pokrivanje najnujnejših življenskih potreb. Tudi zaposleni Erine temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki v letošnjem letu ugotavljajo, da se padanje realne kupne moči še kako odraža pri njihovi dejavnosti. Potrošnik vse raje kupuje vina. pivo ali kakšno drugo alkoholno in brezalkoholno pijačo v trgovini, na prodajnih policah pa izbere cenejšo. Prejšnja leta je šlo bolje v prodajo pivo kot pa vino. v zadnjem času pa opažajo, da potrošnik bolj pose- Gorenje Procesna oprema Novosti na zagrebški mednarodni razstavi Prejšnji teden je bila v Zagrebu 16. mednarodna -razstava informacijskih in komunikacijskih sredstev ter naprav za obdelovanje podatkov in pisarniške opreme »Interbiro — informatika«. Go-renjeva delovna organizacija Procesna oprema je na razstavi predstavila izdelke iz programa biro-tehnike, male poslovne sisteme in računalniške periferije. Obiskovalcem so bili tako na ogled fotokopirni aparati, aparati za obrezovanje načrtov, osvetljevalne in retuširne mize, risalne deske in uničevalec dokumentacije. S področja malih poslovnih sistemov je Gorenje Procesna oprema predstavila sistem RGB — 2 z novo postavljeno konfiguracijo. rezultat domačega znanja, na ogled pa je bila tudi dodatna arhivska mizica, ki je prav tako novost. Obiskovalci mednarodne razstave v Zagrebu pa so si lahko ogledali še Gorenjeva terminala Paka 2000 in Paka 3000. slednji je prav tako novost, ter hišni računalnik Dialog 20 X. ga po vinu. Vse bolj se spreminja tudi okus potrošnikov. V preteklih letih so prodali zelo veliko rdečega vina. moda zadnjega leta pa so bela vina. Čeprav je bila lanska grozdna letina ugodna kot že dolgo ne, kljub temu v trgovinah primankuje zaščitenih štajerskih vin. Napovedi tudi za prihodnje leto niso ničkaj obetavne. Delavci temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki se trudijo, da bi tržišče s to vrsto blaga kar najbolje oskrbeli. Glavna dejavnost delovne organizacije Era, tozd V m o Šmartno ob Paki je trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na veliko. Drugi del pa predstavlja lastna polnitev namiznih vin. Da bi obdržali fizični obseg prodaje, zaposleni poskušajo ugoditi vsaki želji svojih odjemalcev. Tako so včeraj oziroma danes začeli prodajati mošt. in sicer kraško belo in teran po dokaj ugodni ceni, od 60 do 65 dinarjev. Zanimanje zanj je bilo že v preteklih letih veliko, letošnje povpraševanje po njem pa je še večje. Gorenje Glin Nazarje Rekordna septembrska proizvodnja V prizadevanjih, da bi nadoknadili izpad proizvodnje iz letošnjega prvega tromesečja, ko zaradi pomanjkanja hlodovine ni bilo zadosti lesa za proizvodnjo stavbnega pohištva, pod predvidevanji pa je bila tudi proizvodnja ivernih plošč, je kolektiv Lesne industrije Gorenje Glin Nazaije septembra slavil pomembno delovno zmago. Z razrezom 8.900 kubičnih metrov hlodovine, izdelavo skoraj 15.000 stavbnomizarskih izdelkov ter s 'proizvodnjo 6.800 kubičnih metrov surovih ivernih plošč in nad 195.000 kvadratnih metrov oplemenitenih ivernih plošč so prejšnji mesec dosegli največjo mesečno proizvodnje v letu 1984. * Dosledno uresničevanje ukrepov za izpolnitev letnega proizvodnega načrta in izboljšanje položaja delovne organizacije tudi v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pa bo omogočilo, da ta največji delovni kolektiv Gornie Savinjske doline doseže in tudi preseže za letos predvidene proizvodne, naloge. Kadrovska politika naše rakasto tkivo Molk v delegatskih klopeh na zadnji seji občinske skupščine, ko je bila na dnevnem redu kadrovska problematika v občini Velenje, je dodatno opozorilo, da se pri nas s tem vprašanjem vse premalo ukvarjamo, da nimamo /»črtanih jasnih perspektiv razvoja, da si prestrukturiranje proizvodnje še vedru« predstavljamo dokaj poenostavljeno, brez ustreznega povečanja tehnične in tehnološke ravni, saj ob kadrovskem potencialu, ki ga premoremo, ne moremo pričakovati, da bomo zadovoljivo obvladali močno poudarjeno potrebo po modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnje. V dosedanjem dolgoročnem obdobju ekstenzivnega razvoja občine smo povečevali družbeni proizvod predvsem z novimi naložbami in z odpiranjem novih delovnih mest. Zaradi velike neracionalnosti naložb so bila naša delovna mesta celo dražja kot v razvitem svetu (velik delež nekvalificiranega dela — visoka družbena režija); pri nas štirideset tisoč dolarjev za novo delovno mesto, v razvitem svetu trideset tisoč dolarjev za tehnološko zahtevnejše delovno mesto. V času take ekstenzivne ekonomske politike znanja skoraj nismo potrebovali in ga tudi nismo cenili. V takšnih gospodarskih razmerah smo povečali dohodke na lažji in enostavnejši način, s povečanjem cen, ne pa z vlaganjem v tehnologijo, razvoj in znanje. Medtem ko je razviti svet zelo intenzivno izboljševal kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v gospodarstvu, se je pri nas, zlasti od sedemdesetih let dalje, v skupnem Številu zaposlenih močno povečal delež delavcev upravno administrativne režije, obenem pa so se močno povečali stroški poslovanja. Leta 1965 je tako delalo v neposredni proizvodnji 83,2 odstotka delavcev, v upravni režiji pa 16,8 odstotka dc lavcev. Leta 1982 pa je delalo v ne- posredni proizvodnji 70,1 odstotka deiavcev, v upravni režiji pa 29,9 odstotka delavcev. V analizi, ki so jo za sejo občinske skupščine dobro pripravili (takšno je bilo tudi mnenje delegatov), delavci skupnosti za zaposlovanje, je še vrsta zelo resnih opozoril našemu združenemu delu, ki na področju kadrovske politike vleče pogosto premalo premišljene in strokovno nepretehtane poteze. Tako ugotavljajo, da je delež kvalificiranih delavcev in strokovnjakov v našem gospodarstvu mnogo prenizek, da bi lahko dosegli višjo produktivnost in konkurenčnost. Če hočemo naše gospodarstvo rešiti armade režijskih delavcev, ki se že direktno zajeda v njegov razvojni potencial in celo bistveno zmanjšuje njegovo produktivnost, potem moramo odpraviti vzroke za njen razvoj. Pri tem bomo morali preseči nekatere tabuje in poseči tudi v zakonske osnove organiziranosti naše družbe. Ko bomo delavca v neposredni proizvodnji in kreativnega strokovnjaka razbremenili režijskih obremenitev in zmanjšali vlogo administracije pri delitvi dohodka in pri razvojnih odločitvah, bodo ustvarjeni pogoji za razvijanje in krepitev samoupravne družbene morale, s katero bo naraščalo spoštovanje do dela in odgovornosti. Gospodarstvo naše občine bo lahko zadržalo pomembno mesto v slovenskem prostoru, na trgu in v izvozu predvsem z gospodarskimi dejavnostmi, ki zahtevajo visoko kvaliteto in tehnološko znanje, s skupno razvojno politiko vseh ekonomskih činiteljev v občini in z združevanjem akumulacije za uveljavitev kakovostne razvojne preobrazbe. Hkrati pa je potrebno zavestno in postopno opuščati dejavnosti, ki zahtc.ajo veliko energije, surovin, zlasti iz uvoza, in ne- kvalificiranega dela, na drugi strani pa se zavestno odločati za razvijanje dejavnosti, ki bodo temeljile na kvalificiranem, strokovnem in razvojnem delu. Največje rezerve za gospodarsko učinkovitost in za odpiranje možnosti nadaljnjega razvoja občine so v živem delu oziroma v dosedaj najbolj zapostavljenem področju — v kadrovsko organizacijski sferi proizvodnje. Razvoj tega proizvodnega dejavnika mora v nekaj naslednjih letih vsaj dohiteti doseženi tehnološki nivo v občini, šele nato lahko postane aktivni dejavnik nadaljnjega razvoja materialne osnove dela. V gospodarskem in zaposlitvenem pomenu so poleg premoga ostali naravni potenciali občine nepomembni. Kljub potrebi, da spodbujamo razvoj primarnega sektorja, ne smemo mimo dejstva, da je delež kmetijstva in gozdarstva pri dohodku in številu zaposlenih v občini manjši od 0,5 odstotka. Te dejavnosti tudi v prihodnje nimajo možnosti, da bi presegle mejo manjše pomembnosti. Z usihanjem zalog, ekonomskih učinkov in omejenih možnosti razvoja na podlagi pridobivanja in predelave premoga, je vse manjša tudi akumulacija, ki je doslej omogočala odpiranje novih proizvodnih programov in spremljajočih dejavnosti v sekundarnem in terciarnem sektorju ter tudi zagotavljala relativno visok družbeni in individualni standard v občini. Pretežni del ostalih materialnih in delovnih potencialov občine jc skoncentriran v TGO Gorenje. Ze zaradi same velikosti in pomena, se problem zastoja v razvoju materialne osnove dela v TGO ter zmanjšanja ekonomičnosti njenega izkoriščanja, zastavlja z vso ostrino v projekciji nadaljnjega razvoja občine. Ne glede na to, da se ta potencial vse bolj in brez ugodnih eko- nomskih rezultatov amortizira, vse manj obnavlja in kakovostno spreminja sestavo, TGO ostaja v razvojnem pogledu eden glavnih nosilcev. Nepovezanost in neusklajenost razvoja materialne in kadrovske osnove dela je temeljni vzrok težkim gospodarskim in socialnim problemom v občini. Usposobljenost delovnega potenciala je še vedno pod mejo strokovnosti, ki je potrebna za učinkovitejše izkoriščanje obstoječe tehnologije. Občinsko združeno delo lahko nudi ustvarjalno delo več kot 600 osebam z visoko strokovno izobrazbo, hkrati pa ima 56 odstotkov delovnih mest, za katera zadostujejo nekvalificirani delavci. Premajhen učinek strokovnega kadra na gospodarske rezultate ima za posledico odsotnost večje izbire strokovno usposobl jenih ljudi. Zavračanje konkurence na področju znanja in sposobnosti ne spodbuja stalno strokovno izpopolnjevanje in potrjevanje. V pogojih, ko je razkorak med potrebno in dejansko strokovno usposobljenostjo na delovnih mestih od IV. stopnje strokovne zahtevnosti navzgor za celoto združenega dela v občini (zlasti pa za kovinsko predelovalno in strojno industrijo ter gradbeništvo) porazen, so tudi razumljive težave pri vrednotenju delovnih učinkov. Te zaskrbljujoče ugotovitve, so dobile na seji skupščine še dodatno težo, saj so jo predstavniki skupnosti za zaposlovanje podkrepili z nekaterimi dodatnimi opozorili. Vodja strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Lado Zakošek je tako dejal: ,,Kadrovska reprodukcija in zaposlenost nista le bistvena dejavnika gospodarskega razvoja, temveč tudi družbenega položaja delovnih ljudi. Gre nedvomno za vprašanje, ki ima velik gospodarski, socialni in politični pomen. V razvitem svetu uravnava kadrovske tokove tržišče. To je sestavljeno iz treh povezanih komponent: iz trga proizvodov, trga kapitala in iz trga delovne sile. Pri nas je samo trg proizvodov, trg kapitala ne deluje, trga delovne sile pa ne priznavamo. Zato pa veliko časa izgubljamo pri iskanju definicije, kaj je sploh produktivno zaposlovanje, kaj je optimalna zaposlenost zaposlenih (analiza ekonomskega inštituta kaže, da je v Sloveniji okoli 250 tisoč nezaposlenih med zaposlenimi), namesto da bi prišli do spoznanja, da se bo slej ko prej tudi Slovenija morala soočiti z vprašanjem bistveno večje nezaposlenosti oziroma, da bo v zelo kratkem času prtšjo do problema prezaposlitve delavcev. In če se bomo hoteli izogniti nezaposlenosti z vsemi socialnimi in političnimi posledicami, bomo prisiljeni v najkrajšem času izoblikovati oblike prezaposlovanja tudi v naši občini. Izgubljamo veliko energije za usmerjanje mladine v tiste poklice, ki jih dijaki zaradi nizkega statusa odklanjajo, malo ali pa nič pa ne vemo o tem, kakšne premike v mobilnosti delovne sile bo zahtevala tehnologija, ki jo bomo imeli čez deset ali več let, ker ozd nimajo srednjeročnih še manj pa dolgoročnih planov razvoja. V ZDA je v zadnjih dvajsetih letih izginilo okoli 30 odstotkov poklicev (nastali so povsem novi), do leta 2000 pa jih bo še — tako napovedujejo — nadaljnjih 40 odstotkov. Enostaven izračun nam pokaže, da bomo pri nas šele leta 2000 imeli v industriji toliko tehniških kadrov s srednjo, višjo ifl' visoko izobrazbo kot jih je irnetalžahodna Nemčija 1984. leta. ,A'''U Defektnost kadrovske politike je v sila razvejani in dražji režiji oziroma administraciji. Vsemogoče pisarne so zatrpane z ljudmi, ki nimajo niti pravega poklica pa čeprav postaja kreativnost, znanje in predvsem produktivnost prav pri teh delih vedno bolj pomembna za sodobno proizvodnio. V kadrovski politiki se premalo spreminja v prid večjega števila strokovnjakov zaposlenih v gospodarstvu. V občini imamo trenutno kar 39,4 odstotka delavcev z ozko poklicno usmeritvijo. To so delavci, ki pravzaprav niso usposobljeni za noben poklic — priučeni delavci in podobni profili. Delež strokovnjakov pa se na primer v našem združenem delu v lanskem letu sploh ni povečal in to kljub temu, da hitreje narašča število iskalcev zaposlitve z dokončano srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Analiza o produktivnosti dela, ki jo je opravil ekonomski inštitut, je pokazala, da je produktivnost v gospodarstvu trikrat manjša, kot v razvitih "državah in da potrebujemo v jjoprečju tri ure za izdelavo proizvoda, ki ga v razvitih državah naredijo v eni uri." Delegati so na seji skupščine potrdili tudi nekatere ukrepe, ki naj pripomorejo k izboljšanju kadrovske strukture v občini in tako povečanja produktivnosti gospodarjenja, ob tem pa so predstavniki skupnosti za zaposlovanje opozorili, da je bilo sklepov s podobno vsebino zapisanih že veliko, žal pa smo jih premalo dosledno upoštevali. Zato, so menih, se ne izgubljajmo v ocenah in analizah o posledicah, temveč organizi-rajmo vse naše znanje in spoznanje za bitko z vzroki ter z združenimi močmi postavimo zdrave temelje za našo skupno prihodnost, ki bo dajala socialno varnost ob delu tudi naši mladini. B. Z. Mladoletno prestopništvo Vse manj mladoletnih kršilcev V povojnem obdobju občina Velenje beleži velik napredek na področju materialne proizvodnje in tudi pri zagotavljanju socialističnih samoupravnih odnosov med posameznimi subjekti družbenega življenja. Število prebivalcev narašča od leta 1948 dalje (popis 1981—38.000), narodni dohodek je bil v zadnjem desetletju med prvimi v SR Sloveniji, stopnja zaposlovanja je bila v tem obdobju 5,8 odstotna, deagrarizacija kar 92 odstotna. Ze leta 1954 so priseljenci predstavljali 84 odstotkov prebivalstva v Titovem Velenju. Analiza mladoletnega prestopništva, ki so jo naredili delavci Centra za socialno delo Titovo Velenje, kaže, da v obdobju 1979/82 v naši občini nominalno narašča število mladoletnih prestopnikov, glede na obseg populacije mladih pa ostaja na ravni zadnjih 15 let. Kršilci zakona so v 79 odstotkih moškega spola, v letu 1981 pa je bilo tudi 32 odstotkov mladoletnih prestopnic. Od 17. do 18. leta ,,pride v nasprotje" z zakonom 48,9 odstotkov mladoletnikov. Kar več kot polovica je učencev usmerjenega izobraževanja, delo jih združuje 29,5 odstotka, izobrazbena struktura je pri teh zelo nizka — 47,2 odstotka ima osnovno šolo, 11,4 odstotka šolo s prilagojenim učnim programom ter 35,8 odstotka nedokončano osnovno šolo brez zaposlitve pa je 8,1 odstotka. Zelo zanimivo je to, da so mladoletni prestopniki v 60,6 odstotkih primerov pri delu ali pouku uspešni, neuspešni pa le v 14 odstotkih, zadovoljivo v 25,4 odstotkih. V letih 1978/82 je značilno izvrševanje kaznivih dejanj v dvojicah (45 odstotkov). Analiza je med drugim tudi pokazala, da prednjačijo kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, na drugem mestu je poškodovanje tujih stvari in ogrožanje prometa, odvzemi motornih vozil, tem pa sledijo agresivna dejanja zoper osebno neokrnjenost. Družina je najpomembnejše okolje, ki mladoletnika oblikuje. 63,7 odstotka mladoletnih storilcev dejanj izhaja sicer iz popolnih dru- žin, vendar so odnosi med družinskimi člani negativni, 14,8 odstotka jih je iz nepopolnih, nekaj več kot 8 odstotkov iz dopolnjenih in 2,2 odstotka iz rejniških družin. Materialni in stanovanjski pogoji družine, iz katere izhaja prestopnik, so dobri, zelo nizka izobrazbena struktura pa potrjuje domnevo, da starši niso sposobni vzgajati otrok, niti se svojih napak ne zavedajo, mnogi pa so obremenjeni tudi z različnimi tabuji. Mnogo mladostikov izvrši kaznivo dejanje v prostem času. Zbrani podatki so namreč pokazali, da kar slabih 70 odstotkov obravnavanih se ne ukvaria z nobenim konjičkom, individualne zaposlitve jih ima 24,5 odstotka, s Športom pa se jih ukvarja borih 8 odstotkov. V organizirane oblike dejavnosti mladinskih organizacij pa je vključen komaj odstotek in pol. Podatki, ki so jih zbrali delavci Centra za socialno delo v Titovem Velenju so zaskrbljujoči. Padec življenjske ravni zagotovo — ne obeta izboljšanje stanja na tem področju. Eden od ukrepov preprečevanja mladoletnega pre- stopništva je hitrejše podružablja-nje družinskih funkcij (razširitev predšolskega varstva, celodnevne osnovne šole). V prostih dejavnostih se mladoletnik počuti svobodnega, prav tu uresničuje svoje zahteve in naloge, ki mu jih nalaga okolje. Za aktivno preživljanje prostega časa bi morali poleg že utečenih oblik dejavnosti za otroke, ki jih izvajajo društva prijateljev mladine za otroke, povezati več dejavnikov od športnih do kulturnih organizacij. Zveza socialistične mladine mora postati organizacija vseh mladih, izdelati pa mora takšne programe dela, ki bodo pritegnile širši krog. Tudi širša družbena skupnost mladih ne bi smela obravnavati kot neko posebno kategorijo prebivalstva, ampak čimprej rešiti, vprašanje prostorskih težav za njegovo združevanje. Ukrepov za preprečevanje rasti mladoletnega prestopništva je torej v,eč_. Prizadevanja na tem področju Eotlcr uSpešhejša, če bodo združeni posamezni deli naše družbe, kolikor bolj bodo programi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev usklajeni in težili k istemu cilju. Lepa je ta dežela, meni najljubša Ne vem, kako si predstavljajo turistični kraj, zdravilišče brez "ga. Ali se bodo bolniki in turisti sprehajali po stanovanjskem naselju in vdihovali strupene izpušne pline avtomobilov? Ne, morajo se sprehajati po gozdnih poteh, odtrgati ciklamo, ki cveti pod visokim hrastom. Zakaj hočejo uničiti lepote naše domovine? Šoštanjsko jezero se širi, čez leta bodo potopljene vse hiše in hribčki, travniki, polja, ki sem jih opazovala vsako jutro, ko sem se vozila v šolo. Strah me je prihodnosti, strah me je uničevanja naših lepot. Bi bila naša domovina tako lepa, če ne bi bilo Topolšice? Tudi del nje bo zalilo jezero — mrtva voda, v kateri ni življenja. Izginil bo del mojega kraja, del me- Topolšica — kraj, v katerem prebivam, od rojstva, ustvarjam, delam, . . . Stanujem v hiši, ki jo z obeh strani oklepa gozd, za njo se razprostira Brecljeva jama in travnik. Mislim in pravim, da te hiše — mojega prvega in sedanjega doma, ne bom nikoli zapustila. Tako sem ga vzljubila, gozd, ki nas obdaja, tiste smreke, na katere seže pogled z mojega okna, da . . . Ko je oče rekel: ,,Enkrat bomo posekali smreke, ki stojijo za hišo," sem hitro in glasno odgovorila: ,.Tistih smrek nikoli! Vedno bodo ostale tam!" Obnemela sem ob novici, da naj bi gradili stanovanjske hiše naprej od nas, posekali gozd. Tega nisem mogla verjeti. To vendar ni mogoče, smreke, ki so del mene, smreke, ki so tako pomembne za naš čisti zrak, za naše ugodno podnebje. Planinsko društvo Titovo Velenje Proslavili 35-letnico delovanja in 10-letnico Šaleške planinske poti Velenjski planinci so pred dnevi proslavili 35 letnico delovanja. V počastitev tega pomembnega jubileja, ki so ga združili tudi s počastitvijo desetletnice Šaleške planinske poti, so pripravili slovesnost v dvorani skupščine občine Velenje. Predsednik planinskega društva Velenje Franc Ojsteršek je prisotnim spregovoril o dosedanjem delu, uspehih, ki so jih dosegli v tem 35-letnem obdobju, nanizal pa je tudi naloge, ki so si jih zastavili za naprej. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Bronasti znak planinske zveze Slovenije pa so prejeli Frania Znpanič. Julijana Hočevar, Milan Kretič, Irena Brložnik in Marijan Kompan. Dušanu Ku-kovcu pa so podelili ob tej priložnosti državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem za zasluge pri razvoju alpinizma v Šaleški dolini. V počastitev obeh pomembnih jubilejev pa so velenjski planinci pripravili prejšnjo nedeljo še trim pohod na Paški Kozjak. Obiskali so vse pomnike Štirinajste divizi- je na tem področju ter položili na spominska obeležja vence. Na Paškem Kozjaku pa je bilo še orientacijsko tekmovanje mladih planincev. Pomerilo se je 76 planincev. 35-letnico delovanja Planinskega društva Titovo Velenje in 10-letnice Šaleške planinske poti so počastili s slovesnos^o, ki so jo pripravili v dvorani skupščine občine Velenje. Na slovesnosti so nastopili mladi godbeniki, rudarski oktet in planinci velenjskih osnovnih šol Urška Menih, 8. r OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Srečanje planincev na Paškem Kozjaku Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov Alarmiranje prebivalstva Stopnja ogroženosti in ranljivosti ni enaka za celotno teritori-jo, zalo so od tega odvisni tudi postopki prebivalstva na določen znak nevarnosti. Ena od pomembnih nalog sistema opazovanja in obveščanja DPS v miru in vojni je pravočasno alarmiranje prebivalstva. organov in organizacij na teritoriji DPS od posameznih vrst nevarnosti. Pravočasno dajanje znakov o določeni vrsti nevarnosti se sestoji v tem, da se delovnim ljudem in občanom zagotovi dovolj časa, da na dani znak reagirajo tako, kot je to predvideno z navodilom o postopkih prebivalstva na znak za alarmiranje od posameznih vrst nevarnosti. Ker stopnja ogroženosti in ranljivosti ni enaka za celotno DPS in objekte na njenem teritoriju. so za 3 tudi postopki prebivalstva odvisni o stopnji ogroženosti in ranljivosti dela območja DPS. na kateri živijo in delajo. Glede na to navodilo o postopkih prebivalstva ni enotno za celofno območje SFRJ, ampak se sprejme na ravni občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. POSTOPKI IN MERE Znaki za alarmiranje se dajejo z občinskega centra za obveščanje. V centru so operativci, ki so usposobljeni, da na osnovi dobljenih, podatkov ocenijo določeno vrsto nevarnosti in po nalogi — povelju pristojnega organa v DPS. samostojno, brez prejšnjega povelja pa tudi sami. kar je odvisno tudi od vrste nevarnosti, aktivirajo sistem za alarmiranje zaradi dajanja določenih znakov nevarnosti. Sistem za alarmiranje omogoča istočasno ali selektivno aktiviranje siren, odvisno od tega ali je potrebno alarmirati prebivalstvo cele občine ali samo enega dela. Pred dajanjem signalov za alarmiranje s sirenami in po njem se po radiu in televiziji objavijo obvestila, da je nastala, se pojavila oziroma prenehala nevarnost. Na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je zvezni sekretar za ljudsko obrambo predpisal nov pravilnik o znakih za alrmiranje, ki je v veljavi od 30. junija 1984 dalje. Po novem pravilniku je predvideno pet znakov za alarmiranje in šesti za prenehanje nevarnosti (po starem 4-znaki za alarmiranje in peti za prenehanje nevarnosti). Sistem za alarmiranje ima več naprav, od katerih je komandni del na komandnem pultu v operativni dvorani centra za obveščanje, končni ali izvršilni — sirena pa na določenih mestih ali objektih na teritoriji naseljenega mesta. Znake za alarmiranje morajo poznati vsi delovni ljudje in občani, da bi le tako lahko pravilno postopali prt določeni vrsti nevarnosti. Novi znaki alarmiranje so enotni za vso Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, prebivalstvo pa mora biti seznanjeno z njimi. Novi znaki za alarmiranje prebivalstva ob splošni javni mobilizaciji in ob nevarnosti so: at za izvajanje splošne javne mobilizacije (splošna javna mobilizacija) b) za nevarnost napada iz zraka (zračna nevarnost) c) za nevarnost uporabe radiacijsko — biološko — kemičnih bojnih sredstev (radiacijsko-biološko-kemična nevarnost) d) za nevarnost požara (požarna nevarnost) e) za nevarnost naravnih in drugih nesreč (poplave, snežni plazovi in zemeljski plazovi, hujše prometne nesreče in drugo) (nevarnost naravnih nesreč) f) konec napovedane nevarnosti (konec nevarnosti). Znaki za alarmiranje so signali. ki jih ob splošni javni mobilizaciji in ob posameznih vrstah nevarnosti oddajajo sirene in druga ustrezna akustična in elektronska sredstva takole: a) na splošno javno mobliliza-cijo opozarja zavijajoč zvok s prekinitvami, ki traja tri minute (12 zavijajočih zvokov po 10 .sekund in med njimi 11 prekinitev po pet sekund) V PRVIH ŠESTIH URAH SPLOŠNE JAVNE MOBILI ZACIJE SE SIGNAL PONOVI VEČKRAT. h) na zračno nevarnost opozarja nepretrgan zavijajoč zvok. ki traja 60 sekund; c) na radiacijsko — biološko — kemično nevarnost opozarja zavijajoč zvok s prekinitvami, ki traja 90 sekund (trije zavijajoči zvoki po 20 sekund in med njimi dve prekinitvi po 15 sekund) d) na požarno nevarnost opozarja enoličen zvok s prekinitva- j mi, ki traja 90 sekund (trije 1 enolični zvoki po 20 sekund in i med njimi en zavijajoč zvok, ki i traja 20 sekund) f) konec nevarnosti objavi enolični zvok, ki traja 60 sekund g) za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12,00 uri velja znak, ki je enak zvoku za konec nevarnosti, traja 60 sekund — enoličen zvok. j ! PRIROČNA SREDSTVA j Tam, kjer alarmiranje prebi-\ valstva ne moremo izvajati s avtomatskim vključevanjem siren iz centra za obveščanje, ali tam. kjer lo ni zagotovljeno, lahko alarmiranje vršimo s priročnimi sredstvi (ročnimi sirena-i mi. razglasnimi postajami, cer- j ' kvenimi zvonovi, signalnimi ! j sredstvi, streljanjem iz orožja '; I itd.). Oblika in trajanje znakov ' za alarmiranje je v tem primeru odvisna od vrste sredstva s pomočjo katerega izvajamo alarmiranje in se predpiše na nivoju občine, s temi znaki pa moramo biti seznanjeni vsi prebivalci. V delovnih organizacijah, posebno v obratih, kjer je veliko hrupa in ni zagotovljena dobra slišnost siren občinskega sistema za alarmiranje, je potrebno uve- . sti dopolnilni sistem za alarmira- j nje. s katerim se zagotovi alarmiranje vseh delavcev delovne organizacije. Aktiviranje dopolnilnega sistema se vrši z mesta, od koder se slišijo sirene občinskega sistema, to aktiviranje pa izvrši za to posebno določena oseba. Pred odhodom iz stanovanjskih ali delovnih prostorov na znak »zračna nevarnost« je potrebno j da prebivalci ravnajo na sledeči način: odpremo okna, odstranimo zavese z oken. izkjučimo toplotne izvore, izključimo vse dovode za vodo, plin in električni tok, vsa vrata od notranjih prostorov odpremo, vzamemo v naprej pripravljene reči za življenje v j zaklonišču (hrano, pribor za osebno higieno, odeje, sredstva za osebno zaščito, ročno baterijo, sredstva za razvedrilo itd.) To je potrebno narediti hitro, da se lahko pravočasno pride do hišnega ali javnega zaklonišča. Zdenko Zaje Grafični prikaz znakov za alarmiranje GRAFIČNI PRIKAZ ZNAKOV ZA ALARMIRANJE ruirm nnn nnn nrig ..SPOLOSNA JAVNA MOBILIZACIJA™ b) _ZRACNA NEVARNOST" i^wwvv 20:2 i | 15 t 2 s j 20:2 S | l5t2 « j 20 t 2 » L-90 t 2 * ---J c) ..RADIACIJSKO -BIOI OSKO KEMIČNA NEVARNOST" 20 i2 s 15 t2 t J 20 - 2 * | 15 t 2 « | 2012 * i-90 t 2 s-- d) .POŽARNA NEVARNOST" p ~ ■* -i--- 3 J 2 » j 20 »2» j 20 22* e) ..NEVARNOST NARAVNIH NESREČ 0 »KONEC NEVARNOSTI" 18. oktobra 1984 * Titovo Velenje OBČINA MOZIRJE rsae čas * stran 5 Mozirska občina med NOB Priprave na izdajo monografije V minulih letih so v Gornji Savinjski dolini namenili zelo veliko pozornosti, dela in časa proučevanju zgodovine NOB. Izjemne dosežke na tem področju je potrdila tudi doslej najobsežnejša razstava, ki so jo pripravili ob letošnjem prazniku občine Mozirje in ob 40-letnici osvobojenega ozemlja. Obenem je razstava potrdila tudi dejstvo, da vrsta vprašanj in dogodkov še ni razjasnjenih in da bo potrebno še veliko naporov pri dodatnih raziskovanjih. Pri svojih raziskovanjih si še po-' sebej prizadevajo osvetliti politično organiziranost narodnoosvobodilne borbe, zlasti, delovanje in organiziranost vaških odborov OF, partije, SKOJ-a, žena in mladine. Žive priče najpomembnejših dogodkov iz boja in revolucije odhajajo, zato časa ni veliko. Želijo torej zbrati čim več podatkov in dokumentov za obsežno monografijo o narodnoosvobodilnem boju v Gornji Savinjski dolini, ki naj bi vsestransko in verodostojno opisala velik prispevek prebivalstva Gornje Savinjske doline k zmagovitemu boju. Nosilec te pomembne in zahtevne naloge je komisija za prouče- vanje zgodovine ZK pri občinskem komiteju ZKS Mozirje, katere člani so pričeli še posebej zavzeto delovati pred dobrimi tremi leti. Obenem s proučevanjem zgodovine ZK so se lotili tudi zgodovine NOB in zgodovine delavskega gibanja. Prvi rezultat marljivega dela je bila knjiga Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, ki je izšia lani, njen avtor pa je bil Aleksander Videčnik. Delo na tem področju kljub temu še ni sklenjeno, saj podatki še prihajajo in še bogatijo zbrano gradivo. V tem trenutku je najpomembnejša naloga raziskovanje zgodovine NOB in zbiranje gradiva za omenjeno monografijo. Člani komisije so si razdelili delo, pri čemer so posebej opredeljeni razgovori s preživelimi borci, obenem pa so seveda zbirali podatke in dokumente iz vseh mogočih virov. Dosedanji rezultati njihovega dela so nadvse spodbudni. Nabrali so namreč obilo podatkov, slikovnega gradiva in drugih dokumentov in na podlagi tega so v zadnjem obdobju lahko pripravili nekaj zelo bogatih razstav. Zadnja ob letošnjem prazniku občine Mozirje v galeriji mozirskega kulturnega doma je bila deležna laskavih ocen in priznanj vseh obiskovalcev, še posebej zgodovinarjev in ostalih strokovnjakov s tega področja. Vse to je seveda pomembna spodbuda za nadaljnje delo, obenem pa je zadnja razstava razkrila tudi dejstvo, da je veliko stvari še nepojasnjenih. Zato se je komisija odločila, da na tovariški razgovor v Mozirje povabi nekatere najvid-nješe politike in voditelje iz tistega časa. Tako so se v petek v Mozirju zbrali Rado Zakonjšek — Cankar, Albin Vipotnik — Strgar, Ela Ulrih — Atena, Zoran Polič, Milan Venišnik in dr. Milan Zevart, ki bo v največji meri poskrbel za pripravo monografije. Razgovor je bil izredno pester in zanimiv, navrgel je veliko dragocenih podatkov, tudi povsem novih in doslej še neobjavljenih. Udeleženci razgovora so tudi ugotovili, da je kopica dogodkov še nepojasnjenih, zato bo treba raziskovanje še okrepiti. Novi podatki in napotki ter doslej zbrano gradivo so vsekakor zagotovilo, da bo monografija o NOB na področju Gornje Savinjske doline bogata in verodostojna, da bo torej celovito prikazala vso veličino narodnoosvobodilnega boja in revolucije v Gornji Savinjski dolini. Mladinsko prostovoljno delo Zastarele delovne akcije Center za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci zveze socialistične mladine Mozirje je pred letom dni svoje delo postavil na nove temelje. Člani so pripravili enoletni delovni načrt, pri tem pa takoj pričeli z evidentiranjem brigadirjev. Najprej so izdali po&eben bilten, po vseh osmovnih šolah in osnovnih organizacijah ZSMS pa so pripravili predav anja o mladinskih delovnih akcijah. Žal se z uspešnostjo te akcije ne morejo pohvaliti. saj so imeli film na voljo vsej,a ni dni, kar je bilo seveda odločno premalo. Zaradi tega je ponekod šepala obveščenost, velikokrat čas ni bii primeren za predavanja, drugod za to področje ni posebnega zanimanja, zato je bil seveda obisk zelo skromen. Poleg vseh ostalih akcij so sklicevali posvete in sestanke na to temo, v brigado so vključili štipendiste Titovega sklada, po večini osnovnih organizacij so se močno trudili, da bi pridobili čim več brigadirjev, kljub vsemu pa je brigada Slavka Šlandra ob odhodu na delovno akcijo Bela krajina 84 štela vsega 18 brigadirjev. Vzrokov, da ni več zanimanja za mladinsko prostovoljno delo je vsekakor več. Mozirska občina je pretežno kmetijska, zato veliko mladih med počitnicami dela doma, drugi z delom med počitnicami skušajo izboljšati gmotni položaj, zaski bljujoče pa je tudi dejstvo, da med štipendist iz združenih sredstev in med mladimi iskalci zaposlitve za delo in življenje v brigadi ni nobenega zanimanja. Zato mladi med drugim predlagajo, da bi v pogodbe o štipendiranju iz združenih sredstev vnesli določilo, da se mora vsak štipendist vsaj enkrat v štirih letih udeležiti mladinske delovne akcije. Pomemben vzrok za slabo udeležbo na mladinskih delovnih akcijah je tudi dejstvo, da so akcije večkrat zelo slabo pripravljene in vodene, pa tudi njihov koncept je več ali manj zastarel. To je pokazala tudi letošnja akcija v Beli krajini, s katere se brigadirji iz mozirske občine niso vrnili prav zadovoljni in veseli, čeprav so z marljivim delom dosegli zelo dobre uspehe. Nekaj bo torej treba ukreniti in mladi iz Gornje Savinjske doline že pripravljajo svoje pripombe in predloge. V prihodnje bodo morali več pozornosti nameniti tudi lokalnim delovnim akcijam. Letos so jih načrtovali več, uresničili pa le dve, ostale so namreč zaradi finančnih zagat odpadle. Zagotavljanje sredstev za mladinsko prostovoljno delo imajo v mozirski občini sicer urejeno s samoupravnim sporazumom. Čeprav so vsi podpisniki letos izpolnili svoje obveznosti, je bilo zaradi nenehne rasti stroškov denarja vseeno premalo. Zato mladi menijo, da bi prispevek 40 dinarjev na zaposlenega povečali vsaj za deset dinarjev, pa tudi na vseh ostalih področjih se bodo morali vsestransko potruditi. Priznanje najprizadevnejšim (Nedavno slovesno otvoritev 20-metrske plastične skakalnice na Ljubnem ob. Savinji so združili tudi s podelitvijo priznanj ZTKO občine Mozirje ter bronastih, srebrnih in zlatih Bloudkovih značk najprizadevnejšim športnim delavcem v Gornji Savinjski dolini. Zlati Blaud-kovi znački sta prejela Avgust Križnik in Martin Aubreht, dobitniki srebrnih so Leopold Supin. Alojz Murko. Viktor Kovač, Jože Venišnik. Pavla Karče in Ciril Kunst, bronaste Bloudkove značke pa so prejeli Slavko Ocvirk. Alojz Usar. Ferdo Hrovat. Anton Zupane. Jože Jelšnik. Ivan Poličnik. Anton Osovni-kar. Zdenko Purnat. Roman Grudnik, Jernej Plankl. Vinko Moličnik. Branko Jerovč-nik. Marjana Žagar. Ana Anžin. l-"ranc Jakop in Jani "KO občine Mozirje je podelila še svoja priznanja, ki so jih dobili Franc Šulek. Marija Štiglic. Vlado Mi-klavc. Jožica Purnat, Miran Borštner. Rajko Pintar. Janez Kolar. Mirko Kovačič. Avgust Lenar. Jože Sušnik. Andrej Globočnik. Branko Rupnik. Jože Marovt. Pavla Tro-gar. Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti in Smučar-sko-skakalni klub Ljubno ob Savinji. Komunala Končno iz najhujših težav Po nekaj letih skoraj nepremostljivih težav v delovni organizaciji Vez Mozirje, je letos le krenilo na bolje. Z izrednimi prizadevanji vseh zaposlenih in družbene skupnosti je uresničevanje sanacijskega programa končno rodilo lepe sadove. Statusne zadeve so sicer ostale še nespremenjene, ker še nista sklenjena postopka likvidacije tozda ličila v Bočni in stečaja tozda Kovinarstvo na Rečici ob Savinji, razveseljivi pa so zato podatki o poslovanju tozda Komunala in gradbeništvo. V prvem polletju se niso več otepali z rdečimi številkami, po dolgem času so tokrat lahko oblikovali tudi sklade. Večji problem je bilo uveljavljanje ekonomskih cen, ki bi zagotavljale enostavno reprodukcijo. Cene za odvoz smeti in odpadkov ter oskrbe naselij z vodo so se glede na načrte povišale le za 38 odstotkov, s tem pa so ustvarili ?a 22 odstotkov manj dohodka. Nove cene so uveljavili šele v drugi polovici leta, kar pomeni, da so celotno prvo polletje veljale lanske cene. Zaradi številnih razlogov so bila omejena tudi vlaganja. Kljub temu so kupili avtomobil za kanini odvoz smeti, imajo pa seveda še veliko potreb in načrtov. V zadnjem obdobju si močno prizadevali, da bi si pridobili čim ■ e dela in so bili pri !cr;i zelo tispe-; ti N.i podiaui teh uspehov bi celo mul al i povečati $tcvi)e proizvodnih delavcev, pa tudi pri tem so seveda omejeni s sanacijskim programom. Tudi načrte v zvezi z novo organizacijo so že oblikovali. Po končanih postopkih likvidacije in stečaja obeh omenjenih tozdov naj bi nastala enovita delovna organizacija v kateri bi delovala ko-munaino-gradbeni in kovinarsko vzdrževalni obrat, delovna skupnost skupnih služb pa bi se preoblikovala v strokovne službe. V bistvu so takšno organiziranost že uveljavili, zaradi prostorsko zelo ločenega delovanja, pa ne morejo v večji meri izkoristiti notranjih rezerv. Glede na to predlagajo, da na področju krajevne skupnosti Mozirje pridobijo nov sedež bodoče dgiovne organizacije ifi s tem zasnujejo nov komunalni center za vso občino. To nalogo naj bi uresničili na bivšem sedežu tozda Komunala in gradbeništvo, urediti pa bi morali še zadeve z Zgornjesa vinjsko kmetijsko zadrugo, ki je lastnik objektov Z združitvijo obratov in strokovnih služb na enem mestu bi bistveno zmanjšali stroške poslovanja, sem pa sodijo prevozni stroški, energija, najemnine, telefon, ogrevanje in podobno. S tem bi seveda bolje izkoristili delovni čas in prevozna sredstva, boljša bi bila kontrola in varovanje družbenega premoženj.!, izboljšali pa bi tudi usluge in odnos do uporabnikov Mladi zadružniki so v Šmihelu prikazali tudi striženje ovac Kmetijstvo v občini Mozirje Marljivi mladi zadružniki K uspešnemu razvoju kmetijstva v Gornji Savinjsld dolini in k doslednemu izvajanju kmetijske politike so z zavzetim delom veliko prispevali tudi mladi zadružniki. Aktivi mladih zadružnikov, ki so nosilci vse njihove dejavnosti, so vsebinsko pester delovni program za sezono 1983/1984 znova v celoti uresničili. Poskrbeli so za najrazličnejše dejavnosti, od strokovnih, do narodopisnih in športnih. Strokovnemu delu so namenili zimski čas in med drugim pripravili predavanji o pitanju govedi ter o družbenih in intervencijskih ukrepih za pospeševanje kmetijstva. Komisija za izvajanje in spremljanje kmetijske politike pri občinski konferenci ZSMS Mozirje je v sodelovanju z aktivom iz Smihela februarja pripravila občinsko tekmovanje ,,Mladi in kmetijstvo", na katerem so mladi zadružniki vseh petih aktivov preverili svoje znanje o živinoreji, poljedelstvu, kmetijskem strojništvu, zakonodaji in družbenopolitičnem življenju. Vsi udeleženci so pokazali zvrhano mero znanja, najboljši pa so bili tekmovalci liubenskega aktiva. Zadružniki iz Smihela, ki so zagotovo med najbolj aktivnimi v občini, so pozimi organizirali še tekmovanje za mlade kmetijce v veleslalomu, niso pa bili prav ,,gostoljubni", saj so prepričljivo osvejili prvo mesto in prehodni pokal. Svoj delež k uspešni izvedbi evropske razstave rjavega goveda v Mozirju so prispevali tudi mladi zadružniki, zlasti v pripravah na razstavo in seveda na razstavi sami. Svoje vrste so poleti tudi organizacijsko okrepili. Mladi iz Poljan nad Rečico ob Savinji so ustanovili svoj aktiv in se takoj izkazali z lepimi dosežki. Mozir-sko občino so namreč predstavljali na vsakoletnih kmečkih igrah na Vranskem. Med drugim so na večeru kmečke kuhinje z izvirnimi jedrni med 28 aktivi iz vse Slovenije osvojili drugo mesto, uspešni pa so bili tudi na kmečkih igrah v košnji in grabljenju. Seveda so zadružniki sodelovali tudi na območnem tekmovanju v spretnostni vožnji z dvoosno prikolico, v oranju in v poznavanju kmetijske mehanizacije. Posebej velja poudariti njihovo sodelovanje na vseh narodopisnih prireditvah v dolini, kot so Flosar-ski bal, Čebelarski praznik, Lučki dan in Kmečki praznik, mladi iz Smihela so sami priredili vsakoletno ovčarsko veselico, na njej pa so mladi zadružniki iz vse doline preveri lr svoje znanje o ovčereji. Med drugim velja omeniti še veliko prostovoljnih delovnih ur, ki so jih zadružniki opravili pri čiščenju planinskih pašnikov na Menini planini. ifi TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHEL LABOD 3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE 250 g 9. 50 JEDILNA ČOKOLADA 2001 9! 90 KAL0DERMA KREMA 150 g 13 90 WILKINS0N BRITVICE 15 kom. 27? 90 SPAR INFORMACIJA: 26. 0KT. ZAPRTO V ŠMIHELU IN LABODU IMAMO VSAKO SREDO POPOLDAN ODPRTO. MALIH VREČK VAM NE ZARAČUNAMO I kom. ŽENSKE HULAH0P C9B NOGAVICE i kom. iP c ROZINE 500 g 12: 90 0REHI-JEDRCA 1 kg 69r PENEČA KOPEL ALI TEKOČINA ZA POSODO 2 L 19. 90 KABEL 3 x 1.5 50 m 229r ČISTILNA PENA^ — n ZA TAPIS0N 29 90 600 g S tem kuponom dobite pri SPAR 1 kg ALV0RADA WIENER KAVE ZA 699.- DIN. PONUDBE VELJAJO DO 31. HKT 84. VSE CENE V SILiNSSH. CE STE V AVSTRIJI. SI VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMIHF.L • LABOD jj^isigpm »■MIH KS Bele vode Dograditev ceste -najpomembnejša naloga V krajevni skupnosti Bele vode so v soboto slovesno proslavili svoj drugi krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na njihovo največjo pridobitev — na izgradnjo prvega dela asfaltne ceste, ki povezuje njihov kraj z dolino. Praznujejo pa ga tudi v spomin na pohod legendarne Štirinajste divizije, ki si je skozi njihovo vas utirala pot na bližnje mozirske planine. Po slavni diviziji so poimenovali -tudi pridobljeno cesto. V letošnjem letu večjih pridobitev niso imeli. Na ta dan pa so predali namenu dva nova telefonska priključka na najbolj oddaljenih kmetijah v krajevni skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti Melhior Mazej, ki je imel ob tej priložnosti slavnostni govor je med nalogami. kijih morajo uresničiti, posebno poudaril 'nadaljnjo izgradnjo drugega dela ceste, ki bo tehnično in denarno izredno zahtevna — to je povezava od Grebenška preko Petelinskega klanca in Hrastovja kar bo ublažilo sedanjo strmino ter omogočilo neoviran prevoz tudi v zimskem času. Pomembna naloga pa je tudi nadaljnje povečanje števila telefonskih naročnikov, saj bodo tako prebivalci na tem oddaljenem območju naše doline lažje uresničevali svoje nalo- ge in varneje preživljali svoj vsakdan. Ob krajevnem prazniku so v krajevni skupnosti podelili tudi bronasta priznanja OF. Prejeli so jih Melhior Mazej, Zlatka Lampret-Kompan, Silvo Kotnik in Andrej Lenko. Pohvale sveta krajevne skupnosti pa so prejeli Franc Urbane, Darja Petkovnik, Julijan Milnar in Štefanija Lenko. Ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika so se vaščanom in gostom med katerimi je bila tudi delegacija iz pobratene Vinske gore predstavili mladi pevci, reci-tatorji. vaški pevski zbor in kulturniki iz Vinske gore. B. Z. Ob krajevnem prazniku so zaslužnim krajanom podelili priznanja Industrijska pekarna Titovo Velenje Kako iz nakopičenih težav? Industrijska pekarna Titovo Velenje je obrat Merksove temeljne organizacije Pekarne in slaščičarne Celje. Ta majhen kolektiv »zalaga« s pekovskimi proizvodi skupaj s pekarno Pod gradom občino Velenje. 70 odstotkov potreb v občini Žalec, poleg tega pa krijejo polovico povpraševanja po tem osnovnem živilu še v Celju in Mozirju. V obeh pekarnah velenjski peki proizvajajo dve vrsti osnovnega kruha, in sicer pol beli kruh 0,80 kilogramski (s tem zalagajo šole in vrtce, stane pa 37 dinarjev) ter polbeli 2 kg kruh (cena 84 dinarjev). Na prodajnih policah pa je moč kupiti še sedem vrst posebnih kruhov (istrski polbeli 0,80 kg stane 42 dinarjev, za savinjski kruh 0,80 kg mora potrošnik plačati 51,50 dinarjev, za savinjski kilogramski kruh 63 dinarjev, šaleški kruh je po 53 dinarjev, 1,6 kilogramski črni mešan pa po 96 dinarjev. Četrt kilograma gra-ham kruha stane 13 dinarjev, kilogramski koruzni domači pa 58.50 dinarjev. Med trajnimi kruhi pa so potrošniku na voljo beli toast (48 dinarjev. 0,25 kg 31 dinarjev) štajerski kruh 59 dinarjev, 0,36 kilograma varovalnega kruha pa stane 39,50 dinarjev. Poleg pekovskih izdelkov pečejo velenjski pekarji še sedem vrst pekovskega peciva, od žemelj, rogljičkov, hod-doga štručk do big in lepinj. V pekarni Pod gradom pa proizvajajo še 15 vrst mehkega pekovskega peciva ali pecivo po naročilu. »Novih proizvodov ne moremo proizvajati. saj nam to preprečujejo administrativna prepoved,« je poudarila vodja obrata Industrijske pekarne v Titovem Velenju Milena Vrečar. In kako imajo velenjski pekarji organizirano delo? Delo poteka v teh izmenah. Začnejo v nedeljo zjutraj in končajo v soboto opoldan. Največ kruha razvozijo do 7. ure zjutraj. »Ta kruh spečemo ponoči in če stoji na prodajnih policah do popoldneva, se lahko potrošnik upravičeno hudaje. V začetku letošnjega leta smo organizirali prevoz svežega kruha do velenjskih in šoštanjskih trgovin od 12. do 14. ure. Če bodo trgovci pokazali več zanimanja, bomo njihovim željam ustregli. Tako bodo potrošniki mnogo bolj zadovoljni, v Industrijski pekarni pa bomo imeli manj nočnega dela.« Po besedah naše sogovornice je kruh. ki ga spečejo velenjski peki, najcenejši v Sloveniji, saj je v polletju stal kilogram kruha in pekovskega peciva poprečno le 40.93 dinarjev. Cene med regijami niso usklajene, kar položaj zaposlenih v tem majhnem kolektivu še poslabšuje. Za francoski kruh iz Slovenskih Konjic kupec v Titovem Velenju odšteje 24,50 dinarjev, kruh enake teže in kakovosti iz Celja paje naprodaj po 18 dinarjev. Prvo polletje so pekarji zaključili z rdečimi številkami. Izguba je znašala 4.879.000 dinarjev, v pekarni Pod gradom pa 2.649.000 dinarjev. Vzrok za to so cenovna nesorazmerja med pšenico, moko in kruhom ter ostalimi materialnimi stroški in kruhom. Tudi visoke obresti za financiranje zalog, treba je bilo odkupiti največje količine pšenice, niso poceni. S podobnimi vprašanji se »ubadajo« vse slovenske in jugoslovanske delovne organizacije mlinarstva in pekarstva. »Čeprav smo pekarji v velikih težavah, se cene kruhu vsaj do konca leta ne bodo dvignile,« je poudarila sogovornica. V industrijski pekarni zaposlenih večjih naložb v prihodnje ne načrtujejo, čeprav bi morali takoj obnoviti aspiracije v silosu. Za- Kulturni dom Šmartno ob Paki Denarja pa ni in ni O tem, kako poteka obnova kulturnega hrama v Šmartnem ob Paki, smo na straneh našega tednika že pisali pred približno pol leta. Ali se je od takrat premaknila vsa stvar kaj naprej? Skoraj nič. Kot smo slišali, je bila od julija dalje obnova ustavljena, saj ni bilo dovolj denarja za nadaljno fazo. Do sedaj je izvajalec del naredil groba gradbena dela, ki so krajane Šmartnega ob Paki veljala več kot staro milijardo in pol. Prizadevanja čtanov gradbenega odbora, da bi dom kar najhitreje služil svojemu namenu, ob skoraj prazni blagajni nimajo pravega učinka. Napovedi, da bo dvorana nared do 29. novembra letos pa očitno preuranjene. Kljub zbiranju sredstev s samoprispevkom, pomoči krajanov, je denar tisti, ki vodi vso akcijo. Čeprav položaj še zdaleč ni rožnat, marljivi člani gradbenega odtoorSrhiso. vrgli puške v koruzo. Skupaj z občinsko kulturno skupnostjo, vodstvom krajevne skupnoti ter ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju se trudijo, da bi do konca leta usposobili najnujnejše prostore (dvorano, garderobe, avlo). Veliko razumevanje za premagovanje težav je pokazal tudi Kino Velenje, ki bo kupil filmsko platno. Delavci Vegrada pa si bodo na vse kriplje prizadevali, da bodo najnujnejša dela končali do predvidenega roka. Seveda pa člani gradbenega odbora upajo, da se bodo krajani kljub že precejšnji pomoči še vključevali pri obnovi s prostovoljnim delom tam, kjer se bodo pač lahko. Zalogaj, obnova kulturnega doma, hkrati pa gradi krajevna skupnost Šmartno ob Paki nov vrtec, je resnično velik za današnje čase. Tega se člani gradbenega odbora še kako dobro zavedajo, vendar menijo, da je začeto delo treba nadaljevati. Šmartno ob Paki pa je konec koncev tudi tretji center Šaleške doline in kultura je delovnemu človeku tudi v tem koncu potrebna. Prihodnje leto, kolikor bodo pač imeli denarja, naj bi krajani uredili ostale prostore. Več pozornosti pa bodo namenili opremi. Kot poudarjajo člani gradbenega odbora, se bodo še naprej trudili, da bi se v doinu kar najhitreje lahko odvijala sicer že bogata in pestra kulturna dejavnost. prašenost je namreč zelo velika in preti nevarnost eksplozije. »V tem trenutku ne moremo normalno poslovati, kaj šele. da bi razmišljali o posodabljanju opreme,« je neoptimistično sklenila pogovor vodja Merksove industrijske pekarne v Titovem Velenju Milena Vrečar. Čeprav se naši pekarji »ubadajo« z mnogimi vprašanji, cena kruhu ne bo višja Poravnalni svet KS - Desni breg Nobenega zastraševanja Poravnalni svet v krajevni skupnosti Desni breg uspešno deluje že precej časa. Čeprav je bil letos ustanovljen nov, pa je bilo tudi delo prejšnjega, ki je deloval pet let, zgledno. Novoustanovljeni poravnalni svet v tej krajevni skupnosti sestavlja sedem članov. V njem je upokojena učiteljica, izkušena delavka iz administracije, dva upokojena rudarja, upokojen PTT delavec, redno zaposlen delavec, ki je bil tudi član prejšnjega poravnalnega sveta v tej krajevni skupnosti in predsednik, Albin Amon, upokojeni družbeni pravobranilec samoupravljanja. Odveč je pri tem poudarjati, da so člani poravnalnega sveta ljudje, ki jim lahko zaupamo, in ki znajo tisto, kar jim zaupamo, tudi varovati zase. Poravnalni svet ima nalogo, da pomirja oziroma poravnava spore med ljudmi, če v to sami privolijo. Pri tem pa ne sme uporabljati prav nobenega zastraševanja in pritiskov, ne pravnih in ne kaznivih sredstev. Za razliko od sodišča, ki ravna strogo po zakonu, pri tem pa se seveda ne more spuščati v to, kako bodo ljudje živeli skupaj naDrei. se Doravnalni svet trudi, da zgladi spore med ljudmi, ki živijo skupaj, v isti krajevni skupnosti, velikokrat pa tudi kot sosedje v istem bloku. Prejšnji mesec je imel novoustanovljen poravnalni svet prvo sejo. na kateri so se seznanili s poslovnikom, ki gaje potrdil svet krajevne skupnosti. Obravnavali pa so tudi že dve zadevi, obe kazenski in obe so dobili od sodišča. »Ene nismo mogli rešiti, ker zasebni tožitelj ni želel poravnave, ampak je želel zadevo razčistiti na sodišču, pri drugi zadevi, ki je bila tudi zasebna tožba zaradi kaznivega dejanja žalitve časti, pa smo bili uspešni. Tožitelj in toženec živita v istem bloku in sta soseda. Da smo lahko bili uspešni, smo obema prisotnima pojasnili dejstva, da zaradi zasebnih sporov ne bosta mogla menjati stanovanj, in da se bosta na hodniku še naprej srečevala. Oba sta zadevo vzela resno, obtoženec se je opravičil zasebnemu tožitelju. mu poravnal sodno takso, nakar sta si segla v roke in skupaj odšla domov.« nam je o prvem uspešnem delu poravnalnega sveta povedal predsednik Albin Amon in ob tem dodal: »Ljudje po naravi niso slabi, ampak včasih izbruhnejo in se niti sami ne zavedajo posledic, ki jih lahko ima tak izbruh.« Tovariša Amona smo seveda vprašali, kdo se lahko obrne na poravnalni svet v krajevni skupnosti. »Vsak, ki meni. da je potrebno posredovanje poravnalnega sveta«, nam je odgovoril. »So pa poseben problem družinski spori, ki pa jih ta svet ne more reševati. Tak primer smo že odstopili socialnemu skrbstvu občine Velenje, ki je pristojen za reševanje teh primerov.« Predsednik poravnalnega sveta nam je tudi povedal, da je največ primerov, ki zaidejo v obravnavo na poravnalni svet. zaradi obrekovanja in žalitve časti. Ko dobijo v roke primer, potreben poravnave, sestavijo senat, ki ima tri člane, sestavi pa ga predsednik. »Vedno se trudimo. da je v senatu vsaj en član. ki pozna prizadete stranke.« Ker se poravnalni svet zaveda, da so vsi spori, ki pridejo pred poravnalni svet nujni, vedno pohitijo, da nemudoma sestavijo senat, ki bo zadevo obravnaval. Zato, da bi bila zadeva čim krajša in »zato. ker se spori stopnjujejo, in je potrebno odnose čim prej rešiti«, je ob koncu povedal Albin Amon. Leopold Melf -letnik Ko sem ga pred dnevi obiskal na njegovem domu v Pesjem z željo, da opišem njegovo bogato življenjsko pot, mi je bilo takoj jasno, da njegovega prepričljivega obujanja spominov ne bo moč strniti v kratek zapis. Ni še dobro končal pripovedi o otroških letih v rojstnem kraju Podgorje pri Slovenj Gradcu in o tem, ko seje enajst let star s starši Leopold Meh preselil v Preloge, že so ga spomini ponesli na težko delo v rudniku premoga v Bosni in na kasnejše šestletno delo kopača v velenjskem rudniku. Pozneje se je prekvalificiral in je vse do upokojitve leta 1964.opravljal strelska dela. Pri delu v rudniku se je dvakrat težje poškodoval, posledice nesreč pa čuti še danes. Njega in mnoge vrstnike vojna vihra seveda ni obšla, saj je bil aktivni bo- Poleg vsakdanjega dela je bil vse od mladih let do danes ne-utrudljivo aktiven v najrazličnejših družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih. Vseh odgovornih nalog, ki jih je v vseh teh letih opravljal z neizmernim čutom odgovornosti in z veliko mero zavzetosti, ni moč našteti, niti sam se ne spomi- nja vseh. Na rudniku je bil izvoljen v prvi delavski svet, aktivno pa je deloval tudi v partiji in sindikatu. V njegovem kraju ni bilo organizacije ali društva, v katerem ne bi aktivno deloval. Še več. Bil je pobudnik in ustanovitelj prvega fotokluba, društva upokojencev v Pesjem, katerega predsednik je bil osem let, v nekaterih drugih pa je prav tako ustanovni član. Kljub častitljivim letom, še danes aktivno deluje. Njegova bogata aktivnost s tem še ni izčrpana. Med drugim je več kot dvajset let zastopnik zavoda za zaščito glasbenih pravic socialistične republike Slovenije. Ze kot mladeniča ga je mikalo tudi fotografiranje. Preko trideset let je imel popoldansko obrt in izdelal nešteto fotografij z najrazličnejšo tematiko. Danes fotoaparat sicer bolj poredko uporablja, sebi in drugim v zadovoljstvo pa še rad napravi kakšno sliko. Za vso to bogato aktivnost, neutrudljivo pot in uspehe, ki jih je v vseh teh letih dosegel, je Leopold Meh veliko priznanj, plaket borčevske organizacije, socialistične zveze, gasilcev, Rdečega križa, ribičev in še bi lahko naštevali, njemu najdražje pa je odlikovanje predsednika republike — Red republike z bronastim vencem. Priznanj in odlikovanj ima toliko, da bi jih težko prešte- Kljub častitljivim 70 letom, ki jih bo Leopold Meh 25. tega meseca proslavil skromno, kakor je bil skromen v vsem svojem življenju, je še vedno čil in zdrav. Le ob spremembah vremena čuti bolečine, kar pa je posledica nesreče v jami. ,,Sedaj, ko imam nekoliko več prostega časa, ker sem z nekaterimi aktivnostmi prenehal, mi je v večje zadovoljstvo delo na vrtu, ki mi pomeni tudi sprostitev in vsakodnevno rekreacijo, brez katere bi težko brzdal starost, je sklenil pogovor Leopold Meh, in dodal, da mu je edina želja zdravje in mir v svetu. Tudi mi mu želimo, da bi se mu ta želja uresničila in mu ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo. B. Mugerle Bife Polanec Srečanje Iščemo najstarejšo fotografijo 4 -F- - i w/i.ka žiro računa P .T STORITEV za mesec S E P T EM6 E * 1984: ■ zl pLt promet CELJh datum izstavitve računa 50700-833-00384 06.10.84 Gtanje tievca daturn no.'o staro razlika 0CIUUG0 GUU709 GOUOOo 000283 .99992 004 26 • • ) u. | tikupnl /no.' uk > 72u 1 150.7 17,00 Račun, ki te »vrže« znniiok šilra 150.477,10 G0 2 40,G 0 G 8 Gv 15 91 -0, 15 I 98 I 150,477,00 dinarjev za telefonske storitve? Takšen račun za PTT storitev — plačilo uporabe telefonskega priključka za mesec september — nam je v uredništvo prinesel Lojze Ojsteršek, ki naj bi v septembru »potelefoniral« kar za 150.477,00 dinarjev ali za 15 starih milijonov. Zmota je tokrat očitna. Toda kaj bi bilo, oziroma koliko naročnikov telefonskih storitev bi poravnalo račun, če bi ta znašal 1504,77 dinarjev? Marsikdo bi malo pomislil, če je telefoniral za toliko, malo »zabentil«, a račun poravnal. Kam bi odšla razlika? mkp I trgovini potrebno odšteti preko 300 dinarjev, ko pa jo še skuhaš in obložiš, postrežeš, pa seveda ne more stati manj kot si za njo dal. Ljudje danes pač potrebujejo denar bolj za kaj drugega, potreb-nejšega kot je gostilna," ž razumevanjem spremlja manjši obisk Zofija. Bife Polanec je za kvaliteto prejel tudi priznanje Turističnega društva Celje, ocenjen pa je tudi kot bife 1. kategorije, kar Polančevim daje možnost, da bi lahko imeli malo višje cene kot drugod, kjer so slabše ocenjeni. Toda Pblančevi se zavedajo, da goste privabljata prijaznost in dobra postrežba. mkp Tole fotografijo, ki je nastala v začetku tega stoletja nam je prinesel Andrej Lenko iz Zavodenj. Na posnetku je fant, ki je menda živel pri Totku na Ljubnem. Bil je delno hrom in si je zato naredil takšen invalidski voziček. Tudi za roke si je naredil posebne ščitnike. S tem svojim pripomočkom, ki je od njega zahteval precejšnje napore, pa se je večkrat odpravil celo do Črne na Koroškem. Herman V prejšnji številki našega tednika smo poročali o slovesnem praznovanju krajevnega praznika v Lokovici. Takrat pa smo se dogovorili tudi za kratek klepet s Hermanom Mrakom. z Lokovico, krajani, le svojega deleža pri razvoju kraja noče in noče omeniti. Preprost, marljiv, prijazen, vedno pripravljen prisluhniti in pomagati, če le more. Tudi na delovnem mestu materialnega knjigovodja osnovnih sredstev v šoštanjskih termoelektrarnah je tako. Seveda smo ga vprašali o njegovem prostem času. Tudi tu ni mogel povedati stavka, ne da ne bi omenil krajevne skupnosti. ,,Zlasti v zadnjem času je bilo ogromno dela. Uresničili smo največjo nalogo tega srednjeročnega obdobja, pa vendar še imamo v prihodnje veliko dela." Za svoje konjičke mu tako zmanjkuje časa. Rad ima šport, čeprav se z njim sedaj ne ukvarja več tako aktivno. Skupaj z drugimi lokoviškimi kulturniki pa si prizadeva za kar najhitrejšo oživitev dramske sekcije, ki je pred leti že uspešno delala. Zelje. Teh imamo ljudje vedno za cel koš. Herman je znova skromen: ,,Upam, da bomo za prihodnji krajevni praznik modernizirali cesto Križnik—Penk, asfaltirali športno igrišče in da bomo kos nalogam prihodnjega srednjeročnega obdobja. Zase pa, da bi bilo v krajevni skupnosti dovolj razumevanja in složno-sti." Klepet s sogovornikom je bil resnično zelo kratek, a vendar zelo zanimiv, pester, prijeten tako kot je Herman sam. vse, saj je na nienih ramenih nabavljanje, kuhanje, strežba, čiščenje ... Ob tem pa se trudi, da je vsak gost lepo postrežen in da zadovoljen zapusti lokal. Tako lepa kot je okolica bifeja je tudi njena notranjost. Okusno opremljen prostor, ki prijetno vpliva na vsakega obiskovalca. Bife Polanec je odprt vsak dan, razen nedelje in seveda praznikov od druge ure popoldan pa do 21. zvečer. Poleg vseh vrst pijač lahko pri Polancu vsak dan dobite tudi suho kračo s hrenom, če pa želite kaj zahtevnejšega, recimo mesni fondi ali žarno ploščo, pa lahko to naročite po telefonu in prijazna Polančeva vam bo to tudi pripravila. Še nekaj ne smemo pozabiti. Na mizah so vedno trdo kuhane jajčke. ,,Če jih kdaj ni, potem naši gostje že sprašujejo, kaj je narobe," nam ie povedala Polančeva. ,,Se pa pozna, da ljudje nimajo več toliko denarja za gostilne kot so ga imeli še pred leti. Še posebno pa se to pozna sedaj, ko je družinski proračun obremenjen z ozimnico, pa šolskimi potrebščinami ... Pa tudi cene, te odvračajo ljudi. Za kilogram krače je že v - - '' ■ O 9 ®®®®®®®®® O # # f) Ste duhoviti? Šaljiva nagradna igra Zaradi pomanjkanja prostora je žal že nekajkrat izpadla med vami zelo pribljubljena rubrika, šaljiva nagradna igra. Ste duhoviti? Zato smo vam dolžni še nekaj najduhovitejših odgovorov na fotografijo, ki je bila objavljena zadnja. Tudi tokrat smo dobili veliko odgovorov in najbolj posrečene objavljamo: » Drugič se raje skrij za blagajno, tja ne bo nihče pogledal, ker ve, da je prazna.« »Poglej ga! Ga vidiš? V službi pa spi.« »Oh veš, to pri nas nič čudnega ni. Če delaš ali ne, plačo dobiš in če šef 7, dela* ali ne, se z njo komaj preživiš.« Marjeta Škotnik, Pusto polje 27, Nazarje Če vinček govori, me " " sigurno ne ulovi. Robert Klemenčič, Tkavčeva Šoštanj »To je edina rešitev za cene, ki sem jih videl v sosednji prodajalni.« »Zaradi previsokih cen čevljev se je po dolgem iskanju utrudil«. Danilo Sedovšek, Skale 52, Titovo Velenje Tokrat si je nagrado, žepno knjigo zaslužila Marjeta Škotnik, Pusto polje 27. Nazarje. ,,Bo še kdo mislil, da se ven mečem. Pa ni tako. Bolje mi gre od rek delo, kot pa govorjenje o sebi, svojem delu," so bile njegove prve besede. Je že res, da je skromnost lepa čednost, vendar tako samokritičen kot je Herman, pa je le preveč. Brez pretiravanja lahko zapišemo, to so na sobotni slovesnosti potrdili tudi nekateri krajani, da je v krajevni skupnosti gonilna sila. Pri mnogih pridobitvah te krajevne skupnosti Šaleške doline je njegov delež velik. Herman ob tej naši trditvi samo skimuje z glavo in pravi: „Dela je resnično veliko. En sam človek ne more kaj dosti narediti, če nima podpore in pomoči. Krajani Lokovice radi priskočijo na pomoč kadar je treba. Tudi pri zadnji veliki akciji, izgradnji vodovodnega omrežja, smo delali složno vsi." Herman je prišel iz Gaberk v Lokovico pred 26 leti. Takoj se je vključil v delo mladinske organizacije. Nato so se obveznosti vrstile druga za drugo. Najprej je deloval v socialistični zvezi, v organih krajevne skupnosti, sedaj pa je že dve mandatni obdobji predsednik skupščine krajevne skupnosti Lokovica. Pravi, da je sicer to pomembna in nadvse odgovorna naloga, vendar mu je ni tako težko opravljati, saj se v prizadevanja vodstva krajevne skupnosti vključujejo itudi vse družbenopolitične organizacije v kraju. Herman Mrak Krajevna skupnost Lokovica se je v zadnjih letih precej spremenila, napredek kraja je vse bolj viden. Po besedah našega sogovornika so k temu pripomogle tirkvari. Ko je prišel v krajevno skupnost, so bile vse ceste makadamske, sam kraj pa precej vase zaprt. Za prvi krajevni praznik, leta 1972, so predali krajani svojemu namenu prvo asfaltirano krajevno cesto. Izgradnja Šaleške magistrate je razvoj ieraja močno razmahnila. ,,Naša krajevna skupnost se je odprla, prihajali so novi krajani in si zgradili svoje hiše. Ko sem začel svojo družbenopolitično pot, delegatskega sistema še ni bilo. Delali smo le toliko, kolikor denarja smo dobili po občinskem proračuni-. Z uvedbo samoprispevka se je začelo natekati v našo blagajno več denarja, hkrati s tem so rast-le potrebe, še večje pa so bile naše želje. Moram priznati, da smo pred leti lažje ,,spravili pod streho" kakšno nalogo kot pa sedaj. Bili smo precej bolj složni, enotni, tovariški. Z vedno višjo življenjsko ravnijo so se medsebojni odnosi začeli krhati, takšnega sodelovanja ni bilo več. Toda, nekako smo vendarle uspeli tudi te stvari urediti." Vsak stavek, vsaka beseda, ki jo Herman izgovori, je povezana Dragoceni semaforji Ob cesti Titovo Velenje — Šoštanj stoji lepa hiša. Že vrt, ki je pred njo, daje slutiti, da toliko miz in stolov ni namenjenih samo stanovalcem, ampak tudi gostom. Sicer pa vas na bife Polanec opozarja tudi tabla, ki stoji pred odcepom z glavne ceste. Ko smo se pred dnevi vozili proti Šoštanju, smo se pri Polancu ustavili, da poklepetamo s prijazno lastnico Zofjjo, ki je v bifeju deklica za Prijetno urejena notranjost in prijazna Polančeva sta zagotovilo, da gostu ne bo žal, če se bo ustavil pri njej. — Brez pretiravnja lahko zapišemo, da je bila večina semaforjev v Titovem Velenju že poškodovana pri najrazličnejših prometnih nezgodah, ali kako drugače. Materialne posledice na vozilih in seveda semaforjih niso majhne. Za primer lahko zapišemo, da je škoda na nedavno poškodovanem semaforju na križišču Šaleške ceste in ceste Veljka Vlahoviča (na sliki), skupaj z delom in materiali dosegla 35.715 dinarjev. Za zavarovalnico ali voznika, če je bil kriv nesreče, to vsekakor ni prav majhne vsot* (bm) _ Petletni Uroš Hrustlj (na sliki) in njegov oče iz Šentilja pri Titovem Velenju sta imela pred nedavnim pri nabiranju gob precej sreče. Poleg drugih gob sta namreč našla dva gobana — velikana. Skupaj sta tehtala kar kilogram in pol. Seveda kraja kjer sta ju našla nista izdala, saj je znano, da gobarji o tem ne govorijo prav na dolgo in široko. Pa naj še kdo reče, da letošnja letina ni dobra. Gobana - velikana 8. stran * OD TU IN TAM Titovo Velenje * 18. oktobra 1984 Poletna politična šola Klubi OZN so oblika interesnega delovanja in združevanja mladine ter edini pravi nosilec vzgoje mladih za mir. sodelovanje med narodi. V klube OZN smo vključeni mladinci, pionirji, ki nas zanima mednarodno gibanje, delo Združenih narodfiv, razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema. naša zunanja, gospodarska in kulturna politika, pa tudi razvoj gibanja in politike neuvrščenih Politična šola, ki jo vsako leto organizira republiški center klubov OZN Slovenije, je tudi letos privabila številne klubovce iz Slovenije. Povabilu republiškega centra so se odzvali tudi zamejci iz Furlanije — Julijske krajine in klubovci iz Beograda, Bara in Stipa Od 29. julija do 4. avgusta smo taborili na Debelem rtiču, pred vhodom v Mladinsko zdravilišče Slovenije. Delovni dan politične šole se ie začel že navsezgodaj. Jutranja telovadba pod vodstvom smučarke Barbi Koprol nas je predramila iz sladkega spanja in na predavanjih nismo spali. Kljub vročini smo imeli vojaško disciplino. Na voljo smo imeli dovolj časa za kopanje, sončenje, prosti čas. Dnevni red vsakega dne je bil podan vnaprej Tako smo se na določene teme sami pripravljali. Takšno je bilo delo po skupinah, ki smo ga imeli najpogosteje popoldan na raznih krajih tabora. Da bi lažje razumeli dogajanja doma in po svetu, je republiški center povabil na naša predavanja osebe, ki se same ukvarjajo s to dejavnostjo ali pa so posredniki v našem družbenem življenju. Teme predavanj so bile zelo zanimive. Naši predavatelji so spregovorili o narod- noosvobodilnem gibanju po svetu, mednarodnih ekonomskih odnosih. Evropa in svet — mirovne iniciative, ekologija, položaj mladih. 27. let klubov OZN Slovenije. RK v svetu. Svvapo. Obiskala sta nas tudi dva Namibij-ca. predstavnika Swapa in ostala z nami en dan. ki smo ga preživeli v prijetnem pogovoru Zaupala sta nam najnovejša poročila, ki prihajajo iz JZ Afrike. Bogati so bili tudi podatki, ki nam jih je povedal novinar zunanjepolitičnega uredništva Drago Flis s svoje nedavne vrnitve iz Izraela. Z nami jc ostal ta dan na pikniku, tako da je bilo vzdušje še prijetnejše. V četrtek. 2. avgusta, smo udeleženci te politične šole organizirali v Mladinskem letovišču mirovno delavnico na temo: »Mir<<. Tako je približno 900 otrok iz vse Slovenije, ki so bili takrat na počitnicah in pod našim vodstvom risali ter pisali na asfalt. Vse izdelke smo zbrali na razstavi, ki smo jo organizirali pozno popoldne. Vzdušje je bilo enkratno. In nazadnje smo si skupaj s temi otroci za lahko noč ogledali še risanko jedrska vojna. Mirovna delavnica je odlično uspela Z njo smo hoteli naše želje in prizadevanja na tem področju še razširiti vključiti še več mladih in izboljšati kvaliteto dela. Politična šola je za nami. Spoznali smo nove prijatelje, izmenjali metode dela. v svoje kraje smo odšli vsak s peščico novih dobrin, ki nam bodo pomagale v življenju in pri delu v krožkih OZN. Nataša Fluhar. 3. b srednje družboslovne šole Titovo Velenje Na podlagi pogojev XVIII. RAZPISA poaojll iz združenih sredstev vzajemnosti Iz čistega dohodke TOZD in delovnih skupnosti, ki so bili objavljeni v glasilu NAS ČAS z dne B. aprila 1984 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE » objavlja XIX. RAZPIS posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti 1. Sredstva v višini 20.000.000,00 din se namenijo za kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 2. Sredstva v višini 10.000.000,00 din se namenijo za kreditiranje komunalnega urejanja soseske Šalek III v Titovem Velenju '!. Sredstva v višini 15.000.000,00 din se namenijo za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v soseski Salek III — soinvestitorjem, ki so družbeno pravne osebe (OZD in skupnosti) Ha natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože: - dokazilo o zaključenem namenskem varčevanju pri banki, - opis stanovanjskih razmer, - kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno stanovanje ali predpogodbo, — gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja, — potrdilo o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih, — izjavo o vseh prejetih posojilih. Natečaj za posojila traja do vključno 1. 11. 1984. Vloge za priglasitev na ta natečaj sprejema LB — Temeljna banka Titovo Velenje — Oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Titove Velenje, najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Asi Estrade Ali smo res vse delali zase Nasprotij je v našem mestu precej. . delegati vseh treh zborov občinske skupščine 8. oktobra so na slavnostni seji c in povabljeni gostje v prenovljeni dvorani Doma kulture s ponosom prisostvovali podelitvi najvišjih priznanj občine Velenje, ki so posledica prizadevanj posameznikov in družbene skupnosti za čim boljše življenjske pogoje vseh občanov ali kot je v pogovoru povedal. Nestl Žgank: »Vse delamo zase«. Ali je to res? Ali se v Titovem Velenju ne dogaja prevečkrat, da so nekateri delali in še delajo za naš boljši jutri, drugi pa zgolj uživajo sadove teh prizadevanj in jih celo uničujejo. Naj navedem samo enega od teh nasprotij. Tri dni po slavnostni seji skupščine je bila v dvorani Doma kulture prireditev ASI ESTRADE s »slavnimi« imeni kot so Marinko Rokvič, Saban Saulič, Mirko Kodri« itd. Prireditev, ki je sramota za Dom kulture, dom, ki ga je pred leti navdušeno občudoval tudi tovariš Tito, kot smo zvedeli iz Našega časa. Prireditev, na kateri se je čudovita dvorana spremenila v navadno beznico, po kateri seje valil dim kot v lokalu najslabše vrste, saj je množica gledalcev kadila, kot za stavo. Pa ne samo gledalci, ampak tudi nastopajoči in njihovi spremljevalci, ki so dogajanje sprejemali izza polodprte zavese na odni, na katerem so med predstavo tudi poležavall. Ne bom se spuščal v kvaliteto programa in spontane reakcije publike, na dogajanje v dvorani oz. škodo ki so jo obiskovalci povzročili. Verjet no v dvorani ni bilo nobenega ude le ženca ponedeljkove slavnostne seje, saj dvomim, da bi zdiial v takšnem okollu. Prav gotovo, pa bi se mu utrnili misel, kakršna se je z grozo v očeh nekaterim velenjskim ljubiteljem kulture, ki jih je dogajanje na odru pritegnilo, da so zapustili vajo in pogledali za kulise. Rekli so: Ne, saj to n! mogoče!« Na žalost je resničnost takšna kot j*. Prepričan sem, da občani Titovega Velenja ne potrebujemo takšnih prireditev, če pa 2e so, njih mesto gotovo ni v kulturnem domu saj prav v ničemer ne pripomorejo k dvigu kulture v kakršnemkoli ozira. Tistim, ki živimo v Titovem Velenju od njegove graditve dalle, ne more in i, kako ne sme biti vseeno, ko se ravna z rezultati našega dela, zato pozivam vse ijil liti je bilo minuli četrtek v Domu kulture. poi občane, da se^ v vseh okoljih upremo takšnim in podobnim dogajanjem, kot Naj pripomnim, da na omenjeni prireditvi ni bilo opaziti ne organov javne varnosti niti predstavnikov protipožarne zaščite. Kdo je za to odgovo- Mile Trampuš Podjetje ze urejanje voda NIVO Celja TOZD — Vodno gospodarstvo Rečne nadzorna služba Opozorilo Z namenom, da se v čimvečji meri odpravljajo poplave, erozija in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzroča zarašče-nost bregov na rečnih strugah, v skladu z zakonskimi določili (Uradni list 38-25. 12. 1981, 56. in 81. člen) pozivamo vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih * na področju porečja Savinje in Sotle, da DO 15. MARCA 1985 TEMELJITO OČISTIJO STRUGE POTOKOV IN JARKOV OB KATERIH LEŽIJO NJIHOVA ZEMLJIŠČA. Struge morajo očistiti po naslednjih smernicah: V strugah, koritih in na bregovih, se mora posekati drevje, ki izrazito ovira pretok vode in ki mu voda Izkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo tako, da obstaja nevarnost, da se podre v strugo. Iz struge je treba odstraniti tudi itore in drugo navlako, ki ovira tok vode. Drevje in grmičevje se mora posekati čim nižje pri zemlji, rezi na panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbojna moč. Pri spravilu lesa se ne smejo poškodovati brežine, ne zaščitna rast (mlado grmičevje) in travna niša. Posekan les in vejevje je trebe takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, da jih ne odplavi visoka voda, zažgati pa se smejo le na krajih, kjer se ne more poškodovati mladikovina. ODPADKOV NI DOVOLJENO ODMETAVATI V STRUGO! Očiščev&lna dela bo nadzoroval inšpekcijski organ občinske skupščine in rečni nadzorniki, ki bodo po potrebi dajali strokovna napotila pri poseku in za gojitev zaščitne zarasti ter predlagali ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje pretočnih razmer na vodotokih. Jezikovno razsodišče Zakaj tako dosledno narobe »Skoraj vsakdo si kdaj preganja dolgčas, ali tudi bogati doživljanje in vednost, z gledanjem televizijskih oddaj, npr. tudi dokumentarcev. Po prvomajskih praznikih sem tako zadnjič gledal del oddfcje o angleških vojakih v japonskih ujetniških taboriščih. Podnapise v filmu je dobro prevedla znana prevajalka, ne glede na to da bi sam katero besedo tudi drugače postavil, kakor jo je ona. Res pa meje motilo, da prevajalka tako dosledno piše (če ne ona, pa zapisovalci) božič z veliko začetnico (tudi prej ali pozneje sem že v več oddajah naše televizije srečal to napako), prav kakor da bi hotela kljubovati slovenskemu pravopisu. Še posebej pa morda Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, ki za praznike izrecno predpisu je malo začetnico — in sicer za vse tako rekoč, najsi bodo državni ali cerkveni, te ali one ideologije, vere in kar je še podobnega. Odprite SP 1962: cela besedna družina božič vključno z božičkom je pisana z malo. Izjema je seveda Božični otok, kjer gre za zemljepisno Lastno ime. Enako je z veliko nočjo (pri geslu noč), pa s svečnico, binkoštmi, duhovimitd.;karničudno,sajježeod SP 1935 sem čutiti in videti težnjo, da se imena pravznikov pišejo z malo, ne z veliko začetnico.« T. J. , Velika začtnica pri imenih praznikov označevano stvar brez potrebe samoodtujuje, tj. dela manj razumljivo. Eni pišejo imena praznikov z veliko začetnico zato, da bi tako izpričali svojo zavzetost za stvar, ki jo beseda imenuje. Smo proti temu, da bi se pri pisanju morali kar naprej ideološko opredeljevati. Slovenci živimo na strnjenem ozemlju, vendar v 4 državah, poleg tega pa nas je kar precej raztresenih še drugod po svetu. Toliko bolj moramo držati skupaj in biti enotni v tistem, kjer je to prav. Morda je prevajalka podlegla vplivu angleščine: ta namreč imena praznikov (kot še marsikaj drugega) piše z veliko začetnico. — Da gre pri imenih praznikov za občna imena, nam kaže njihova pomenska izpolnjenost, dostopna vsem, ki goverijo kak jezik, medtem ko nam lastna imena načeloma nič ne pomenijo (prim. Cankar ali Ljubljana), oz. imajo toliko različnih »vsebin«, kolikor ljudi jih uporablja (tj. neskončno veliko in za vsakega drugače). Ne more si delati svoje pravopisne norme vsakdo, tudi prevajalci ne. Imena praznikov torej pišimo z malo tudi na slovenski televiziji. Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Tozd skupnega pomena Projektivni biro 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9a Razpisna komisija za imenovanje vodje tozd skupnega pomena Projektivni biro razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE TOZD Za opravljanje razpisanih del in nalog, zraven splošnih z zakonom določenih pogojev, zahtevamo še naslednje posebne pogoje: — visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj — strokovni izpit po zakonu o ZGO . — psivno znanje 1 svetovnega jezika — poznavanje ekonomike in organizacije podjetja Zraven naštetih pogojev morajo imeti kandidati splošne družbene vrlincza opravljanje odgovornih del in nalog zlasti aktiven odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh od objave razpisa z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje vodje tozd s. p. Projektivni biro". Z izbranim kandidatom bomo sklenili, delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za štiriletno mandatno dobo. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. btelfl c£a$S/ A 9150 PLIBERK, TELEFON: 99434235-2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235-2085 #PKONSUM Preselili smo se na novi btažei caoižf CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD LAVAMUND POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe - samo do 31. 10. 1984 SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 31. 10. 1984 ŠINCEL - toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste VENTILOV GRONDFOS črpalke in vse za VODOVOD sedaj za izvoz CHAMPiGNŠ -l-kGtiU PPR - KABEL YX 3 x 1,5 in 3 x 2,5 SPET NA ZALOGI STIHL - HUSOVARNA ECHO — velika izbira motornih žag AVTO-RADIO RECORDER - UKV - SV ter na kasete | S tem kuponom dobite 2 compact I - kaseti C 60 * - A lafl ž m Vi v S TRIVREMENSKI LAK ZA LASE 21.90 / 1. kom. A Sch / sveče za motorje r I 'V za samo 150 din RIŽ 1 kg A Sch .90 / ALV0RADA / VVIENER KAVE i kg za samo 695 din Starši malih šolarjev so z zanimanjem prisluhnili predavanju. Bodo nasvete tudi upoštevali? S predavanja za starše in male šolarje Mlečni zobje so prav tako pomembni kot stalni Zdravstveni center Velenje tozd Zobozdravstvo je letos po vseh velenjskih vrtcih pripravil predavanje za starše malih šolarjev o tem, kako pomembna je skrb za zdravo zobovje. Starši so dobili cel kup koristnih nasvetov in upati je, da jih bodo tudi upoštevali. Pretekli četrtek je bilo takšno predavanje v vrtcu Tinkara in z zanimanjem smo tudi mi prisluhnili nasvetom dr. Anice Pistotnik. specialista za zobne in ustne bolezni. Skrb za zdrave zobe se začne že zelo zgodaj. Že nosečnice od 4 meseca naprej dobijo tabletke. ki vsebujejo fluor. potreben za poapnevanje kron mlečnih zobkov. Vendarje jačanje trdnih zobnih tkiv le eden od pomembnih elementov preprečevanja oziroma zaviranja zobne gnilobe. Enako pomembna je tudi redna in pravilna ustna nega in pravilno sestavljena prehrana. DROBCI S PREDAVANJA: Zelo pomembna za pravilno čiščenje zob je pravilno izbrana zobna ščetka. Ta naj ne bo daljša od treh centimetrov, ščetine pa naj bodo iz umetnih in ne naravnih vlaken. XXX Otroci naj se zgodaj navadijo na redno umivanje zob. Dvakrat na dan naj to storijo sami, zvečer pa jih morajo obvezno nadzorovati- starši. Umivanje traja pet minut in naj teče krožno od dlesni proti zobni kroni. Nikoli ne umivamo zob v vodoravni smeri! XXX Medvedjo uslugo delajo otrokovim zobem starši in dobre tetke. ki najmlajše nagrajujejo s sladkarijami. Te namreč najbolj kvarno vplivajo na zobe, saj so glavni povzročitelji zobne gnilobe. XXX Že pri 3. letu otrokove starosti, naj bi starši pripeljali svoje najmlajše na prvi pregled k zobozd- ravniku. Kajti nič manj pomembni od stalnih niso mlečni zobje. Ce ti izpadejo prekmalu, zavro rast čeljusti in ne naredijo dovolj prostora stalnim zobem. XXX Otroci bodo na sistematski pregled vabljeni tudi s posebno kartico. Na prvem pregledu bodo dobili recept za fluor tabletke in se redno naročili za obisk pri zobozdravniku. XXX Prvi stalni kočnik zraste otroku že v petem ali šestem letu starosti. Zato morajo biti starši nanj še posebno pozorni, da ga ne zamenjajo z mlečnim. Ce ga ne opazijo, mu ne polagajo toliko pozornosti kot bi mu ga morali. Žalostno je, ko ga zobozdravnik včasih izruva otroku že kaj kmalu. To je samo nekaj drobcev s predavanja, ki bi ga morali vzeti starši resno in koristne nasvete upoštevati. mkp TVD Partizan Vinska gora Radi bi večnamenski prostor Na pobudo pred leti zelo aktivne in uspešne mladinske nogometne sekcije so v Vinski gori leta 1976 ustanovili telovadno društvo Partizan. Danes v tem društvu, ki šteje že preko 600 članov, deluje 11 različnih sekcij. Med najaktivnejšimi so vsekakor nogometna, planinska, smučarska, košarkaška ter šcteko športno društvo. Z, etki TVD Partizana so bili takoj po ustanovitvi precej težavni, kasneje pa je aktivnost in uspešnost rasla, rezultati pa so vidni na vsakem koraku. Pretekli mesec so prizadevni člani Partizana Vinske gore organizirali v spomin na Janka Lesjaka, dolgoletnega aktivnega planinca iz Vinske gore, tradicionalno tekmovanje v malem nogometu, košarki, tenisu in streljanju z zračno puško. Prejšnjo nedeljo pa je bilo na koči na Lopatniku tovariško srečanje športnikov, združeno s šaljivim tekmovanjem. Omeniti velja, da tamkajšnja mladinska nogometna ekipa TVD Partizana uspešno nastopa v mladinski nogometni ligi Titovega Velenja. ,,Tudi v prihodnje nas čaka veliko dela, seveda se tega z vso odgovornostjo tudi zavedamo. Med nalogami, ki so pred nami, naj ,,Nekaj sekcij je izredno aktivnih in pri svojem delu dosegajo dobre uspehe in spodbudne rezultate", meni Branko VVeissenhach. omenim uieditev smučišča z razsvetljavo za nočno vožnjo, športnega igrišča ob osnovni šoli, opravili pa bomo tudi druga redna vzdrževalna dela. Prav tako bomo ob planinski poti, na nekaterih razglednih točkah, postavili nekaj klopi. Naša največja in dolgoletna želja pa je, da bi v našem kraju čira prej dobili večnamenski prostor, ki bi služil za kulturne in športne namene, uporabljali pa bi ga lahko tudi za sestanke. Podporo s strani občine Žalec sicer imamo, vprašanje je le denar, ki pa ga žal naše društvo nima", je med drugim o nalogah za prihodnje povedal predsednik predsedstva TVD Partizan Vinska Gora, Branko Weissenbach. Lep dokaz, da je društvo Partizan Vinska gora eno zelo uspešnih, je tudi občinsko priznanje za doseženo 1. mesto v tekmovanju: Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji, ki so ga prejeli letos v času krajevnega praznika. Pomembno in spodbudno pa je za Partizan tudi republiško priznanje, ki so ga prejeli za osvojeno 2. mesto s prej omenjenega področja. Vsa ta priznanja in številne javne pohvale pa telovadno društvo Partizan Vinske gore obvezujejo, da si še naprej prizadevajo širiti in bogatiti rekreativno in športno kulturo. V njihova vsestranska prizadevanja za širjenjem množičnosti ter aktivnosti vsega članstva v rekreaciji in športu ne gre dvomiti, saj so že mnogokrat dokazali, da zastavljeni cilji niso nedosegljivi. B. Mugerle APS - Servisna delavnica Kulturne pridobitve ob letošnjem prazniku Komu zaupamo svoje vozilo? Kadar nas naš jekleni konjiček pusti na cedilu se odpravimo k avtomehaniku, kjer pa kot vemo, imajo vedno veliko dela. Podobno je tudi v servisni delavnici Avto-prevozništva in servisov v Titovem Velenju. , Že tretje leto imajo v tej delovni organizaciji servis tudi za osebna vozila in pooblaščen servis za vozila Zastava. To dejavnost opravljajo v eni hali. v drugi delavnic: popravljajo težko mehanizacijo ter kleparsko ličarska dela. v tretji pa tovorna vozila in avtobusi- Skupa) je v delavnicah APS zaposlenih 46 delavcev — vsi so kvalificirani avtomehaniki. Osebna vozila vzdržuje 6 delavcev m lahko sprejmejo dnevno v popravilo 10 do 11 vozil. Vzdržujejo osebna vozila vseh znamk, v garancijskem času pa seveda samo vozila Zastave za katera so pooblaščeni. Kako je z rezervnimi deli? »Za vostla. Zastave ni težav,« pravi vodja delavnice Branko Krajnc. »Rezervne dele 2a ta vozila dobimo preko Zastava avta Celje, ki nam zagotavlja tudi rezervne dele za vozila TAM. Poleg tega pa imam.1 tudi intervencijsko nabavno službo. Če nam slučajno česa zmanjka in tega tudi pri Zastavi jvco v Celju ne moremo dobiti, ertmo rezervne dele iskat kar sami « Kadrovsko so v delavnici APS dobro zasedeni. Zastava zelo dobro skrbi tudi za dodatno izobraževanje avtomehanikov. ki delajo v mihovih pooblaščenih servisih. Tako se tudi mehaniki APS redno udeležujejo dodatnih izobraževanj, ki jih organizira Zastava. Na teh izobraževanjih avtomehanike podrobno seznanijo z vsemi novostmi. S sodelovanjem s TAM pa niso tako za- Vozilo predate sprejemnikoma v sprejemni pisarni dovoljni. Tudi pri teh vozilih je namreč zelo veliko novosti o katerih pa jih ne obveščajo tako dosledno. Kako so opremi|eni? »Z opremo smo lahko še kar zadovoljni.« pravi Branko Krajnc, »pa čeprav bi ie marsikaj potrebovali. Zagotovili smo vse. kar je mogoče dobiti na domačem trgu. potrebovali pa bi tudi nekaj dodatne opreme iz uvoza. Žal. zato ne zagotavljamo potrebnih deviznih sredstev. Devize, kijih ust\ ari našadelovna organizacija, namreč namenimo za dobavo prepotrebnih rezervnih delov, ki so zelo dragi, mo- ramo pa jih imeti na zalogi. Žal. nam v zadnjem času še teh delov — še posebej za težko mehanizacijo — ne uspe imeti na zalogi v zadostili količini.« Pa poglejmo še, kako je mogoče pripeljati avto v avtomehanično delavnico APS. »Najbolje je. da se stranka naroči,« poudarjata Viki Jakob in Engelbert Pušnik, ki delata v sorejemnici vozil. Tu voznik preda svoje vozilo, sprejemnikoma razloži, kaj je potrebno popraviti. Ta dva vozilo pregledata in ga odpeljeta v avtomehanično delavnico. Ob koncu Vodja delavnice Branko Krajnc vozilo preizkusita in ga predata stranki. Omenili smo. da je najbolje. da se stranka naroči, povemo pa naj še to. da vam bodo v avtomehanični delavnici APS radi priskočili na pomoč ob vsakem trenutku, če imate za odpraviti kakšno manjšo pomanjkljivost. Osnovna dejavnost servisa APS pa je seveda redno vzdrževanje lastnih vozil, poleg tega pa vzdržujejo tudi vsa Izletnikova, delno pa tudi Integralova vozila, ki vozijo na našem področju. .M Z. 00 ZSMS Srednje družboslovne šole Dobro delali Pred dnevi so se na programsko volilni konferenci zbrali člani osnovne organizacije ZSMS na srednji družboslovni šoli v Titovem Velenju. Iz poročila, ki ga je prebrala predsednica Brina Ornik, je bilo i razvidno dokaj dobro delo članov mladinske organizacije v mandatnem obdobju 1982/83. To potrjuje tudi srebrni znak ZSMS — priznanje najboljši osnovni organizaciji ZSMS v občini. Mladi srednje družboslovne šole so lani sodelovali na raznih kvizih in tekmovanjih, kjer so dosegali zelo dobre rezultate. Kaj delajo prav, in kakšne napake se pojavljajo pri njihovem delu, so spregovorili za okroglimi mizami. Ena od šibkih točk, ki jo bodo morali kar najhitreje odpraviti, je povezovanje s svetom šole in svetom delovne organizacije. Zelo dobro pa navezujejo člani mladinske organizacije ZSMS na srednji družboslovni šoli tesne vezi s pobrateno Vrnjačko Banjo. Razprava je bila zelo živahna zlasti takrat, ko so mladi spregovorili o usmerjenem izobraževanju. Menili so, da so vsi tisti, ki so sprejemali te programe, premalo proučili namen vzgojnoizobraže-valnega dela. Ustavili so se ob vprašanju, kaj sploh so hoteli doseči z reformo šolstva. Neustrezen predmetnik, učni programi se preveč ponavljajo, veliko število učnih ur, pri nekaterih predmetih ni niti učbenikov, so teme, o katerih bi morali pristojni malo več razpravljati. Mlade vse bolj zanima kako bo s šolanjem na višjih in visokih šolah, kakšne novosti bo prinesla reforma tam. Učenci so prepuščeni samemu sebi, zablodi učnih načrtov in nepotrebnim novostim v času, ko bi že morali vedeti za svoje nadaljnje študijske pogoje. Udeleženci programsko volilne konference so sprejeli vrsto sklepov, izrečenih je bilo mnogo besed in obljub, kaj od tega pa bo uresničenega, je drugo vprašanje. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za predsednico ' je bila izvoljena Sabina Macur, ki je ,,predstavila" delovni program za naslednje šolsko leto. Dora Tertinek slovenske grafike V oviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje odprl več novih stalnih zbirk: stalno grafično zbirko, razstavo cerkvene umetnosti na velenjskem gradu, stalno postavitev azijskega slikarstva (batik) in novo knjižico, ki kot vodnik popelje obiskovalca po velenjskem gradu in njegovih zbirkah. Danes vam bomo predstavili grafično zbirko. Grafično zbirko so v Kulturnem centru »Ivan Napotnik« pričeli pripravljati vse od ustanovitve centra dalje. Zbirka je dobila zaokroženo celoto, ko so lani s to zbirko gostovali v Esslingenu in se z njo dostojno predstavili. Danes šteje velenjska grafična zbirka 60 grafičnih listov naslednjih slovenskih grafikov: Zvest Apollonio. Todorče Atanasov, Janez Bernik, Ja-inez Boljka, Bogdan Borčič, Lucijan Bratuž, Jože Ciuha, Riko Debenjak. Anton Herman, Dževat Hozo, Andrej Jemec, Boris Jesih. Dragica Lapajne. Kiar Meško. Metka Krašovec, Peter Krivec. Lojze Logar, Vladimir Makuc, France Mihelič, Marjan Po- gačnik, Jože Spacal, Lojze Spacal, Branko Suhy, Go-razd Šefran. Karel Zelenko, Andrej Krevzel. Peter Matko, Arpad Šalamon. Marjan Vo-dišek. Vsi domači grafiki so zbirki podarili svoje grafične liste, medtem ko so bili ostali odkupljeni. Zbirko bodo še dopolnjevali, a je že sedaj sposobna kot potujoča razstava gostovati v šolah in organizacijah združenega dela pa tudi po krajevnih skupnostih. Prepričani so, da se bodo tudi domači likovniki še bolj ogreli za to zvrst likovnega ustvarjanja. ki je bila doslej redek gost na njihovih likovnih kolonijah. Ob otvoritvi je o pomenu zbirke govorila Milena Ko-ren-Božiček. razstavo pa je odprl predsednik občinske kulturne skupnosti Emil Hartner. Povedal ie. da je ta bogata zbirka nastala z dolgotrajnim prizadevnim zbiranjem in da si jo bodo v času. ko bo odprta, lahko ogledale vse šole, ki se bodo tako na kratko seznanile z bogato bero slovenske grafike, ki je ponesla ime slovenskega grafičnega ustvarjanja po vsem svetu. Andrej Jemec: Fantazija v zeleno-modrem 10. Stran * fliiS Č3S Titovo Velenje * 18. oktobra 1984 Športno srečanje pobratenih mest V Mostarju je bilo od 28. do 30. septembra Športno srečanje pobratenih mest Srečanja so se udeležili tekmovalci iz Splita. Kragujevca, Mostarja in Titovega Velenja. Delegacija iz Titovega Velenja, v kateri so bile mlade rokometašice iz Smartnega ob Paki, kegljači Šoštanja, nogometaši iz KS Salek — Gorica in planinci PD Titovo Velenje, je krenila na pot v petek. 28 septembra. Po 14. urah vožnje, vmes smo si ogledali znamenitosti iz NOB. smo prispeli v Mostar Planinci so takoj po prihodu, nadaljevali pot na bližnjo goro. mi pa smo si v večernih urah čeprav močno utrujeni z veseljem ogledali znamenitosti mesta Naslednje jutro, po položitvi venca smo pričeli s tekmovanjem To je trajale do poznega popoldneva V kegljanju so bili naj- boljši predstavniki Titovega Velenja, v malem nogometu so slavili tekmovalci Mostarja pred Velenjčani. v rokometu pa so zmagale Splitčanke pred našimi. Skupna zmaga je pripadala Titovemu Velenju. Po tekomova-nju so domačini pripravili družabni večer na katerem so razglasili rezultate. predstavniki občin pa so si izmenjali darila. Na kraju je vse prisotne pozdravil predstavnik OTKS Titovo Velenje, se zahvalil domačinom za gostoljubnost, vse tekmovalce pa povabil na srečanje, ki bo prihodnje leto v Titovem Velenju. Vožnja nazaj je bila krajša, kljub dežju smo srečno prispeli na svoje domove. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem vozniku Viliju za varno vožnjo. Leopold Fidej Šmartnc: Ilirija 3:1 Čakali do zadnjih minut V nedeljsken srečanju proti ekipi lliriie so Šmarčani na domačem igrišču končni, osvojili obe še kako potrebni točki Nasprotnike so premagali z rezultatom 3:1. Vse je že kazalo, da se bo srečanje proti Iliriji končalo z delitvijo točke. Na zmago domačinov je moralo kakih 200 gledalcev čakati vse do 88 minute, koje Kopušar povišal rezultat na 2:1. le dve minuti kasneje paje isti igralec dosegel še tretji zadetek. Prvič Proti Iliriji so za Šmartno zaigrali: Pusovnik. Matko, Kregar. Primožič, Raukovič. Frangeš (Fajdiga), Grobel-šek, Kopušar, Kodre, Korbar (Laz-nik). Golob (Lenovšek). Vozila: Ruda (TV) 6:0 Povozili rudarje Nogometaši velenjskega Rudarja so na gostovanju v Novi Gorici doživeli hud poraz. Tamkajšnja enajstič? Vozil jc goste dobesedno povozila, saj je kar šestkrat zatresla vrata Rudarjevega vratarja Cvijetkoviča. Gosti so bili gostiteljem enakovredni le na začetku, nato so nogometaši Vozil prevzeli pobudo in z vrsto lepih akcij Velenjčane povsem nadigrali. Prihodnjo nedeljo bo na isrišču ob jezeru šaleški derbi, saj se bosta srečala večna nasprotnika ekipa Smartnega in domačega Rudarja. Proti Vozilom so za Rudar zaigrali: Cvijetkovlč, Djurič, (Kljajič), Jalušič, Mišetič. Bajec, Dropuljič, Naveršnik, Kaligaro (Gabrič), Boškovič, Novak (Pavlin), Buškovič Proti Muri odlično, v Novi Gorici nezadostno Kegljanje Nepričakovan poraz Po dobrih igrah ki so jih pokazali v zadnjih kolih so kegljači Šoštanja, v 19. kolu v ! regijski kegljaški ligi nepričakovano izgubili proti solidni ekipi Ingrada iz Celja. Gostje, ki so pokazali večjo željo po zmagi, so zasluženo zmagali z rezultatom 5154:5104 Ekipa Šoštanja |e tokral nastopila v postavi Rajšter 904 S. Fidej 883, Glavič 838' L. Fidej 830 Jovanovič 827 in Križovmk z 822 podrtimi keglji. V 20. kolu bo ekipa Šoštanja gostovala v Celju pri ekipi Ema. Šah Dvoboi Gorenie: Rek Ob občinskem prazniku se šahisti *i Gorenja in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek — Luka vsako leto pomerijo v tradicionalnem šahovskem dvoboju na desetih deskah Letos smo igrali v prostorih Delavskega kluba. To pot je zmagala ekipa Reka z rezultatom 120,5 79,5 Posamezni rezultati zmapovalne ekipe so bili naslednji: Cvar in Matko 14,5 točk Rajkovič 14 Alič 13.5, Vedenik 12. Softič in Pcčečnik 11, Brešar in Plaskan 10,5 ter i.abus 9 točk Šahisti iz ekipe Gorenja pa so dosegli nasled- nje rezultate: Kristan 15 točk, Goršek 14. Kovač in Speh 11. Godec 7,5, Rupnik 6,5, Lešnik 5,5, Mazej 4,5. Lahovnik 3 in Humerovič 2,5 točke. Turnir v Slovenskih Koniicah Ekipa šahovskega društva Velenje se je udeležila hitropoteznega turnirja ob občinskem prazniku v Slovenskih Konjicah. V močni konkurenci je naša ekipa osvojila 2. mesto. Z malo več športne sreče pa bi lahko tudi zmagali. Tako je zmagala ekipa šahovskega kluba Žalec. 3. mesto je osvojila ekipa Celja (lanski zmagovalci), 4. je bil Fram. 5. Impol. . Za našo ekipo so nastopili Kristan. Goršek. Matko in Rajkovič. Drago Kristan Odbojka Partizan Tabor: Liubno 2:3 V prvem kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so se igralke Ljubncga v derbiju v Ljubljani pomerile z igralkami Partizana Tabor. V zanimivem in izenačenem srečanju so slavile gostje /. rezultatom 3:2 (—14, —6. 7. 7. a^jfc Odbojkarice Ljubnega so f^rafično igro na Streljanje Zmaga velenjskih tekmovalcev Na tradicionalnem strelskem turnirju Kadinjača, ki ga organizirala društvo za šport in rekreacijo invalidov občine Titovo Užice v počastitev dneva osvoboditve Užiške republike, so sodelovali tudi Velenjčani (Milan Burger, Henrik Bola, Dragutin Safarič Peter Jovanovič) Med 18 ekipami so bili velenjski predstavniki prvi s 1075 nastreljanimi krogi, domačini so nastreljali 12 krogov manj. na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Kragujevca s 1039 krogi. Tudi med posamezniki so bili Velenjčani zelo uspešni. Henrik Bola se je s 179 krogi med člani uvrstil na četrto mesto, enajsti pa je bil Dragutin Šafarič s 172 krogi. Renato Štorman je bil s 182 krogi najuspešnejši mladinec, Janez Htršel pa je osvojil med mladinci s 177 krogi drugo mesto. Nekoliko manj uspeha so imele mladinke. Sandra Safarič seje uvrstila na 10. mesto, nastreljala je 165 krogov, niena klubska tovarišica Mojca Moličnik pa na 11. mesto. Henrik Bola, Peter Jovanovič in Dragutin Šafarič z osvojenimi pokalom Bane Sekulič: Velenje 29:15 Hud poraz Pomlajeni ekipi Velenja tudi v tretjem kolu ni šlo najbolje. Na gostovanju pri ekipi Bane Sekulič v Somborju so jih gostiteljice premagale s kar 29:15. Gostje iz Titovega Velenja nikakor niso našle pravega »orožja« za ustavitev Hornjakove, Rinčičeve in Zuljevi-£eve. ki so največkrat zatresle njihovo mrežo. Rokometašice Velenja so v teh kolih zbrale le točko in so trenutno na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. V prihodnjem kolu se bodo Velenjčanke na domačem igrišču sestale z ekipo Zameta. Rokometašice Velenja so nastopile v naslednji postavi: Hleb, Misavljevič, Golič, Podrzavnik 3, Hrast, Jurič, Kričej 9, Bovha 2, Petek, Jurič, Rednak 1. Itas Kočevje: Šmartno 25:24 Ob točko v zadnji mbiuti Rokometašice Smartnega ob Paki so se z gostovanja v Kočevju vrnile praznih rok. Igralke Itas Kočevje so jih premagale za gol. rezultat srečanja je bil 25:24, polčas 16:15. Igraje bila ves čas precej izenačena, ekipi sta se večkrat menjavali v vodstvu. Domačinke so dosegle zma- goviti zadetek v zadnji minuti tekme. V 7. kolu se bodo rokometašice Smartnega na domačem igrišču pri osnovni šoli srečale z ekipo Fužinarja. V Kočevju pa so za Šmartno zaigrale: Irman. Omladič, Golič 5, Urankar 5, Jud 6, Blatnik 1. Trobina 3. Bole 4, Dobrave, Bizjak, Križ, Centrih mreži novedle z 2:0 nato pa popustile in dovolile domačinkam, da so izenačile. V peti ^odločilni igri so se gostje znova razigrale in prepričljivo zmagale. V 2. kolu se bodo odbojkarice Ljubnega v nedeljo ob 11. uri na domačem igrišču pomerile z odbojkaricami Mežice. V Ljubljani so igrale Skok, M. Jeraj. J. Jeraj, L. Mori. M. Mori, B. Zaleznik. M. Zaleznik, Orlovič in Podmeninšek. Šoštanj: Jelovica 27:26(14:13) Komaj zmagali Rokometaši Šoštanja so na domačem igrišču pred 300 glcdalci z velikimi težavami osvojili obe točki, v boju za vrh razpredelnice še kako pomembni. Čeprav so gostje zadnji na lestvici, so krepko namu-čili favorizirane domačine in tudi neodločen rezultat ne bi bil nepravičen. Gostje so povedli takoj na začetku srečanja, pa tudi v drugem polčasu so dvakrat vodili z zadeta kom prednosti. Le z velikimi napori so domači rokometaši do konca srečanja uspeli obrniti rezultat v svoj prid. Soštan jčani so sedaj na drugem mestu, v nedeljo pa se bodo v derbiju kola pomerili z vodilno Ajdovščino na njenem igrišču. . V srečanju z Jelovico so zadetke dosegli Puc 14, Požun 6, Vrečar 3, Plaskan 2 ter Frankovič in Lesjak po 1. Pobrežje: Elkroj 0:1 Pomembni točki V nedeljskem 7. kolu tekmova-f nja v vzhodni skupini slovenske no- gometne lige so nogometaši Elkroja uspeli v gosteh osvojiti dve pomembni točki. Z 1:0 so v Mariboru premagali nogometaše Pobrežij in za vodilnima na lestvici zaostajajo le šc za točko. Gostje so bili boljši nasprotnik, vseeno pa jim je zmago ,.zagotovil" domači branilec, ki je nespretno posredoval in premagal svojega vratarja. Ta je sicer branil izvrstno in je najzaslužnejši, da igralci Elkroja niso zmagali z višjim rezultatom. V Mariboru so za Elkroj igrali Gnezda, Gostečnik, Jurkovnik, Re-mic, Kopušar, Tratnik, Šušnjar, Hren, Skok (Ermenc), Brezovnik, Hribernik. Nogometaši Elkroja se bodo v nedeljo na domačem igrišču pomerili z dravograjsko Ojstrico. Tretji »mokri" nogomet V nedeljo, 7. oktobra, je bila v Titovem Velenju zanimiva prireditev, mokri nogomet. Že tretje leto zapovrstjo so tekmovanje pripravili gasilci, tokrat v okviru prireditev ob občinskem prazniku, pokale pa je prispevala Občinska gasilska zveza. Zanimiva, športna in malo šaljiva prireditev je na kotalkališče privabila veliko število gledalcev, ki so bili povečini mokri. Ko je prenehajo deževati, so z vodnimi curki močili gasilci štirih desetin sektorjev Šoštanj in Titovo Velenje. . Po vsaki tekmi je bilo potrebno dobiti zmagovalca s kazenskimi streli, največ sreče, vztrajnosti m uspeha pa je imela »mokra« ekipa gasilskega društva Lokovica. ki je prejela pokal za prvo mesto. Drugouvrščeni so bili gasilci Paške vasi. tretji pa športniki GD Pesje. Premočeni Gaberčani so jim brez dodatne tekme prepustili sicer pnsluženo častno tretje mesto. Prireditev je sodila v sklop aktivnosti v mesecu požarne varnosti v občini Velenje. Jože Miklavc Trim kolesarjenje V nedeljo, 21. oktobra bo trim kolesarjenje s startom v Titovem Velenju izpred Rdeče dvorane, v Šoštanju izpred TVD »Partizan« in Skalah izpred Gasilskega doma. Vsi štarti bodo od 10. do 11. ure. Udeleženci bodo morali prekolesariti krožno progo dolgo 26 kilometrov, trasirana pa je od Titovega Velenja (kontrola 1), Rdeča dvorana do Name, stare Name, Stare vasi čez Hrastovec, Skale (kontrola 2), Gaberke, Ravne, Šoštanj (kontrola 3), Penk, nove ceste, mimo Lokovice in Pesjega do cilja v Titovem Velenju. Vsak udeleženec dobi značko in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Če bo deževalo bo prireditev prihodnjo nedeljo. XXX Rekreacijska liga v košarki ZTKO občine Velenje organizira občinsko rekreacijsko ligo v košarki za moške. Ekipe se lahko prijavijo kot DO, KS, šole ali svobodno oblikovane skupine občanov. Liga bo potekala v telovadnici COŠ Biba Ročk v Šoštanju. Finančna udeležba je za posamezno ekipo 1500 dinarjev, poravnati pa jo je potrebno do sestanka vodij ekip, ki bo v sredo, 24. oktobra ob 16. uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2, na žiro račun številka: 52800-678-56117. Tudi rok n™av je do sestar1-« vodij ekip. XXX .: r- Odbojka za moške in ženske Za rekreacijsko ligo v odbojki se lahko moške in ženske ekipe prijavijo do 24. oktobra na ZTKO občine Velenje, Foitova 2. Sestanek vseb ženskih vodij ekip pa bo ob 17. uri na ZTKO občine Velenje, za vodje moških ekip pa bo sestanek istega dne in na istem mestu ob 18. uri, kjer bodo določene točne propozicije in izvrtalo tudi žrebanje. Ekipe bodo tekmovale na OŠ Karel Destovnik-Kaluh v lanju. Predviden začetek na ' ~ " ženske pa bo datum sporočen I ».nipv vuuu iciuiiuiaic i Šoštanju. Predviden začetek pa bo za moške 7. novembra, za t kasneje. Judo Dober nastop V srednješolskem centru v Murski Soboti je v soboto in nedeljo 306 tekmovalcev iz petindvajsetih klubov Avstrije, Madžarske in celotne države sodf>'ovalo na tradicionalnem 18. memorialu Štefana Kovača v judu. Prireditev v počastitev praznika občine in ob 25. letnici j uda v Murski Soboti je bila doslej najbolj množična. Na tem turnirju so se odlično odrezali tudi naši tekmovalci. V kategoriji nad 86 kg je Gordan Smon dokazal, da sadi v sam vrh, saj je ugnal vse nasprotnike in zasluženo osvojil 1. mesto. 2. mesto v kategoriji do 78 kg je osvojil prav tako izkušen tekmovalec Milan Cestnik. Za pionirje so tekmovali Ostrovršnik, ki je zasedel 3.—4. mesto, sledila sta mu Apšner in Jelenko. Judo klub Titovo Velenje je izmed 25 klubov zasedel 6. mesto. Vsekakor spodbudno za nadaljnje delo. Sejem športnih pripomočkov SSD Miha Pintar-Toledo in SSD Projekt sta prevzela organizacijo letošnjega bovšjega sejma vseh športnih pripomočkov oziroma rekvizitov. Sejem bo v torek, 23. oktobra, ob 15. uri na športnem igrišču osnovne šole Miha Pintar-Toledo. miličniki so zapisali ODKRILI VLOMILCA V AVTOMOBILE Pred nedavnim so delavci velenjske Postaje milice na Partizanski cesti v Titovem Velenju prijeli H. I. in H. O., ki sta imela v osebnem avtomobilu glasbeni center, avto radio, večjo količino dragih cigaret. Ugotovili so, da sta to pred tem ukradla v Vili Široko. Osumljena pa sta še več drugih vlomov v osebne avtomobile ter vloma v mesecu juniju prav tako v Vilo Široko. VLOMILEC V' STANOVANJSKE HIŠE ODKRIT Pri hišni preiskavi S. Š. v Titovem Velenju so delavci Postaje milice Titovo Velenje našli večino predmetov, ki so bili pred tem ukradeni v treh stanovanjskih hišah v vrednosti okoli 1,15 milijona dinaijev. S. Š. je v priporu. KRADLA DENAR IN ZLATO V Beogradu so pred nedavnim odkrili D. C., ki je osumljena, da je v Titovem Velenju lani in letos iz stanovanjskih hiš in stanovanj kradla predvsem zlatnino in denar. Imenovana je v priporu, raziskava pa še ni zaključena. ZASEGLI SREBRNI LOT H. M., ki je meseca aprila delal v Gorenju je osumljen kraje 40 kg srebrnega lota v vrednosti okoli milijon dinaijev. ki ga je prodal V. V. za 50 tisoč dinaijev. Omenjeno količino srebrnega lota so miličniki odkrili pri hišni preiskavi V. V. Pri njem so našli tudi več kuhinjskih tehtnic. Oba pa so priprli tudi zaradi suma nedovoljene večje trgovine s kavo. LAŽNA PRIJAVA POSILSTVA Nekaj po polnoči je 9. oktobra letos S. H. iz Titovega Velenja prijavila, da jo je O. M. na silo zvlekel v klet in jo posilil. Med raziskavo so ugotovili, da gre za lažno prijavo. VSE VEČ KRAJ OBLAČIL V zadnjem času beležijo na velenjski Postaji milice vse več prijav kraj oblačil. Pred dnevi je S. I. iz Celja v Ljubljanski Nami ukradel oblačila v vrednosti 4.500 dinarjev. REZAL NAPELJAVO TOPLOVODA Dopoldne, 7. oktobra, so miličniki odkrili S. Č. iz Titovega Velenja, ki je rezal aluminijasto pločevino s toplovodnega omrežja. V zadnjem č" n je bilo več primerov kraj te pločevine. POBEGNIL IZ CELJSKIH ZAPOROV Iz celjskih zaporov je pobegnil F. P., ki je bil osumljen več kaznivih dejanj kraj avtomobilov. Takoj po pobegu iz zapora je s tem nadaljeval. Odkrili so ga v Umagu. 18. oktobra 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC IT3Š cas * stran 11 KOLEDAR- Četrtek, i8. oktobra -luka PETEK, 19. oktobra - ET-BIN SOBOTA, 20. oktobra - IRENA NEDELJA. 21. oktobra — URŠKA PONEDELJEK. 22. oktobra - ZORISLAV TOREK, 23. oktobra - SE-VERIN SREDA. 24. oktobra — DAN OZN MALI OGLAS! PRODAM pohištvo za kuhinjsko nišo Informacije na tel.: 858-076 PRODAM novo 140 cm. belo litoželezno kopalno kad. Tel.: 856-305 do 14. ure. KUPIM dvojno vgradno, nerjaveče pomivalno korito. Telefon: 857-785. popoldne. PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Informacije na tel: 853-665 od 15. ure dalje. PRODAM kotno sedežno garnituro. Informacije na tel.: 854-037 od 18. ure dalje. PRODAM Fiat 750, star 1 leto z dodatno opremo ter avtoprikoli-co Roman Strehar, Podkraj 22, Šentilj. PRODAM dvodelno omaro Triglav. Ida Bračič, Vrnjačke banje 5/100. Gorica, Titovo Velenje PRODAM osebni avto Golf JGL, letnik 82. prevoženih 15.000 km, dobro ohranjen. Vrnjačke banje 3, 13. nadstropje, stanovanje 93, Titovo Velenje. ŽENSKO sprejmem pod ugodnimi pogoji za čiščenje prostorov FOTO PAJ. Celjska 47 a. UGODNO prodam Fiat Zastava 750, letnik 1980. Telefon: 062/845-140. UGODNO PRODAM Fiat 126 P. Telefon: 884-091 PRODAM Fiat 126 P, letnik 79. Informacije na tel.: 23-156 dopoldan in 32-263 popoldan. PRODAM hladilnik Gorenje 715 Hlux. Telefon 855-027. UGODNO PRODAM električni mešalec in gumijast kabel 5 x 2,5 za novogradnjo. Tel.: 857-269 v večernih urah. IZGUBILA sem zlato broško, ki mi je drag spomin v soboto 6. oktobra 1984, in sicer od Kardeljevega trga do trgovine na Stantetovi ulici v Titovem Velenju. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v uredništvu. PRODAM kombiniran štedilnik (4 elektrika, 2 plin). Informacije po telefonu: 854-395. PRODAM električni štedilnik z avtomatsko uro za ploščo in pečico, cena po dogovoru. Ov-nik. Šercerjeva 15, Titovo Velele. Tel.: 855-887. PRODAM 20% ceneje nekaj novih, spodnjih kuhinjskih elementov Petunija — jasen. Pokličite po 15. uri na tel.: 854-713. PRODAM radio Grundig — specialen za kratkovalovno območje. avtoradio in gume za spačka s »felgami«. Telefon: 854-251 interna 21 V NAJEM vzamem delavnico za opravljanje kovinske obrti v Titovem Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. IŠČEM dva delavca ali družino za delo na farmi krav molznic pri Slavonskem Bro-du. Obvezno je znanje dela s poljedelskimi stroji. Osebni dohodek 20.000 din in za družino 30.000 din. Socialno zavarovanje, delovna doba. življenjsko zavarovanje je zajamčeno. Stanovanje, hrana in ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: Željko Mikulič. farma Mikulovac. Donja Bebrina. 55000 Slavonski Brod. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sprejemam naročila za razne aranžmaje za 1. november — aan mrtvih, žalne vence in poročne šopke. Prodajam rezano cvetje tn lončnice. Cveti.'irna Ivana Gradišnik, Kardeljev trg — Stan-tetova 11, Titovo Velenje. Telefon: 855-110. kino* mo REDNI KINO VELENJE Četrtek. 18. 10. ob 18. in 20 uri. SARK1JEV STROJ - ameriški, kriminalka. V gl. vi Bruce Baron. Petek. 19.10 ob 10 uri. TARZAN— ameriški, v gl. vi. Bo Derek Petek. 19. 10. ob 18. in 20 uri, VZTRAJNO ZAPELJEVANJE — ameriški triler. V gl. vi. Morgan. Sobota, 20. 10. ob 18. in 20 uri in nedelja. 21. 10. ob 18. in 20 uri. TARZAN — ameriški. V gl. vlogi Bo Derek Nedelja. 21. 10. ob 16. uri, OTROŠKA MATINEJA PROTI KINGU — domači mladinski. Ponedeljek 22. 10. ob 10., 18. in 20 uri ter torek, 23. 10. ob 18. in 20 uri ENOROK1 BOKSER - hongkonški. V gl. vi. Jao Sonv. Sreda, 24. 10.'ob 20.. 18. in 20 uri NOBENO SONCE - domači. V gl. vi. Vesna Jevnikar. Četrtek. 18. 10. ob 20 uri, SUPER-MAN 2 — ameriški, avanturistična fantastika. V gl. vi. Gene Hackman. KINO DOM KULTURE VELENJE Čelrlek, 18. 10. ob 20. uri, VZTRAJNO ZAPELJEVANJE — ameriški triler. V gl. vi. Morgan. Nedelja, 21. 10. ob 10. uri — OTROŠKA MATINEJA PROTI KINGU — domači mladinski, t Ponedeljek. 22. 10. ob 20 uri. NACIONALNI LOV — španski. V gl. vi. Rafael Alons. KINO ŠOŠTANJ Sobot,-, 20. 10. ob 16.. uri, OTROŠKA MATINEJA - PROTI KIN-*I GU — domači otroški. Sobota. 20. 10. ob 19.30, PINK FLOYD - angleški. V gl. vi. Bob Geldof. H Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS TOZD Gradbena dejavnost OBJAVLJA dela oz. naloge POMOČ PRI TEHNIČNEM VODENJU TOZD Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri - 4 ali 5 let delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela v TOZD .ji Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno) . Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet TOZD jama Preloge RAZPISUJE dela in naloge VODENJE TOZD JAMA PRELOGE Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit za delo v metanski jami — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objav: razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo". Imenovani delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! REK TITOVO VELENJE DS družbeni standard n. o. sol. o., Velenje t RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE DS Družbeni standard od p roda na JAVNI LICITACIJI več rabljenih prikolic in delov Licitacije bodo v mestih nahajališč prikolic: 23. 10. ob 10. uri v Rabcu — avtokamp Oliva 24. 10. ob 9. uri v Premanturi — avtokamp Stupice 24. 10. ob 15. uri v Poreču — avtokamp Lanterna Pri licitaciji je treba plačati 10% varščino. Nedelja, 21.10. ob 17.30 in 19.30, ŠARKIJEV STROJ - ameriška kriminalka. V gl. vi. Bruce Baron. Ponedeljek, 22.10. ob 17.30 in 19.30 TARZAN — ameriški. V gl. vi. Bo Derek. Sreda. 24. 10. ob 19.30, ENOROKI BOKSER - hongkonški. V gl. vi. Jao Song. KINO DOLIČ Petek. 19. 10 ob 17. uri, TARZAN — ameriški. KINO BRASLOVČE Petek, 19. 10. ob 16 uri, OTROŠKA MATINEJA PROTI KINGU -domači otroški. Nedelja, 21. 10. ob 18 uri. ŠARKIJEV STROJ — ameriška kriminalka. Sreda. 24. 10. ob 19. uri. TARZAN — ameriški. VIDEO K 16 Sobota, 20. oktobra ob 19.00 FITZ-CARRALDO (režija: Werner Her-zog, igrajo: Klaus Kinski, Claudia Cardinale). V soboto, 20. oktobra pričenja KINO 16 novo dejavnost. V VIDEU K 16 boste lahko spremljali filmski spored, ki bo sestavljen skoraj izključno iz filmov sodobne (svetovne) produkcije. KINO 16, torek, 23. oktobra ob 19.00 v kadilnici Kulturnega doma: PADRE PADRONE (Jaz sem bog oče) italijanski, drama. Barvni. Režija. Paolo in Vittorio Taviani, igrajo: Omero Antonutti, Saverio Marooni. Marcella Michelangeli. Film. ekranizacija avtobiografije italijanskega pisatelja Gavina Ledde. je resnična zgodba o njegovi poti od nepismenega sardinijskega pastirja do profesorja lingvistike. Zgodba nosi v sebi širši simbolen pomen, njen osnovni motiv pa je upor kot edini možen način osvoboditve osebnosti od vseh oblik represije. Glavni junak se upre avtoritarnemu očetu, ki v celoti razpolaga z njegovim življenjem. kar je v skladu s patriarhalno moralo in običaji ki vladajo v notranjosti Sardinije. Na začetku in koncu filma se pojavi sam avtor knjige, kar pripomore k avtentičnosti filma. Ta izreden film je dobil leta 1977 na festivalu v Cannesu najvišjo nagrado, »Zlato palmo«. * dežurstva Napisne ploičice ANICA PETKOVŠEK — opozorila — oznake — navodila — sheme — čelne plošče — skale — inventarne ploščice Izdelovanje napisnih ploščic Cesta IV/11 63320 Titovo Velenje Firma — table Telefon: Inform. table 063 / 858-049 Graviranje Sitotisk Se priporočamol DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VE-LENJE* ČETRTEK, 18. oktobra, dnev-pi dr. Janežič, nobni dr. Zupančič PETEK, 19. oktobra, dnevni dr. Marolt, nočni dr. Žičkar SOBOTA. 20. oktobra, glavni dr. Koren, notranji dr. Cesar NEDELJA, 21. oktobra, glavni dr. Koren, notranji dr. Cesar PONEDELJEK, 22. oktobra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Prenc DEŽURNI ZDRAVNIKI. V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 18. oktobra, dr. Lazar Od 19. oktobra do 21. oktobra, dr. Pirtovšek Od 22. oktobra do 23. oktobra, dr. Stupar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 20. oktobra do 21. oktobra, dr. Ranko Bakulič. Prešernova 9. Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 19. oktobra do 26. oktobra, Iyo Zagožen, dipl. veter, Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, tel.: i 857-732 I k REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Prelope, p. Velenje REK Elektrostrojna oprema Preloge n. sol. o., Preloge 63320 TITOVO VELENJE I. Razpisna komisija pri DS DO ESO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let: 1. DIREKTORJA DO ESO 2. VODJA DSSS IN KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje določene v Statutu DO ESO: Pod 1.: — visokošolska izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — pasivno znanje tujega jezika (nem., angl.) Pod 2.: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — pasivno znanje enega svetovnega jezika Kandidati za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo predložiti razvojni program delovne organizacije za vodenje katerega so se prijavili. II. Komisija za delovna razmerja DSSS razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let: 1. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODJA SEKTORJA ZA GOSPODARJENJE 3. VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA 4. VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje določene v Statutu DO ESO: Pod 1.: — visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezni: smeri — 5 tet prakse na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega svet. jezika Pod 2.: — visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — pasivno znanje enega svetovnega jezika Pod 3.: — visokošolska izobrazba tehnične smeri (strojne, elektro) — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega svetovnega jezika Pod 4.: — visokošolska izobrazba tehnične smeri — 5 let prakse na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega svetovnega jezika Kandidati za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, morajo predložiti razvojni program delovne organizacije za vodenje katerega so se prijavili. Delo se združuje za nedoločen in polni delovni čas, za dobo 4 let. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju posebnih pogojev, naj kandidati pošljejo na naslov: SOZD REK Velenje, DO Elektrostrojna oprema, Kadrovska služba, Preloge, br. št. p. Titovo Velenje. K sodelovanju vabimo več dipl. ing. strojne in elektro smeri, katerim poleg dobrih pogojev dela in nagrajevanja nudimo tudi rešitev stanovanjskega problema. Vloge s priloženimi dokazili naj kandidatje pošljejo na naslov: REK VELENJE, DO Elektrostrojna oprema, n. sol. o., Preloge, br. št. p. Titovo Velenje. ,-fi -^Šfi Šk ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame.stare mame, prababice in sestre Marije Ločan iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje. darovali vence in cvetje in pokojnico pospremili ni njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Ivici in Marici za njuno nesebično pomoč. dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, govornikoma tovarišema Volku in Jazbinšku ter duhovnikoma za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Milka z možem, vnuka Boris in Irena z družinama ter bratje in sestre Modri Ekipa M cluba Nadvse zadovoljni pri nas bomo tudi mi v soboto? Jugoslovanska reprezentanca v Šaleški dolini Danes bo zapustila Topolšico naša nogometna A reprezentanca in iz Ljubljane z letalom poletala v Leipzig, kjer se bo v soboto v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu čez dve leti v Mehiki srečala z Nemško demokratično republiko. Nogometaši so bili pri nas sedem dni. Prebivali so v Termah v Topolšici, trenirali pa so na igrišču Usnjarja, enkrat pa tudi na Rudarjevem igrišču v Titovem Velenju. Nogometaši in vodstvo reprezentance so bili nadvse zadovoljni z bivanjem pri nas, z gostoljubnostjo in pozornostjo na Ekipa M cluba pa je igrala, kot da se bori za točke. Nadvse so se trudili, imeli nekaj lepih priložnosti, žal, toliko željenega zadetka niso dosegli Zlasti dobi o so igrali v drugem polčasu, ko so bili reprezentantom povsem enakovredni. V ekipi M cluba je najbolje igral Mišetič. v zadnjih trenutkih srečanja pa seje zelo izkazal mladi vratar Hrast. V 84. minuti je prišel pred njega sam Deverk toda Rudarjev vratar je njegov strel ubranil. Podobno je bilo v Mi i. minuti, ko se jc pred njim znašel Pančev. Modri so povedli v 19. minuli Zajec, preko katerega so šle skoraj vse akcije, je lepo podal žogo na levo Sestiču. ta je takoj poslal predložek pred vratarja Cvetkoviča. kjer je bil v popolnem naletu Zlatku Vujevič. vsakem koraku, ki so je bili deležni tako v Topolšici kot tudi drugod. Navdušeni so bili nad pogoji, ki so jih imeli za priprave, v občini pa smo s tem pokazali, da imamo vse pogoje za najzahtevnejše priprave, in da smo te sposobni tudi organizirati. Seveda le, če vsi združimo moči, tako kot so jih ob obisku naše reprezentance delovna organizacija Modni salon, občinska telesno-kulturna skupnost, zveza telesno-kulturnih organizacij. Terme — zdravilišče Topolšica in nogometna kluba Usnjar ter Rudar. Glavni delež za to, da je reprezentanca prišla v Šaleško dolino, ima vsekakor Modni salon, ki že dobrih 10 let sodeluje z mnogimi našimi vrhunskimi športniki in ekipami. Tako so njihova oblačila doslej že nosili naši košarkarji, smučarji in smučarke. plavalci, hokejisti, rokometaši in nogometaši v Franciji na evropskem prvenstvu in sedaj še izbranci Miloša Milutinoviča in Ivana Toplaka. »Seveda je razumljivo, da so reprezentantje že naslednji dan obiskali svojega pokrovitelja, kolektiv Modni salon. Ob dobrodošlici je direktor Marjan Gaber-šek posebej poudaril, da s tem. V Modnem salonu — Vokri se je z veseljem podpisal za spomin Torek je bil v Šaleški dolini resnično prav nogometni praznik. Bivanje jugoslovanske reprezentance je gotovo doživelo višek, saj so se modri popoldne na izredno dobro pripravljenem rudarjevem igrišču sestali z izbrano ekipo Šaleške doline, ki je nastopala z imemom M club. Več kol 7000 gledalcev se je zbralo na Rudarjevih tribunah, ki pa so bili bolj zadovoljni z igro »domačih« igralcev kot pa reprezentantov. Modri na tem srečanju gotovo niso pokazali vsega kar znajo in pričakujemo, da bodo to storili na sobotnem srečanju z Nemško demokratično republiko. Šestič po akciji Baljiča. V 23. minutije ime! Savič resnično lepo priložnost, da premaga Stojiča. vendar je njegov a žoga le za nekaj centimetrov zgrešila desno stativo. V 36. minutije Gudelj skorajda z mrtvega kola zatresel mrežo. V drugem polčasu so gledalci velikokrat s ploskanjem nagradili posamezne poleže ekipe M cluba. pa čeprav so jim modri zabili še dva zadetka. V 54. minuti je vratarja Ahlina premagal Pančev. v 74. minuli pa Gudelj. Srečanje so vodili velenjski sodniki Miro Sitar. Slobodan Jovanovič in Joviša Krsmanovič. M Club: Cvelkovič. Bajec. Koren. Jalušič. Mišetič. Božičevič, Kodre. Savič. Boškovič. Gabrič. Pušnik. Igrali so še Ahlin. Glahovič. GrobeTšek. Dropuljič, Bevc in Hrast Jugoslavija: Stojič (1'udar). Zoran Vujovič. (Radovič). Baljič (Jozič). Gudelj. Hadžibegič. Radanovič. Šestič (Deverič). Zajec. Vokri (Pančev). Baždarevič. Zlatko Vujovič (B. Cvet-kovič) Besedilo in slike: S. Vovk Velika modna revija Sledil je udarec. Domači vratar je odlično posredoval, odbil žogo. žal samo do Zlalka Vujoviča. ki je bil drugič natančnejši. Samo 2 minuti za tem je moral Cvetkovič že drugič pobirati žogo iz mreže Premagal gaje Cvetkovič in Zlatku Vujovič dopolnilni program kolekcije jesen—zima 1984 '85. Modno revijo si je z velikim zanimanjem ogledalo veliko število gostov Hotela, ki si seveda želijo, da hi bili ti izdelki čimprej v prodajalnah. Gudelj, Hadžibečič in Šoškič med učenci na osnovni šoli Antona Aškerca ko oblačijo tudi njih, nadaljujejo pestro sodelovanje z vrhunskimi ekiBjmi in športniki, ki se je začelo leta 1973 z našo košarkaško reprezentanco. »Vsi tekmovalci in ekipe, ki smo jih doslej oblačili, so zmagovali ali osvajali medalje, zato pričakujemo in vam želimo, da bi bili enako uspešni tudi vi.« jim je med drugim dejal Marjan Gaberšek. Reprezentantje so si nato z zanimanjem ogledali proizvodne prostore tega kolektiva in kar niso mogli skriti začudenja nad njihovimi izdelki. V ponedeljek popoldne je bila v Topolšici okrogla miza združeno delo in vrhunski šport, v torek dopoldne je vodstvo reprezen-tante sprejel predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, trener vratarjev Miloš Šoškič in nogometaša Ivan Gudelj ter Faruk Hadžibegič pa so obiskali osnovno šolo Antona Aškerca v Titovem Velenju, kjer so z veseljem odgovarjali na zanimiva vprašanja predstavnikov šolskih športnih društev z vseh šol. Pred sprejemom v prostorih občinske skupščine in obiskom osnovne šole so igralci Zajec. Zlatko Vujovič in Radovanovič položili venec k spomeniku tova- riša Tita. Višek njihovega bivanja v Šaleški dolini paje bil torek popoldne, ko so se reprezentantje sestali na Rudaijevem igrišču z ekipo M kluba. Ob koncu pa je treba še posebej pohvaliti dogovor Mod- nega salona in nogometne zveze Jugoslavije, da bo ves izkupiček od prodanih vstopnic ostal doma — občinski telesnokulturni skupnosti. Ta pa ga bo namenila za vzdrževanje telesnokulturnih objektov v Šaleški dolini. (VOS) Reprezentanco je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle Ob praznovanju 60-letnice je kamniški Utok skupaj s prodajalno v Titovem Velenju priredil v soboto, v hotelu Vesna v Topolšici veliko modno revijo, na kateri so prikazali svoj bogat usnjeni in