tO* telly Sundays sad Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upromUkl prostori: MIT South Lawndala Ave. Otfloo of Puhli OS tlOM! I68T South Lswndslo Avo. Tolophono, Rockwall 4M« Uain Jo ÜN CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 4. NOVEMBRA (NOV. 4). 1941 Subscript!«» SSAO Yearly ÄTEV.—NUMBER 117 tor malUftl at «p«-cisl sate of pootaao provided tor in seetisn 1103. Act of Oct I. 1917. authors on Juno t. IIH Truman presenetil politične sve-doke z nepričakovano zmago DEMOKRATI DOBILI VEČINO V OBEH ZBORNICAH KONGRESA IN IZVOLILI 20 GOVERNERJEV. REPUBLIKANCI POŠTENO TEPENI. PROGRESIVCI DOBILI MANJ GLASOV NEGO SO PRIČAKOVALI. MILIJONE VOLILCEV OSTALO DOMA. LAUSCHE ZMAGAL V OHIU. KONGRESNIK BLATNIK V MIN-NESOTI _ Chicago.—Zadnje predsedniške in kongresne volitve so postavile na glavo vsa prerokovanja političnih svedokov, ki so napdve-dovali poraz predsednika Tru-mana in demokratov in sigurno zmago Thomaaa Dewey j a in republikancev. Zgodita pa se je baš obratno. Pričakovana republikanska zmaga se je spremenila v velik poraz. Izvolili niso ne predsednika, ne večine kon-gresnikov in senatorjev in tudi ne večine governerjev. Predsednik Truman je zmagal v 28 državah, v katerih je dobil 304 elektoralnih glasov. Newyorški governer Dewey je zmagal v 16 državah s 189 elek-toralnimi glasovi. Diksikrati so zmagali v štirih južnih državah z 38 elektoralnimi glasovi. Njih predsedniški kandidat je prejel okrog 865,000 glasov. Iz nepopolnih poročil je razvidno, da je Truman dobil okrog 23 milijonov, Dewey okrog 21 milijonov, Wallace pa nekaj nad milijon glasov—morda parsto tisoč več. Za točna uradna poročila bo treba počakati še nekaj dni. Demokrati so dosegli veliko zmago tudi v kvngmmilt in go- vernerskih volitvah. Izvolili so 54 senatorjev in 263 kongresni-kov. V novem kongresu bodo imeli 12 več senatorjev in 92 več kongresnikov nego republikanci, ki so kontrolirali zadnji kon greš. Med poraženimi senatorji je tudi Joseph Ball iz Minnesote, ki je zadnja leta postal eden najbolj zagrizenih nasprotnikov organiziranega delavstva. Poražen je bil tudi njego.v kolega kon-gresnik Knutsen, ki se je odlikoval zlasti v tem, da se je ob vsaki priliki boril za znižanje davkov bogatinom. Demokrati so izvolili tudi 20 governerjev, republikanci pa 12. V Ohiu je po dveh letih zopet zmagal za governerja Frank Lausche iz Clevelanda, ki je porazil republikanskega governerja Herberta. V Minnesoti je ponovno zmagal kongresnik John Blatnik, ki je v zadnjem kongresu napravil zelo dober delavski rekord. Veliko slabše kakor je bilo pričakovati pa je prestala svoje krstne volitve novs progresivna stranka z Wallacem in Taylor-jem na čelu. Iz nepopolnih poročil je razvidno, da sta Wallace in Taylor prejela manj nego pol-drug milijon glasov. Progresivna stranka se je najbolje izka zala v New Yorku, kjer je prejela čez pol milijona glasov in izvolila kongresnika Marcantonia, kongresnik Isacson pa je bil poražen. Na drugem mestu je California, kjer sta Wallace in Taylor prejela okrog 160,000 glasov. Razlog za relativno malo število glasov, ki jih je dobila progresivna stranka, je najbrže v tem, ker je večina tkko zvanih neodvisnih volilcev ostala doma. Sploh se ni volitev udeležilo milijone volilcev. Politični sve-doki so napovedovali, da se bo volitev udeležilo okrog 55 milijonov oseb, iz nepopolnih poročil pa je razyidno, da se je volitev udeležilo le okrog 47 milijonov ali le okrog 55% vseh potencialnih volilcev. Demokrati se imajo za svojo zmago predvsem zahvaliti Tru-manu in unijskim voditeljem, ki so med organiziranim delavstvom razvili močno kampanjo za Trumana in demokratsko stranko. Blizu 80% narodnih in mednarodnih unij je uradno podpiralo Trumana in demokratsko stranko. Znanstvenik dobil Portoriko ostane ameriška posest Nasprotniki neodvisnosti zmagali San Juan. Portoriko, 3. nov.— Portoriško ljudstvo se je pri volitvah izreklo proti neodvisnosti tega otoka. To je storilo z izvolitvijo Luisa Munoza Marina za governerja, ki je kandidiral na listi ljudske demokratske stranke. Prvič v zgodovini Portorika so domačini izvolili svojega governerja. Do sedaj je ameriška vlada imenovala governerje za Portoriko. ki je posest Amerike. Martin Travieso, ki je kandidiral na listi za samostojnost Portorika, je bil na drugem mestu, dočim je Francisco M. Susoni, kandidat neodvisne stranke, dobil najmanj glasov. Volitve so potekle mirno in brez incidentov. Ljudstvo je rs-jalo po mestih in vaseh, plesalo in pelo. Mnogi so se vozili v okrašenih avtih in na trokih. MAGOVALEC HARRY TRUMAN Klanovci »traiili, zamorce Leesburg, Fla.—Zadnje čase je klanovsko gibanje zopet oživelo tudi v Floridi. Na pred večer predsedniških volitev so klanovci v petih . podeželskih mestecih v centralnem delu države stopili v akcijo in priredili svoj "pohod" po okrožju. Njih namen je bil, da zaatrašijo zamorce, da na volilni dan ostanejo doma. Zakrinkani fašisti so Oneli svoj rasistični "aufbiks" v Plymcuthu, Mount Dori, Eusti-su, Tsvaresu in Leesburgu. Mestni očetje so svetovali zamorcem, naj se v pondeljek zvečer nihče ne pokaže na ulici, v torek bodo pa lahko volili. Klanovci ao vaaj deloma doaegll svoj cilj in Vodstvo obeh poraženih strank ostrašlll marsikakegaj zamorca ju izjavilo, da se bo boj za ne- in zamorko. Novi letalonošci in bojne ladje Washington. — Podadmiral Earle W Mills, načelnik mornariškega bi roj a J je izjavil, da po vojni program bojne mornarice vključuje gradnjo najnovejšega letalonosca in moderniziranje o-stalih bojnih ladij. Program se bo začel kmalu po novem letu. Največ pozornosti se bo dalo gradnji ogromnih letalonoacev. ki bodo opremljeni s povsem novimi pnprsvsmi. Poleg številnih letal, ki bodo na krovu letalonoacev. bo priseben prostor za stomske bombe Aproprieci-je za gradnjo bojne mornarice so bile v kongresu ze odobrene th His rtr Ijrni. Dr. Mueller odkril kemični sestav DDT Stockholm. Svedaka. — Tu kajšnja univerza je naznanila, da je podelila Nobelovo nagrado na polju zdravstva dr. Pau-lu Muellerju medicinskemu znanstveniku v Bazlu, Švica. Nagrado je prejel za svoja prizadevanja koristiti človeštvu. Dr. Paul Mueller je odkril kemijsko sestavino, ki je znana pod označbo DDT, kot, najučinkovitejšo sredstvo proti bolezenskemu mrčesu. Za svoje odkritje bo prejel nagrado v vsoti 159,772 švedskih kron (okrog $44,000). Milijoni zavezniških vojakov so bili deležni pomoči z uporabo DDT V drugi svetovni vojni. V milejši obliki se DDT rabi proti komarjem in drugemu mrčesu tudi sedaj. Ameriške armade so rabile DDT na vseh frontah, največ pa v tropskih krajih, ker so bile ameriške čete izpostavljene mrčesom, ki prenašajo bacile mrzlice. Dr. Mueller je star 48 let. Svoje eksperimente je izvajal v laboratoriju lekarne Ceigy v Bazlu. Po njegovih uspešnih eksperimentih se je izvedelo, da se je nekemu nemškemu dijaku že leta 1874 posrečilo odkriti kemijsko sestavino DDT. katere pa ni nikdar praktično uporabil. Praktična uporaba DDT je čakala odkritja dr. Muellerja, ki je prvi spoznal učinkovite laat-nosti te aintetične sestavine Svoje eksperimente je dovršil lets 1939 in DDT se je prvič u-porabljal istega leta v Švici proti koloradskemu hrošču, ki uničuje krompir. Pozneje, ko ao begunci tru-moma bežali pred Hitlerjevimi tolpami v Švico, so rib last i začele uporabljati DDT proti odvisnost nadaljeval. Širijo se celo govorice, da se pripravlja oborožena revolta proti sedanji vladi, kajti pristaši portoriške neodvisnosti ne bodo mirovali. Izid volitev pomeni, da bo Portoriko ostal pod dominacijo Združenih držav še nadaljna štiri leta, ako ne pride do izbruha. Felix Bentez Rexach, portorl-ški milijonar in lastnik hotelov ter glavni podpornik gibanja za neodvisnost, je rekel, da revolta lahko izbruhne "vsak čas." Izdajatelj pornografič-ne knjige kaznovan Washingon.—Zvezno vrhovno sodišče je potrdilo odlok new-yorškega najvišjega abdišča, ki je kaznovalo s $1000 globe Dou-bleday & Co., izdajatelja porno-grafične aH "umazane" knjige "Memoirs of Hecate County", katero je spisal Edmund Wilson. Trgovci § papirjem obdolieni odiranja Washington. — Zvezna trgovska komisija je 26. okt. obdolžila Zvezo Paper Trade, da sistematično odira odjemalce papirnatih izdelkov in si kopiči velike profite na račun ljudstva. Komisija trdi, da je omenjena zveza kršila zadevni zakon s tem, da je zvišala cene na podla gi monopolistične skeme. Cene pisalnemu papirju so povsod enako visoke, ker jih določa zveza sama. Zveza ima 20 dni časa, da odgovori na obdolžitve, ki jih j^prijavila zvezna trgovska komisija na pristojnem mestu. Ncwyorški zakon namreč prepoveduje prodajanje "umazanih", "pohujšljivih", "nesramnih" In podobnih knjig. Najemniki javnih stanovanj se uprli Necejo si poiskati * dražjih stanovanj Chicago. — Okrog 225 družin, ki žive v cenenih javnih^ stanovanjih, katere je zgradila pred leti zvezna vlada za revne dru žine, ki si radi nizkega zaslužka ne morejo privoščiti primernih stanovanj, se noče preseliti dru gam. Pod "new dealom" je via da v Chicagu zgradila okrog pot tisoč čednih stanovanj v slum skih predelih mesta. V ta atanovanja so se naselila le revne družine z majhnim za sluiHcom. Zadnja leta si je pa tudi precejšnje število teh dru žin dokaj opomoglo. Meatna stanovanjska adminiatraclja, ki upravlja ta stanovanja, je amislu zakona odredila, da si morajo poiskati nova stanovanja vse družine, ki imajo čez $5000 letnih dohodkov. Teh družin je 225. Nekatere teh družin, kjer dela več oseb, imajo tudi pd šest osem, devet in ovanajst tisor dolarjev letnih dohodkov. Večinoma vse te družine ao se uprle in se nečejo preseliti. Odločile so se, da se bodo organizirano borile na nodtšču proti izgonu. Imajo namreč čedna in udobna stanovanja po zelo nizki stanarini. Mestna stanovanjska komisija bi njih stanovanja rada oddala družinam z nizkim za aiužkom, ki al morejo pri voščiti primernih stanovanj. Anglija skemari glede Palestine Pripravljena se je pogojno pobotati s Trumanom Parla. 3. nov.—Iz ameriških in angleških krogov se doznava, da se je Anglija pripravljena pobo tati s predsednikom Trumanom, ki je sugeriral, naj se vprašanje Palestine odloži na izredno za sedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki se naj vrši meseca januarja. Tu sugestija je prišlu od Tru-mana sadnjl teden, predno je bilo znano, kako bodo Izpadlo ameriške predsedniške volitva. Tru man je predzadnji teden preprečil, da se ni Varnoatni svet izrekel za sankcije proti Izraelu. Sankeijako resolucijo sta name ravall predložiti Anglija in Ki tajaka, Truman pa je brzojavil ameriški delegaciji, da ne sme zanjo glasovati, s rtmer je ustavil vso akcijo glede Palestine. Zdaj se doznava, da je Anglija pripravljenu pristati na iftnenje-no Trutuanovo sugestijo, to Je, da se palestinsko vprašanje odloši do januarja in glasovati za ameriško resolucijo, ako Amerika pristane, da ta resolucija vsebuje tudi grožnjo s sankcijami. Zadnje dni je bil George Mar shall v Londonu, kjer se je o tem vprašanju posvetoval z Attlee« jam ln Bevlnom, ki sta mu stavila prej omenjeno proposicljo, Kakor se doznava, ni pristal na nikuk kompromia radi negotovo sti ameriških smernic—Marahall zastopa svoje stališče, ki Je v skladu a stališfem Anglija, Tru man pa je naklonjen palostln sklm Židom ln jo proti Bema* dottovermi načrtu. po katerem naj bi Trunsjordaniju in Egipt dobila pretežni del južnega dela Paleatlne—akoro vso Negevsko puščavo. Z Marshallom se ne strinja niti mrt RooseveUfčlanl-ca ameriške delegacije, ki je Marshallu povedala, da bi se mo ral prej posvetovati z ameriško delegacijo predno se je na lastno pesi izrekel /a liernadottov načrt. Možno je, da se bo s Tru mano. vo zmago zdaj razčistila tudi ameriška politika glede Palesti ne to Je, du to vprašanje ne bo viselo v zraku do januarja Kapitalisti žanjejo ogromne dobičke - vsako leto večje! New York (FP).—Ce so imeli delavci kdaj dovolj dokazov, ds lahko veletovarnarji plačajo višje mezde, ne da bi zvišali cene svojih izdelkov, potem jih ima jo sedaj, ko sta velekorporscijl General Motor in US Steel Co. objavili dobiček v zadnjih deve tih mesecih. Največja avtomobilska tvrdka v deželi General Moto« je na grabila v tretjem četrtletju I 1948 nič manj kot $120.391 ,»50 dobička, dočim je znašal v isti dobi lanskegs leta $75.658.274 I/epi milijončki lansko leto. še lepši to leto' Dobiček te velike korporacije se grmadi a tako hitrostjo. ds je že do sedaj v tem letu prekoail lanskega v vsem letu Lansko leto je znašal $287.900.000, letos po že $327.-ušem LeU 1943. ko je v Neap- 400.OOO lju. Italija, grozila vročinska epidemija, ao ameriške oblasti uporsbljale DDT na obleki dva milijona ljudi. V Italiji, Grčiji in Egiptu ao z l)DT "rauštvili" ¿omoti 7e foffntov j milijoni' pM-biviiln-v m brrtm-I cev. Korporaclja United Steel sicer ni imels tsko bogate žetve kot Genetpl Motor, vendar pa se nima kaj pritoževati in ne bo noben njen delničar u^irl od Mlekarski trust molze ljudstvo Gonja za profiti narekuje cene Now York—(FP)»—Mlekarski trust, ki že doJgo molze odje malce mleka, je pred nekaj dnevi zopet zvišal ceno. To je storil pod pretvezo, da so se delavske mezde zvišale, kar pa je iz vito iz trte V |>etlli mesecih je newyorškl hilekarski trust povišal ceno mleku že štirikrat John M Murtagh, ki preiskuje vzroke /vlšavanja cen, Je rekel, da je ODLOČILNA ZMAGA KITAJSKIH LJUDSKIH SIL Padec Mukdena ogroia vlado diktatorja . Kajieka PRODIRANJE SE BO NADALJEVALO Nanklng. Kltajaka. 3. nov.— Poveljstvo zmagovite komuni stične arinude v Mandžuriji Je pozvalo diktatorja Kalšeka ln njegove, poražene četa, naj se takoj iiodajo Poveljstvo ljudskih armad je odprto naznanilo, da bodo komunistične čete osvobodile vso Kitajsko, Poročila govora, da se je boje vanje v okolici Mukdena, glavnega mesta Mandžurija, ustavilo. V mestu vlada mir ln red po zavzetju le najvažnejše strateške točke v kitajski civilni vojni. Komunistične čete so vkorakale v Mukden pred dvema dnevoma. Letela nacionallatičnlh sil diktatorja Kalšeka so spustila nakaj bomb na Mukden in dve sta padli dva bloka od a-meriškega poslaništva, ki ja po polnoma odrezano od zunanjega avela. a Padec Mukdena Je povzročil demorelizacljo v Kajšekovih vrstah ln v njegovi vladi. Govorica, da bo Kajšek odstopil in pobegnil, se vzdržujejo. Vlada je preklicala kontrolo cen. V Šanghaju ao* cene poskočile ud 300 do 400 udstotkov. Komunistične oblasti v Muk-denu ao naznanile, da se bo ves promet s trgovino vred nadaljeval normalno, Mao Cetung, načelnik kitajske komunistične stranke, je aporočll vzhodnim evropskim državam, da bodo ki« tajske komunistične armade končno osvojile vao Kitajsko. Svojo napoved je objavil v u« radnem glasilu Kominformo, ki izhaja v Bukarešti, Romunija. Kitajski komunisti sedaj kontrolirajo eno četrtino kitajskega ozemlja. Na tem ozemlju živi 108,000,000 ali 35 odstotkov vsega piebivalstva, kar jo več kot ena tretjina. Poleg tega predstavlja to ozemlje najbogatejše province — vso Mandžurijo, ki poseduje najbolj 1 a/vito kmetijstvo in industrije. Padec Mukdena Je sprostil komunistične srmsde za napad' lil prodiranje V severni in Južni del Kitajske, ali pa s«- bodo te sile obrnile naravnost v smer prod Nankingu, glavnem mostu Kitajske. Ameriška ismudku na Kitaj skein šle je okrog šest llaoč mož. Pričakuje se, da se bodo amerl šVe dete kmalu ukrcale na ameriške bojne ladje, ki bodo odplu-le v ju/rm pristanišča ob kitajski obali. trtlelju samo "ImmiIi" $34.'>00,132 sedmk le korporacije Irving Old* dobička, ampak to še ni vae! Z je namignil, da bo morda |aitreb računsko "tehniko", na katero se no ponovno /višati cene, (oda velekorporacije tako imenitno razmerje med cenami in produk- z.astopijo, je ta korporaclja dala !elj*kimi stroški je vzporedno, | novo navijanje cen inleku podla na stran (ali skrila) $13 500.000, produkt ijski stroški pa *e zvlšu-: /aiota od atranl mlekarskih čedno vsoto, ki je lakti/no čisti jejo. , " • družb dobiček, v računskih postavkah | Predsednik korporacije Gene V New Yoiku kontrolirajo "spletnega" knjigovodstva pa je tal Motor pa ni dosti rekel,|mlekarstvo tri mogočne korpo-zaznamovana kot "zman|šana vnaj je dejal dovolj 26 julija, ko 1 racije Te so Borden, Sheffield vrednotit rezervnega računa", jj«* zvišal cene avtomobilom *s j in Dan ymen, ki so organizirane V teku devetih mrserev leg« 8', z "obžalovanjem". To njego v mlekaiski zvezi, ki kontrolira leta |e korporaclja United Steel vo "obžalovanje" se je dobro iz- lin določa «ene mleku in mlekar-vložila v ta razervm sklad $39 plačalo? »kim produktom. 700,000 Ta vsota je dvakrat več | Toda kor por ariji General MoJ Cena mleku v New Yorku za ja kot v lati dobi lanskega leta', tor In United Steel nista (»sam- l kvart mleka v prodajalnah Je Na ta način, pral to napačno pre j I Jen I v grabljenju ogromnih do- j 25 M» r, če pa je dobavljena na tvezn pa sedaj korporaclja kaže bi/kov. Wall Street Journal po dom, stane kvari 26Mrc Mlekar na čisti dobiček. češ da je zna-jruča, da na sphtšno vae velike »ki delavci so organizirani v unl šaHansko leto 997,'iOff 4fll, let<»s korpora« ije imenitno žanjejo.! ji mlekarskih delavcev ADF pa samo $88.042.1 V» Torej ti med njimi Sears it Roebuck Co,' Unijska pogodbe s 150 mlekar računski vrščaki znajo voditi Continental Can Co., American »klmi družbami je potekla 24 knjigovodstvo tako, Zanika, du hi bilo v teh državah kaj kr ščanstva, "mi" pa, da hi liiln v njih kaj demokracije. Na drugi strani imamo v naši veliki demokrsciji v marsikateri driavi postave, ki v realnosti zanikajo državljanom enakoprav nost pred zskonom in jih potiskajo na drugo stopnjo držsvljsn stvs. Skoro po vseh večjih mestih šilom dežele so v moči rszn, restrikcije, sankcionirane po državi, ki prepovedujejo tej ali oni plemenski, narodnostni ali verski Aupinl nukup hiše ali celo od dajanje stanovanj v dolorenih jrrtavljune odganjajo Iz volilnih koč ne, samo z davčnimi zakoni in drugimi legaltstlčntmi šikanami, na primer, ako ne zna na |>amrl ustave ali kakega rakona uli ka, drugega, marveč tudi s terorizmom . . . V mnogih državah te velike demokracije imajo na primer tudi stroge volilne zakone, naperjene proti manjšinskim ali novim političnim strankam. Tako na primer v Illinoisu zadnji torek ni mogel nihče glasovati ra Henryja Wallacea in senatorja Taylor ja. kakor tudi ne za druge kandidate nove progresivne stranke Za Wallacea so njegovi pristali lahko glasovali v Illinoisu le tedaj, ako so njegovo imr pravilno zapisali na glasovnico Ta pra vlca Je bila progrcelverm zanikana tudi v Oklahomi in Nebraitkl v nekaterih državah pa relo omejena. * V naši toliko opevani demokraciji imate »lične ironije in kon t raste tudi v marsikaterem drugtyn podrutju življenja Po mnenju Amt i like /di avniftke zveze, fabnkentov ¡talentiranih zdravil in asortiranih "demokratov", dtiava ne primer ne *me uprl jati "soclalizirane" medicine, to je javnega zdravstvenega zavarovanja In hospitalized je. češ da bi se doiola s tem pogreznils v večno prokleti — 'socializem", ljudje pe bi i/gubili svojo — ' dlgnileto "Demokietično" in "krščansko" je, da vsakdo sam ¿a;« skrbi, reveža ali bolnika pa naj vzame — hudič. Za saključtk naj navedemo im tale 'demokratični** kontrast Ko ie David Lilienthal. načelnik zve/ne atomske komisije, pied ne kaj ledni ošmiral elcklraisko unijo cio (United Electrical. Radio & Machine Worker»), ker imajo njem uiadniki v sebi toliko odpornosti proti tiianiji da niao hoteli vloiutl srtBSSe lojalnosti' v smislu Taft-Hartleyevega sakolia, »te lahko ¿¡tail »koto v Vseh meščanskih listih šuom de/ele in slišali |*> radiu, da je ta unija "komuni»tična". Kako je dane* v tej naii veliki demokraciji s ti Povesi o črnih pajkih . . . Fontana. Celil. — Ko pišem te vrstice, mi pogled večkrat zdrkne po moji razkošni opre mi. Posebno pozornost mi vzbujajo raznoteri pajki in njihove tsko umetniško spredene paj-cevine. Toliko pajkov še nisem nikdar nikjer videl. Ako metla ne gospodari vsak dan, takoj i azstavijo svojo robo. Obleka, ki visi na steni, je tako umetno povezana, da se v resnici čudim. Pa tudi drugi predmeti niso izvzeti! Vse, kar se da privezati, je prav mojstersko pritrjeno že kamor koli. , Priznati pa moram, da so ti moji sostanovalci res pridni, vendar ps ne vem, kaj prsv za prav nameravajo s svojo razstavo. Ako mislijo, da se meni. njihove mreže po stenafc dopa-dejo kot okraski, se fkošteno motijo. Sam pri sebi domnevam, da me hočejo s svojimi divjimi okraski samo prestra* šiti, da bi jim tako prepustil svojo "vilo". Toda ta nakana se jim ne bo še tako hitro posrečila! Tudi zapadnjakom se še ni posrečilo do sedaj, da bi Ruse pognsli iz Berlina. Ampak Rusi in prav tako zapadnjaki imajo "vsak svoje zaveznike, katere lahko v slučaju nujnosti pokličejo ter se bodo pomirili glede Berlina. Os pa so tudi pajki bojevifi in da imajo prav tako svoje pomočnike, tega nisem vedel do sinoči. Nič hudega sluteč, sem pobral neki papir, tedaj pa sem gledal ostudne-gu Črnega pajka, Iti je tičal pod papirjem. Samo za las je manjkalo, da nisem prijel ravno zanj. Ako bi me pičil, potem bi ga njegovi bratci po stenah slavili, kakor so Nemci slavili Hitlerja začetku vojne, še bolj pa ga bi po vojni, ako ga ne bi ruske granate poslale k vragu. Na veliko i.alost mojih muholovcev, sem tudi jaz poslal njihovega črnega bratca Hitlerju v zabavo. Kakor hitro sem spoznal, da moji pajki ne lovijo sumo muh, nego strežejo tudi po mojem življenju, sem jim napovedal boj na življenje in smrt. Kako se bo ta boj vršil, pa še nisem bil na jasnem, tedaj pa mi je neki rojak sveto-vul, naj si preskrbim A. D. in Ave Marijo, češ da ta dva lističa imata tako močne "žegne", da vse beži pred njima, razen komuniati. Zdaj pa omenjena liatiča res viaita že nekaj dni na steni, a pajki so ju tako tesno ptipiodli k steni, da se ne moreta nikamor ganiti. Dotični rojak je tedaj dejal: "Ta dva listu ti preženejo vse, razen komuni te". Potem tekom so nu moji pajki komunisti. Torej toliko ps sem le dosegel s tetkama A D. in Ave Marijo, da so morali priti moji pajki z barvo na dan. Ako bi bil jaz to ž« poprej vedel. bi jih bil že ovedil v Washtngton. Torej luka) je vse polno komunistov, dočim jih neAa vlada išče tam, kjer jih nI Kuj nI to tragično? Vendar pu bom z o-vadbo toliko časa počakal, da dobim vsaj eno številko Molko-vega "nebodigatreba". Upam. da ga dobim, nakar ga bom obe sil poleg zgoraj imenovanih tetk Najbrže jima bom zelo ustiegel, sai ae že dolgo veseliti rojstva njunega bratca. Pajki, le malo počakajte, da pride še on. potem boste pe šli. . . . Upam. de ga bo krstil sam prevzvtšeni in dobro požegnal Po motom mnentu bi bilo naj' primernejše ime za Molkovega sinčka, kakor sem že rekel, "ne-bodigatiebe" ali pa "ainček raz mer", namreč če ne bo imel prevzvišent pri krstu kekšno boljše ime pri rnkeh l'pem, de Mod prvo skupino evropskih raaaoljencev. ki so se ukrcali na ladjo v Bremerhavenu. Nemčija, le stara ženica. Id so opira na svo-je sopotnike. Namenjeni eo v Ameriko. Omejeno število rasse 1 loncev je dcbllc dovoljenje ss naselitev v Ameriki. Kritiki pra vljo. da sskon o rssseljenclh zapostavlja ilde ln katolike. bo upošteval moj nasvet. Ako pajki. Oni so že vnaprej vede-bi bil jaz v Molkovi koži, ne bi li, da ima njihova žrtev prazne dal svojega "sinčka" krstiti žepe, pa so jo kljub temu na-prevzvišenemu, še manj pa /e-J padli, češ, nekaj pu bo morda gnati. Vse kaže, da so njegovi j vseeno, žegni od muh. Saj nismo že po- Ko vse to premišljujem in vi-zabili, da je prezvišeni tudi v dim kar na dlani v.so to ogabno vojnem času žegnal na levo in zmes, mi je pa v resnici /al, ker desno: vse gardiste, bele in pla I sem umoril strupenega črnega ve, Lahe in Nemce, kljub temu pa so vso to pakažo partizani tako naklestili, da se je sam vrag za trebuh držal in silovito ki*o-hotal. Kaj jaa svetovni mir? Zgleda, da ga sploh nočejo, da jim je ljubša vojna. Zato pa kujejo orožje, tisočkrat bolj strašno kakor je bil strup mojega črnega pajka. Zal mi je, da sem zapisal, da je bil nagnusen. Mi, ljudje, smo še veliko bolj na-gnusni kakor je bil on. Kaj nista bila Hitler in Musso ogromna črna pajka? Da, bila sta do kraja nagnusna in ogabna, da bolj sploh nista mogla biti. Se bolj črni in nagnusni pa jima bodo sledili v prihodnji vojni Vojno pa bodo naročili zopet drugi še bolj črni in nagnusni pajki iz svojih skrivnih in razkošnih brlogov. Seveda bodo piihodnje vojne zopet krivi vsi drugi, samo profitarji ne. Dalje imamo še mnogo takih črnih pajkov, ki pomagajo brlogarjem pajka. Ob zaključku pa naj tudi jaz izrazim sožalje za pokojnim br. Cainkarjem. Večkrat sem poslušal njegove govore v prid SNPJ in delavstva vobče. Večkrat sem želel, -da bi mu stisnil roko, nekoč pa se mi je želja uresničila, ko mi ga je predstavil v Pittsburghu Anton Zorni k. Tudi on mi je gorko stisnil roko, da sem čutil vso toplino in vdanost resničnega prijatelja. Čeprav je mipilo od tedaj tri leta, se mi zdi, da še vedno ču tim njegov prijateljski prijem. To so bili vsi moji stiki z njim. Upam. du ga bo ameriška Slovenija ohranila v trajnem spominu, saj je to pokojnik tudi pošteno zaslužil. Anton Kebe. ni, pa pri Carnegie Steel Co. Pred dvema letoma se je s soprogo preselil v W. Middlesex, kjer je vodil gostilno s sinom in soprogo. Jakob je bil dolgo let član diuštva 262 SNPJ. Prav tako je bil dober član tukajšnjega Slovenskega doma, zato je ta naša ustanova izplačala njegovi soprogi $100 smrtnine in mu v slovo kupila lepe cvetice. Vence so mu podsrili tudi društva 262, 31 in 755 SNPJ, dalje društvo 174 ABZ'in mnogi posamezniki, tako da je bil vse na okrog obdan s cveticami. Njegovo truplo je ležalo V Slovenskem domu, od koder smo ga spremili 21. oktobra na hrvatsko jpokopališče. Pogreba sta se tudi udeležila njegova dva nečaka iz Loraina, O., sinova njegove pokojne sestre Črne, ki je umrla že pred 14 leti. > Pokojnik je zapustil soprogo, brata v Pueblu, dva brata in se?tro pa y domovini, če še živijo. Doma je bil iz vasice Kozle-vec, fara Polica pri Grosupljem. Jakob je pred leti veliko pisal v Prosveti, dostikrat tudi kaj takega, da se je sam nasmejal, da je dopis tako "skoval". Kasneje pa je umolknil. Bodi mu lahka ameriška gruda, po kateri je hodil 39 let, Naj še omenim, da je spadal tudi v unijo, katera mu je tudi poklonila cvetice. Naše društvo 262 SNPJ je letos izgubilo že tri člane. Danes meni, jutri tebi, tako bomo vsi polagoma šli. Anton Valentinčlč. Smrt člana SNPJ West Middlesex, Ps. — V domačih vesteh v Prosveti je bilo že poročano, da je 19. okto- vojno netiti in Iztiskati pro'fite b™ umrI Jnkob glavnih iz ' krvi na glavnih morišt.ii padlih majhnih pajkov. Da, to je dolga povest in tudi prozorna," tako da jo lahko vsakdo razume, če jo hoče. Radi tega pa se tudi jaz ne bom danes ukvarjal z njo, pač pa bom raje nekoliko zajadral v domače vode, v katerih so mi bolj znane nevarne čeri in ozki bregovi. Pa tudi tukaj vidim veliko črnih pajkov, kateri so pripravljeni za denar vse storiti. Da. za novčiče bi prodali tudi Boga. vero in vse. česar je božje. Naj gredo k vragu! Kadar pa imajo enkrat denar v žepu, zraven pa še Boga in vraga, pu z njim lovijo še lahkoverne pajke, poleg tega pa vedo, da jim bogovi ne bodo šteli v zlo. če tudi povrhu še nekaj zaelužljo pc strani. To je vzrok, da so naperdl tožbo proti naprednim časopisom. Tožijo pa za tako ogromno vsoto, ds je ne bi mogli plsčsti vsi slovenski časopisi v Amgriki Tožijo pač zsto. ker se tolažijo, da morda nekaj vseeno dobijo Saj tudi cestni ropar ne ve, koliko ima njegova žrtev. prg| ko jo napade Ako pa bi vrniti, da ima prazne lepo. jo bi pustil na miru. Taki gentleman l pa nisn črni Pokojnik je bil bolan sedem mesecev. V tem času je bil trikrat nš operaciji, pa vse ni nič pomagalo. bb smrti mu je bilo 57 let. V Ameriko je prišel Barbič o svoji nezgodi in neprilikah , T l Cleveland, O. — Danes je 22. oktobra. Včeraj bi imel biti obuc^cjp, od porote v prisilr\o delavnico, ker šaro kršil prometno ordinanc()/»Ko so odnehale zavore moje poulične. Mestni tožite 1 j je v zadnjem trenotku spremenil svojo obtožnico iz "prenagle vožnje" v "drzno vožnjo". Vsled tega se je morala spremeniti vsa ostala procedura. V mestni hiši so me ponovno aretirali. Poklicali so policaja, da me z navadnim avtomobilom pelje na policijsko postajo. Toda mesto tega sta se pripeljala dva policista s "paddy wagonom" in me posadila notri kakor kašnega postopača. kakor. pravega kriminalca. Ko je tp videl moj zagovornik, mu je vse skupaj tako ugajalo, da je še dn prisedel k meni, da mi ne bi bilo dolgčas. Ko je pridrvel "paddy" na centralno policijsko postajo, so vse ponovno popisali: kje sem prometnim sodnikom, da prej-mem mojo kazen. No, tako sem stal danes pred njim. Ker pa je črne rase, se mi je nasmejal, menda z mislijo, češ, če ne bi bilo takih kot si ti, bi ne bil jaz sodnik Jack-sorv Moj zagovornik je ponovno zahteval porotno obravnavo, katero je sodnik določil za 9. novembra ob devetih dopoldne. Kakor včeraj, bom menda zopet stal pred sodnikom Kovachy-jem, ki je madžarske narodnosti. Če me bo vprašal "tudom madjarom", bom odgovoril "nem tudom". Do sedaj nisem skoraj nič govoril, včeraj pa me je vsa ta far§a tako pogrela, ko me je prosekutor vprašal, da , sem vzkliknil: "Kaj me res nameravate poslati v prisilno delavnico?" "Ne, ne!" je odgovoril. Naj še omenim, da malo delam ali skoraj nič, vendar pa vzlic temu prejemam polno plačo, kakor da bi opravljal službo. Vsa ta neumnost se mi že kar gabi, to pa iz razloga, ker vsa ta farsa stane mesto densr in prav tako one, ki se vozijo po poulični železnici Če me bo mestno sodišče res obsodilo, bo moralo i plačati globo mesto, kajti poulično . železnico lastuje mesto. Včeraj je moral plačati stroške oni del mesta, ki me toži. Prav tako bo moral ponovno plačati 9. novembra, kajti poklicali so šest prič, katere razen treh, ki sem jih jaz dobil, ničesar ne vedo o moji hitri ali drzni vožnji, in sicer iz razloga, ker niso bile tedsj navzoče. Zdi se mi, da je to le preizku-ševanje odvetnikov in proseku-terjev, da se izkažejo, kateri je bolj podkovan v postavah in zakonikih« V tej službi sam še od 23. junija 1917, toda do sedaj se ni tako postopslo z uslužbenci poulično, razen v primerih kršitve prometnih signalov. To pišem zato, da boste vedeli, da sem tudi slab človek in ne tak kot nekateri naši rojaki, ki imajo samo dobre lastnosti. Vendar pa prejemam kljub temu plačo, kajti spadam k organizaciji, v kateri skupaj držimo kakor sršeni. . Frank Barbič. l. 1908, ko mu je bilo 17 let. Pri šel je k sestri v Lorain, O., 1. bil. kaj sem, kje sem bil rojen 1911 pa je bil nekaj časa v Pue-'itd. Ko pa me je mlad policist blu. Colo.. od tam pa se preselil vprašal, če sem državljan, sem v Sharon, Pa. | mu dejal, da se mi zdi, da sem Zaposlen je bil mnogo let pri bil prej kot' on. Potem sem. mo-družbi American Sheet & Tin ral podpisati novo varščino, da Plate Co., zadnje čase, do bolez- se bom oglasil ponovno pred sto skupino sli posameznikom, ki je ošmiran za "komunista", je znan» vsakemu. T<«ia ko je bila General Electric Co, kateri je Lilienthal ukazal. da -r ne »me pogajati z omenjeno unijo v neki vladni atomski tovarni, katero obratuje ta mogočna družba — ko je bila ta fitma pred sodiščem obtožena par tednov fioaneje. de je bila s na-< i>skf Kruppovo tavamo v kriminalni -aioti. niste tega • itali v nobenem listu in najbrže tudi ne ilišalt po radiu. Tudi v naii "krščanski" civilizaciji in kapitalistični demokraciji je vse odvisno, koga čevelj žuli. Hat KI cifer, predsednik svaas besnaalkerljeklk delevcav CIO. kale ns poékcdoveaoSreaamialJo, ki le uhilu laAonirle Potre Car-t ana v dele v nid Meeker Radio à Telegraph v Breatwooda. n. Y. Puščica k sie ne loetvo. kl ae le slomlle prt pofea piti iliaigi Delavci eo soglaano »klonili da okličejo stavk» potom, ko le druš be Bsvmlls njihove sskteve se boljše ▼»mostne naprave. V spomin br. Cainkarju Llnden. N. J. — Tudi jaz sem dobro poznsla pokojnega Vin-centa Cainkarja, in sicer od 1. 1913, ko sem prišla iz rojstnega kraja v St. Louis, Mo., kjer je tedaj živel tudi pokojnik s svojo družino. Tedaj so bili Cainkarjevl o-troci še majhni in njegova žena Lojzka še zdrava. Večkrat smo se skupaj kam peljali. Obs sts bila zelo družabna. Leta 1916 pa je umrla njegova žena, nakar je ostal sam s štirimi nedoraslimi otroki. Tedaj, ko mu je umrla žena, nam je pisal v Leadville, Colo., da so ženo odnesli ns pokopslišče, on pa je ostal sam z otroki. Torej Je po kojnik veliko trpel v mlsdih letih. Otroci so zrastli in potem je bilo nekoliko Isžje zanj. V tem času smo se srečali dvakrat. Leta 1923 je prišel v Thomas. W. Vs, zs voljo stavke. Tedaj je pri nas prespal. Potem pa smo se ponovno .srečali po 19 letih v Brooklvnu. N. Y., ko je društvo MO SNPJ praznovalo Ift-letnieo Vzllc temu. da je bil selo zaposlen, smo po izvršenem delu skupaj prišli in se prijsteljsko pogovarjali Tedaj je bila vojna In povedal nam je, da sta njegova dva sina nekje na fronti, hčerks ps doma gospodinji, to je tista, katero sem videls v materinem naročju, ko sem prišla k njej v St Louis Naj bodo to vrstice v spomin na natege nepoaabnega prijete Ija V trajnem spominu bo o» stal vsemu članstvu SNPJ. za kstero je tsko dobro goepodertl Agnes Paeerick. ČETRTEK, 4. NOVEMBRA 1048 PROS VET A LJUDJE SPREMINJAJO NARAVO (Nadaljevanje in konec.) Spreminjanj« rastlinska narave Lisenkova teorija ni samo o-bogatila sovjetske dežele z velikimi praktičnimi uspehi, deloma tudi s povečanjem količine kruha in krompirja, temveč je utrdila nova pota k spreminjanju rastlinske narave v prid človeku in je blagodejno vplivala na razvoj genetike in selekcije. Če spreminjamo v določeni smeri ustrezne temperature ali druge pogoje okolja, lahko rastline prevzgojimo ali preobrazimo njihovo naravo. Vzemimo ozimne rastline. Te zahtevajo, če naj prehodijo stadij jarovizacije, nižjo temperaturo kakor ostale rastline. Zato ne morejo prehoditi tega stadija pri pomladanski setvi. Ozimna pšenica "kooperatorka" lahko prebodi jarovizacijo približno pri temperaturi 0—15—20. stop. Pri temperaturi 8—2 stop, pa prehodi ?"kooperatorka" jarovi-zacijo v 40 dneh, pri temperaturi 15—20 v 100 do 150 dneh, pri temperaturi 15—20 v J00 do 150 dneh. Če pa "kooperatorko" in ozimno "taraščanko" ,rž iz o-zimne v jaro. Pozneje je s svojimi sodelavci dosegel nove velike usp«he: v tej smeri in je v praksi dokazal, da se lahko v dveh, treh rodovih katera koli vrsta ozimnih rastlin spremeni v jaro in da je nasprotno mogoče spremeniti jare vrste v o-zimne. Tako je Lisenko dokazal, da se pod vplivom pogojev okolja in načinov gojitve spreminja narava rastlin in deloma tudi njihova dednost. Če torej vemo, kako se razvija rastlina v teku syojega življenja, lahko s spreminjanjem pogojev tega razvoja izboljšamo njeno naravo v skladu s človeškimi potrebami- Luymko si je . s svojimi sodelavci pridobil bogato izkušnjo v plemenitenju rastlin. 2e v domovinski vojni je leta 1943 izdal r.voje delo "O dednosti in njeni spremenljivosti", v katerem je objavil uspehe svojih izkušenj pri preobrežsnju rastlin» ske narave. V tej knjigi je razvil in dopolnil znanstveno ded-ščino, ki sta jo zapustila Timir-jazev in Mičurin. Ohranil je stara sredstva preobraževanja rastlin: umetni izbor in križanje. Ob-ravnal pa je predvsem vprašanje, kako je mogoče vplivati na naravo rastlin s pogoji okolja in z načini gojitve in je ugotovil: dednost lahko oslabimo s cepljenjem, s tem, da zrastejo rastlinska tkiva raznih vrst; z vplivom pogojev zunanjega okolja v določenih trenutkih, ko prehaja rastlina skozi ta ali oni razvojni proces; in slednjič s križanjem vseh tistih vrst, ki se točno ločijo po bivališču in izvoru. Da bi označili novi primer, kako je treba slabiti dednost, naj navedemo: Lisenkov sodelavec Avakjan je s cepljenjem izzvsl spremembo paradižnikovih listov vrste "albino". Pri tej vrsti ima jo listi navadno zanjo značilno obliko. Avakjan je zamenjal te močno razcepljene liste z listi paradižnika druge vrste, ki so mnogo manj razcepljeni in podobni krompirjevim listom. Potem je dobil od paradižnikov "albino" seme, od katerega je iz vedel potomstvo. V tem potomstvu je bilo veliko stebelc, katerih listi so bili podobni krompirjevim, kakor tisti listi, ki so bili prej cepljeni na paradižnik "albina". Tako se je s cepljenjem tujih listov posebne oblike na paradižnik "albino" spre menila v potomstvu pri celi vr sti rastlin dednost, ki je «vojaka tej vrsti, in pojavilo ao ae lastnosti, ki ustrezsjo drugi vrsti. Iz legs sprevidimo. ds je mogoče doseči spajanje lastnosti raznih vrst v eni rastlini ne as-mo a križanjem ali z navzkrižno ploditvijo, temveč- tudi po vegetativni poti, ki združuje te različne raatline s cepljenjem. Križanci. ki jih tako dobimo, se ime nujejo vegetativni. Znani ao že dolgo. Darwin jih je poznal in visoko cenil njihov prihodnji pomen Mičurin je «roko IZkori ičal vegetativne hlbride da bi izboljšal svoje nove vrate v pro-ce*u njihovega nastajanja s tem. da je nanje cepil druge vrste kot mentorje. Drugi način slabitve ut spreminjanja dednosti-pod vplivom pogojev okolja—je Lisenko po kazal tedaj, ko jo spremenil ozimne vrste kulturnih rastlin v jare in jare v ozimne. Naposled more veljati kot primer tretjega način slabljenja in spreminjanja dednosti oddaljeno križanje, ki ga je široko uporabljal Mičurin. Lisenko navaja veliko praktičnih napotkov, kako je mogoče slabiti dednost in jo spremeniti v zeljeni smeri. Veliko delo ljudskega znanstvenika Lisenko nam z vsem svojim delovanjem daje zgled uspešnega plodnega spajanja znanosti in prakse. S svojim načinom obrezovanja bombaža j« povečal celotno bombažno žetev. Povečal je plodnost žitaric s križanjem rastlin iste vrste. Če se križajo raatline iste vrste, postane tudi potomstvo rodovitnejše. Pri tem se ohranijo in celo povečajo skupne dobre lastnosti, ki so značilne za to vrsto. Križanje rastlin iste vrste je veli&oga pomena za obnavljanje vrst pri takih žitaricah, ki se redno iz roda v rod razmnožujejo s samooplo-jevanjem. Ob Lisenkovem primeru lahko vidimo, kakšen nesluten, skorajda neomejen prostor za znanstveno ustvarjanje je odprla s&ci-alistična dežela. Tik pred vojno je postal ravnatelj genetičnega instituta Akademije znanosti ZSSR. Dvakrat mu je bila podeljena stalinska nagrada» odlikovan , je z Leninovim redom. Lisenka dobro poznajo kolhoz-niki in kolhoznice in ga spoštu jejo kot svojega ljudskega znanstvenika in pogumnega novo-tarja. , Težko je. najti Kolhoz, kjer ne bi vedeli za to ali ono Usenkovg delg. V domovinski vqjni je Lisenko mopgo delat za povečanje proizvodnje kruha, krompirja in drugih poljedelskih kultur. OdRril je nov praktično neomejen izvor krompirja za sa ditev in to je rezanje gomolje-vih .vršičkov krompirja, namenjenega prehrani. Na jugu so začeli po njegoven^ navodilu vzgajati po dve generaciji krompirja na lejo. V vsei Sovjetski zvizi je bilo'p Teta $42 posajenih 200,000 hI krompirjevih go moljev za prehrano. V Sibiriji in drugod pa severu se dogaja, da so žitarice pp njivah razredčene zaradi slabe ka Ijivosti semen. Takim posevkom še bolj škoduje plevel in žetev je slabša. Lisenko je posvetil po zornost temu. da v tistih okrožjih. kjer dozore žita pozno poleti ob sorazmerno hladnem vremenu, nastanejo zrna, ki zahtevajo daljše mirovanje pred kali tvijo. Izdelal je vrsto dobrih praktičnih ukrepov, da se taka "uspavana" zrna ločijo pred setvijo od mrtvih in se "prebude", da bi po setvi dobro kalila. Nju ni pogoji za normalen prehod žit nega semena iz spanja so: toplo ta, zrak ln odvrnitev odvečne vlage od zrn. Za kaljivost je treba semenj e segreti in posušiti na toplem pomladnem zraku. Zato je treba tudi v stavbah, kjer seme hranimo, ob primernem času odpreti vrata in okna, razsuti seme v plast, ki moru biti v temi, in ga vsak dan obračati. Tako je velikokrat mogoče doseči, da bo seme, ki sc zdi za setev neprimerno, popolnoma uporabno. Ti preprosti ukrepi so izdelani na temelju globokega spoznanja rastlinskega razvoja. Lisenko si je mnogo prizadeval, da bi se razširila kultura ozimne pšenice v Sibiriji. Vzgo jil je nove vrste pšenice, ki dobro prenašajo mraz, zraven pa opazil, da v Sibiriji včasih ozimne pšenice v mrazu poginejo, toda ne od «amega mraza. Zukaj pogine ozimna pšenica pozimi na sibirskih njivah? V ¿rahljano, preorano zemljo predre že jeseni vlaga. Na zemlji pa je pozimi malo snega in zato močno zmrzne. Zaradi tega oblikuje voda v zemlji veliko ledenih kristalov. Znano je, da se ta voda širi, ko prehaja iz toplotnega stanja v led. Kot posledica tega tvorjenja ledenih kristalov se v zemlji lahko potrgajo pšenične koreninice in tako poginejo. Nadzemski pšenični deli, zeleni listi, ki niso pokriti s snegom, pa ginejo zaradi drobnega peska, ki ga nosi veter. Lisenko je organiziral poskusne setve ozimne pšenice na ne preoranem zemljišču jare pšenl ce. Zaostalo strnišče zadržuje sneg na zemlji in samo varuje zelene liste pred peščenimi vet-trovi. Poizkusi so pokazali, da v takih pogojih dobro prezimijo in dajo dobro žetev celo južna ži la, ki sicer te/ko prenašajo mraz. Danes se Lisenko mnogo bavi s preučevanjem, kako bi najbolje sujuli ozimne posevke na strniščih sibirskih step. —(Tovariš) Frank Dobovšek — Mali Mičurin LJubljana—Bilo je lani jese ni Pod vasico Boštanj v krškem okraju je dal Franc Dobovšek s traktorjem globoko preorati njivo, na kateri bo scjal pšenico. -Oče, tudi jaz bom traktorist! je klical Dobovškov štirinajst-! Ijubljala bogato nagrado. Kljub izgubi zaradi polegle pšenice so pri mlačvi ugotovili donos 26. 000 kg na hektar, kar je še on krat v«č od povprečnega pridel k a v tem kraju. Prav tako lepe uspehe pričakuje tudi Slapšak na svoji ekonomiji, kjer je proso sejal na večjo razdaljo in s strojem oko-paval. Pri krmni pesi pa je z dobro obdelavo in umetnim gno- letni sin Banči. Dobovšek se je1^™ *"egel. da * . P«- ' samezna pesa tehta do pet kilo- mljo, ki se je k»di- ¡'""'š^'krikl okr.j « iiv« zanima za Dobovškov način se zasmejal, potem pa se je zagledal v svežo la izpod traktorja. To leto jo bom še posebno dobro obdelal, je odločil v sebi Dobovšek. Na globoko preorano njivo je zasejal pšenico s strojem, in U> na nov način. Sajal je v vsako drugo vrsto, tako da so druga od druge bile oddaljene po 25 cm. Sosedje so smejali, češ to je pa vse premiku, iz tega ne bo nič. Dobovšek j>a je molčal. Čez zimo je vaak prosti čas juifja in pkopavauja žita, Dobovšek pa je svojo pšenico že očistil in razkužil. Oddal jo bo za se • mensko žito, tako bo vsa vas prišla do lepega semena. Tudi po krompir za seme že prihajajo, letošnji pridelek zaradi de/.evja ne bo tuk kakor lani, vendar Do-Injvšek pričakuje do 30.000 kg na hektar. Izkoristil za čitanje časopisov ln1 J^0 ^ strokovnih knjig. "Kmečki glas" » ^ hektarski do- je njegov najboljši prijatelj |no-' J«™* _ . . , ' I spravil, že razmišlja, kako bo v Spomladi je pšenico s strojem hlH|oi* donoi| 4e jM>vtk>4l| in kvH. okopa 1. Sosedje so se zopet sme ,ilelo /bojjiMl> Ve* jo v akr julJ; . i l>eh in v delu. Tih je in priljub Eno so pa vendar morali pri- ,j¥n lujnlk krtjfVnega ljudskega znati.. Krompirja se navadno v „¿bora. prt,daM komuiliM, ki jt. krškem okraju pridela povpreč |i|Twr delavnosti na polju, v za no do 15.000 kg na hektar, Do J,ru|on skih pisateljih in v slovstvenem razvoju narodov, ki šele ra/bi jajo okove imperializma in premagujejo svoj kolonialni |a»ložaj z giadltvijo samostojne napred ne kulture, Tako je j*»stalo de lo Leva Tolstoja eden tistih ne uničljivih mostov, ki si jih je genij ruskega nsroda postavil v odnosih do drugih narodov, do vsega človeštva. Po trdnih kon strukcijah tega mostu, cigar no silni stebri so neumrljivi sjilsl kakor "Vojna In mir", "Ana Ka icnlna" itd,, doteka Čedalje več-» je duhovno bogastvo redka. umetni fcke dediščine ln rev«|ju(ite. se ! je l^minovo »Ialike naslanjaj«»* /-e se na umetniško vredmart Puškina in Tolstoja, jaikazolo kot nejsaneeijivr jsa opore nedelj bili' njega razvoja nove ruske In ' VMiJoveškc umetniška kultur«- Tolstojeve umetniško-stvarjalne izpodbude niso prešle samo v delo Maksima (¿(>rkega ln s tem v socialistični realizem, marveč jih vidimo tudi v nekaterih naj boljših stvaritvah sovjetske literature, posebej še v slavnem romanu M. Solohova "Tihi Dpn'\ Značilnost velikih mojstrov Je v tem. da se vsaka doba ln posebej še sleherna revolucionarna genei acija spoprijema t njimi, si ustvarja svoje odnose do njih in odkriva v njih to, česar s prešnjlh zornih dob niso n)og|l «log leda ti. Tako Je njihovo delo nekak kvas; v katerem poganjajo kvišku noye zamisli in hkrati merilo, ki pomaga določati dosežene uspehe In izmet iti vrednost novega. Tolstojevo umetniško delo stoji pred nami v vsej svoji kristalni jasnlnl, njegovi drugi spisi, zlasti vcrskp-ftlozofNki traktati, pa so odmaknjeni daleč v ozadje. Predvsem je svet zavr gel miselnost ln delg "tolstojan-cev," ki so prodajali njegovo nazadnjaško doktrino, po kateri naj se človek ns upira zlu, Tolstojevi pogledi na zgodovino in na družbent odnose so bili v bi itvu Individualistični, odrafc njegovega časa in aristokratske sredine, iz katere Je jasnopoljanski grof zrasel In v kateri Je |ud! ostal, čeprav je bil ,do zadnjega njen "enfant terrible", Kot zve-iti učenec Jeana Jaccjucsa Rous jeauja se je z nemi romantično zanešenostjo oklepal ruskega ¿meta (mužlka) in se trudi), da oi bil tudi kot Človek ves ljudski in preprost; kajkrati je naivno odklanjal celo tehnične pri-iobitve evropske civilizacije, se boril zoper njono umetnost In «e zaman trudil, da bi s svojimi teorijami zmanjšal pomen In veličino takih pojavov, kakor )e, postavim«), Shakespeare. V tem grofu-mužlku Je poleg dru-joga tičal tudi nekak don Kihot. Hotel je "izginiti v kmečkem 4olektlvu", iatovetil je demokra MJo s preproščino In siroma-)tv«>m, ni pa umel najti edine uspešne poti k preobrazbi živ ijeiija, poti, ki so Jo pred nJim našli n. pr Černiševskl, Hereen ln diugi. Čeprav je maril v sebi uavilno hrepenenje pravlje tla k ujmjiu, prav zato ao ga kon leivativni krogi na|>adall. Tudi v Tolstojevem primeru »e je pokazalo, da je sloherna velika umetnost v nekem smislu revolucionar na, ce le učinkuje taki», da vzbuja v ljudeh šeljo do |>t moI»i asbi življenja, pra vzgoji človeka, |m» boljšem, pravičnejšem svetu. Tolstojeva u-meiiMaii je bila nosilka novega, rodovitnega nemira, čigar kontni »molet j« bila temeljita jare obraaba družbe ln človeka, Ta globoko človeški nernu tvori Žgoče jedro tistega humanizma, ki ptevova vmi Tolstojevo «ielo, tvor» tisto neubtanijivo lopo človeško noto. s kalen» ae je ru »ki ideelizem XIX aloletja sploh odlikoval prod vsemi drugimi li teietu i srni tega eaas V vseh ToUtujevih »pisih čutimo njegovo lju»>e«en do človeks, vero v človekovo draM"cenost In v svetlo prihodnost < loveštva Kamor koli se ozremo po Tolstojevem tako svojevrstnem in vendar človeško tako oH/marno bogatem a vetu, kakor ae udsvita v njegovih umetniških stvari t veh, povsod ecu>enia ta. nje gov pi letno ruski human i sem, s (Oal|e ne 4. »liani J Četrtek, 4. novembra ims Tihožitja in pejsaži " Novele MlftKO KRANJEC — ■ botoubmw AVTOOJA (Nadaljevanj«) Le prisluhni v tihih nočeh, dekle, kako rahlo bo potrkalo, kako «ladko in komaj slišno bo poklicalo. Ali ni nekoč prav tako potrkalo in poklicalo? Zarca, nobena stvar ni nikdar mrtva in človek umre iele, ko ga izbrišemo iz svojega »rca. Samo pokliči si ga in že bo prišel, nasmehni se in že ti bo povrnil nasmeh. Postoj za trenutek sredi dela in se ozri po cesti, ozri se proti gozdovom in že prihaja k tebi. Posedi na večer sama in ie bo sedel ob tebi. Nasloni s« na okno in ie bo stal sredi rož pod oknom. Pride, kadar je lepo, pride ob sanjavih večerih, a pride prav tako ob viharjih in kadar naletava '"Sa človeka ni ovir, da ne bi mogel priti in ni je dalje, ki je ne bi mogel že v trenutku kakor misel preleteti. Samo poklicati ga je treba. Pride tudi tedaj, če se je nad njim zgrnila črna prst, pride, če ga pokriva težka skala. Pokliči ga, razgrnil se bo grob, odvalila se bo skala in že bo pri tebi. Na tisoče in tisoče grobov po gorah se vsak dan odpira. Zakaj nikogar ni med njimi, ki ga ne bi nihče sleherni dan klical na dom. Zvesti, kakor so bili in ker so brezmejno ljubili, se niti za trenutek ne pomlšljajo, da ne bi zapustili svojih gora in se nam odzvali. Tisoči in tisoči se vračajo, zakaj na tisoče imamo grobov po gorah. Ne samo po gorah, ne samo po naši zemlji in ne samo iz zadnjih štirih let. Skoraj po vsem svetu so raztreseni, iz vseh stoletij so. Vekomaj so se nabirali vse do danes. Od tistih dob, ko je slovenski človek stopil prvič na to zemljo Jn jo vzljubil. Že so prihajali s lilo in že so napravili prVi grob. Prihajali so Franki, Germani, grofje z valpti, Turki, Francozi, Svabl, Italijani, Mattari, in ne vem kdo še, prihajali vsa stoletja in samo klali in vlačili v sužnost. Ko so zapuščali našo zemljo, so za njimi ostali samo grobovi, razrvane gomile. Sv preden so se prvi zarasli, so poleg njih vzrastli ie novi grobovi, vgo nato zemljo so prepregli ti grobovi, en sam, brozkrajen strašen grob. Vlačili so tvoja sinove, mati, tvojega moža, iona, in tvojega dragega, dekle, po vsem svetu, da je moral padati ln da je tam vzrasel njegov grob, na tuji zemlji, vlačili so ga zdaj po Italiji, zdaj po Rusiji, zdaj po Bosni in naposled po vsej Evropi, od Atlantskega morja pa vse do kraja Sibirije, povsod naši grobovi, kakor da ni bilo dovolj Ustih, ki ao morali umreti doma. Po vaom svetu ti grobovi, podobni semenju, ki ga veter raznose z drevesa daleč po okolici. In štiri leta nazaj spet en sam grob. Vsa naša zemlja on sam brezkrajen in vecsein svobode. Te sklenjene roke ne prosijo, te sklenjene roke so se dvignile v slavospev svobodi! Prisluhni ob jutrih, prisluhni opoldne, prisluhni zvečer in ponoči: vedno in od povsod bo iz teh gozdov šumela najveličastnejša pesem. To ni pesem gozdov, to je pesem tisočerih grl, pesem vs#h tistih, ki so ostali na teh gorah za vekomaj. Ne, saj te gore niso več gore, to je najveličastnejše svetišče tega sveta. Tam je bila prelita kri tisočev in tisoče v, tam je potekla največja daritev tega sveta, ko ni umiral en sam Človek za svobodo, za odrešenje človeštva, ko je umiral ves narod. Tam je vsaka ped posvečena, posebej blagoslovljena z najdragocenejšo človeško krvjo. Naš dom ni več navaden dom, vsa naša domovina, vsa naša zemlja je to svetišče. In te pesmi svobode ne bo nikdar konec. Zakaj za preveliko stvar so ostali baši najdražji otroci na teh gorah, da bi se njihova pesem kdaj zaključila. Matere! Ne žalujte preveč za svojimi otroki, če jih ne bo. Bodite ponosne, da ste jih rodile poštene in velike, da sto jih rodile junake. Koliko mater danes žaluje po svetu, ko so vendar rodile navadne razbojnike in izdajalce, ko so/ rodile otroke nasilja. Če tiste ¿alujejo, vam ni treba, bodite ponosne! Ne otroke naailja, rodile ste otroke svobode in odrešenja. Žene, ne objokujte brezupno svojih mož, če jih nebo. Junaki poštenja so bili, ko so padli. Svojim otrokom boste s ponosom kazale podobe svojih mož: Tvoj oče, sin hči, je padel za veliko stvar, za svobodo, padel je za to našo lepo zemljo. Dekleta, ne tarnajte preveč za svojimi dragimi, če jih ne bo. Poleg vas so sicer ljubili* tudi svojo domovino. Ali padli so zanjo, ker so vas resnično ljubili in ker so hoteli z vami v tej domovini svobodni srečno živeti. Matere, žene in dekleta, ne sprašujte po grobovih svojih dragih. Pokopali smo jih v gorah. Tam ni nikakega znamenja, zato ker nismo mogli dopustiti, da bi sovražnik oskrunil celo njih grob, ako bi ga našel. Ne sprašujte, ker vem, da bi jim hotele krasiti grobove s cvetjem. Zdaj gre pomlad prek naših gor in otresa obilo cve tja na njih grobove. Pomladni vetrovi jim po-jo pesem nepozabnosti. Ne bojte se, da jih ne bi imel kdo obiskovati! Za onimi, ki so umirali doma v postelji, samo enkrat no leto nesemo cvetja na pokopališče. Tja na gore. kjer spe vaši dragi, pa bomo vedno hodili, spomladi, poleti in pozimi. Vekomaj bo slovenski narod romal tja in vekomaj se bomo spominjali njih, ki so padli za našo svobodo. Ne bojte se, da bodo njih grobovi brez cvetja: pomlad, poletjo in jesen bodo nasute obilo najlepšega cvetja na njih grobove, takega, kakršno jim mi iz dolin ne moremo prinesti. A kadar bo vam hudo po njih, kadar si boste zaželele njihovega nasmeha, prikličite jih; mati, pokliči svoje otroke in prismehljali se ti bodo, žena, prišel bo mož, ko ga boš poklicala utrujena in osamela, In dragi ti bo potrkal>na okno, dekle, kadar ho boš zasanjala ob večerih in si zaželela njegovega nasmeha. Prišli bodo vsakokrat, čeprav so bodo potem morali spet vrniti v svoje gore. Bodite prepričane, da so vas nad vse ljubili, resnično ljubili. Zakaj samo kdor je brezmejno ljubil svoje najdražje, je mogel in upal darovati svoje ?iyljenjc za njih svobodo in za njih lepšo bodočnost. (KONKC) OD KOTEL) DO BELIH VOD Proiihov Vorsnc (Nadaljevanje) Poparjen in nezadovoljen sem | je ta stvar zame vendarle prl-sebo) in s svojo zadrego sem lika, da tem ljudem razložim svoje stanje in da morda dobim kako pod|M»ro, ki mi bo pomaga la do doma. Mohorjevo hišo s seboj in s zapustil hotel. Nisem se mogel joaiii na koga drugega kakor sam nase. Zunaj pa me je spre |els pusta, mrzla ulica tujega, neprijaznega mesta. Imel sem še rno upanje. In to upanje mi je bilo Mohorjeva družba. V našo družino so knjige te družbe zahajale že od nje ne ustanovitve in naš rod se je iz njih učil btaft in pisati. Mohorjeve knjige so bile tudi meni prve in najboljše prijateljice na paši in ob dolgih zimskih večerih Ravno pri branju teh knjig sem že zelo ZKodaj začutil po trebo, da bi tudi sam ka| napisal ln res sem pred dobrim ca som poslal družbi kistko povest ter dolgo nestrpno čakal odgovora. Tega pa nt bilo «si niko der Začelo me je postajati strah in samega sebe sram. I)o-povodov al sem st. da ki» storil neka I kar bi tak navaden člo-vek. tok najemniškt sin, kakor sem bil jaz. pač ne smel storiti. Pozneje, ko sem po tujini iskal sreč*, sem na vse? to pozabil ZdoJ po. ko sem zkčutil bliiino sedeža Mohorjeve družbe, mi Je spomin na mojo povest znova ottvel Morda pa stvar le ni taka. kakor sem si d<*mttlj*vel. morda so mi |a»/abili «mI^ovoii II? In ce i* u vsega m«, nt bo, sem ti.isel in, ko sen» stal pilil \el» ko, lepo palačo, se mi je srce napelo od čudnega, notraujega ponosa. Ves otrpel sem stal pred njo kakor pred kakim svetiščem. Za trenutek sem po|s»l noma pozabil na svoj položaj, na svoje siromaštvo, tako sem se čutil zvezanega s to veliko hišo šele se mi je sire znova pričelo ki čiti in .sta ga seveda takoj poučila, koga ima pred seboi. zato me je tudi kar tikal. Gledal me jo s čudnim smehljajem in me meril od pet do ^lave, ko da bi hotel reči: "Fant, ali se ti je zmešalo, da sc vtikaš v stvar:, ki niso zate " Nato je stopil še bli/e k meni. "Ali nisi ti iz Kuhaijevega rodu?—Seveda si, saj vem za kmalu j tvojega očeta m za tvoje sli ice. To so naši trdni kmetje, n«M stebri tam doli. Pozna se ti, da si zdrav kmečki fant. Kaj bi ti rekel? Ostani to, kar je tvoj oče, ostani pri zemlji in ne sanjari o stvareh, ki niso zate. To bi te lahko samo odtujilo, po kvarilo . . ." bil po domače odgovoril postaran moški: "Kaj pa oprezaš tod okoli? V tej hiši ni nič . . In da bi svojim besedam d«l še krepkejši poudarek, je napravil z roko kretnjo, iz katere sem mogel povzeti, da nima smisla prosjačiti v tej hiši, iz katere sem ravnokar prišel. Debelo sem ga pogledal, preden pa sem mu utegnil odgovoriti, me je že pobaral: "Kam pa si namenjen, prija- telj?" . Mož, ki je silil vame, je bil še slabše opravljen kakor jaz; rokavi njegovega jopiča so bili na komolcih strgani, hlače ob robeh razcefrane, njegov obraz je bil neumit in neobrit. Podobnih ljudi sem na svojem potovanju za srečo že veliko srečal. Ker mu spet nisem odgovoril, me je možakar predirno pogledal, kakor da bi uganil, kom ima opravka, zamahnil roko in malomarno dejal: "A tako . . .! Ce je taka teboj, pa pojdi z mano!" Tujčeva zunanjost sicer ni bila taka, da bi vzbujala moje zaupanje, toda njegove kretnje, predvsem pa njegov glas je bil tako vabljiv in tako domač, da sem takoj molče odšel z njim. Prehodila sva že nekoliko ulic, ko me je mož šele pobaral: "Od kod pa si doma?" Komaj sem mu povedal ime svoje soseske, je vzkliknil: "Zlomek, nisi iz napačnega kraja doma! Kruha in mošta pri vas nI treba stradati, le za denar je bolj trda." Naštel mi je imena nekaj kmetov, pri katerih je bojda ie pre nočeval na svojih rajžah iz ene dežel v drugo. To je še povečalo moje zaupanje vanj. Potem sva spet molčala, dokler nisva prišla v neko ulico blizu kolodvora, kjer je mož obstal pred dolgo, enonadstropno hišo in dejal: "Tukaj sva. Zapomni si ulico in hišo, ker ti bo to prav prišlo." Nad nizkim hišnim vhodom sem videl zeleno tablo z napisom v nemščini: "Grelnica." Iz veže sva prišla v nizko, prostorno sobo, ki je bila tako za kajena od dihria in prahu, da v prvem hipu hi bilo mogoče ni česar razločiti. Luč pod stropom je v tej gosti gmoti komaj žmi-rila. Ko so se oči navadile, sem videl, da je v sobi vse polno miz in da so skoraj vse zasedene s samimi moškimi. Gostje so bili kaj čudni, stari in mladi, nekateri še slabše oblečeni kakor moj tovariš, medtem ko so bili drugi oblečeni gosposko. Videl sem celo nekaj polcilindrov. Pri nekaterih mizah so kvartali, nekateri gostje so nekaj srebali iz glinastih skledic, drugi pa so ne mo ždeli na svojih sedežih ali pa se sklanjali nad mize in menda spali. Prvi vtis te slike za me ni bil kaj prijeten—toda ta občutek se je takoj umaknil drugemu, kar blaženemu občutku, ki me je objel: v sobi je namreč bilo prijetno toplo. Proden sva se s tovarišem u«cdla, ml je ta napravil kratek govor: "Vidiš, tovariš, tukaj si zdaj doma. To je celovška grelnica. Vsak dan od devetih zjutraj do sedmih zvečer lahko presediš tu kaj in se greješ. V tej hiši te ne bo nihče vznemirjal Razen tega tukaj tudi lahko ješ. Jediln list sicer ni podoben onemu pri "Avstrijskem cesarju" (znan celovški hotel), toda za take, kakor smo mi. je kar pravšen. Prežgan ka velja en krajcar, bela kava dva krajcarja, kos kruha pa j« po krajcarju." Bila sva torej v celovški grel-nici, v eni izmed tistih redkih ustanov, s. katerimi so v Avstriji pred kakimi štiridesetimi leti v nekaterih večjih mestih pričeli reševati socialno vprašanje na podlagi dobrodelnosti. Takrat še nismo poznali velikih gospodar skih kriz z milijonskimi množicami brezposelnih, toda revščina je vendar z vsakim letom občutneje naraščala in posebno v mestih postajala prava družabna spotika. Zoper to spotiko so tudi Celovcu pozimi odprli tako ustanovo. Celovška meščanska družba je veljala za napredno Razni bogataši in ugledne dame so-se zavedele socialnega čuta. Javno delovanje kjer koli, četudi na socialnem polju, je bilo za ugled potrebno. Tako so celov ški siromaki in večni posvetnja-ki prišli do grelnice Bila je že noč, a jaz sem bil brez kosila in brez večerje. Bla-godejnost toplote mi je kmalu vzbudila silen glad. Tovariš mi je to najbrž bral z obraza. "Ali imaš kaj denarja?" se je čez nekaj časa obrnil k meni. "Imam!" sem odvrnil z mladostno! kmetiško bahabostjo, ko da bi imel pri sebi cel stotak, ne pa le štirideset krajcarjev. Tovariš je nad tem nekoliko osupnil. "Saj sem le kar tako vprašal. Če bi ne imel denarja, bi te tudi briz njega nakrmili. Tukaj moramo drug drugemu pomagati. Kaj boš pa jedel?" "Kar je," sem odgovoril že nekoliko pohlevneje. Dal sem mu zeksar, s katerim je stopil v kuhinjo, ki se je držala sobe, in se vrnil s skledo bele kave in z velikim kosom kruha. Vse to je, kakor bi trenil, izginilo vame. "Ali-bi še?" Tovariš me je zadovoljno opazoval. "Se." Pospravil sem še eno porcijo kave in kruha ter ves zadovoljen obsedel na klopi. Za šest krajcarjev sem bil za silo sit. Tedaj sem šele občutil, kako presneto lačen sem bil. Vsa okolica se je za moje oči na mah spremenila; prostor je postal svetlejši in prijaznejši, ljudje v grelnici pa bolj živi in bliiji. Strah pred življenjem, ki me je še malo prej tako hudo stiskal, me je zapuščal. Sveta, med katerim »«m bil, dotihmal prav za prav še nisem poznal. S kmetov sem pač po znal razne betežne herač$ in ne kaj takih ljudi, ki so jih dom* Nesmrtni Lev Nikolajevič Tolstoj (Nsdal je vanje s I. strani.) katerim je sicer v vseh mogočih osebnih inačicah, n. pr. Turgen-jevlji, Cehovlji, Qorkega itd.,— ruska literatura prežeta tako, kakor sicer nobeno slovstvo na svetu. Ta humanizem se kaže v vsem, kar opisuje Tolstoj. Od-svitajo se celo opisi narave, ki so v Tolstojevih spisih tako lepi v svoji» preprosti monumental-nosti ali v svojem neprisilj nem, toplem lirizmu. Tolstoj tudi samotno brezo na robu gozda zbližuje s človekom, njegovo radostjo ali njegovo bolestjo. Naj opisuje predstavnike ruske družbe svojega časa—spomnimo se samo Pierra Bezuhova, Andreja Bolkonskega, Wronskega, pa podob generalov, zlasti Ku.-tuzova, iz "Vojne in mira", ali naj se poglablja v dušo preprostega človeka, naj odkriva Platona Karatajeva ali kakršnega koli mužika v svojih neštetih novelah, ali naj ustvarja nepozabne podobe ruskih žensk—povsod čutimo poleg genialnih u-metniških prijemov, poleg silne takočutnosti,. s katero ume do-gledati človeka prav do dna, tisti njegov svetli humanizem, ki premaguje vse nevšečnosti in nesreče življenja in celo samo smrt. Opis košnje v "Ani Ka-renini" ni nič manj edinstveno lepf kakor opis kakšne bitke v "Vojni in miru"; povsod se kaže Lev Tolstoj kot svetel umetnik, ki vse presvetljuje z oživljajo- čimi žarki svoje globoke človečnosti. Ta Tolstojeva umetniška progresivnost in hkrati U njegov topli, svetli humanizem sta ob vseh siceršnjih vrednotah njegove pripovedne forme, njegovega sloga in ob vsej obsežni življenjski vsebini njegovega dela najdragocenejša izraza Tolstojevega genija. In ne more biti spora o tem, da to ni bil samo oseben genij jasnopoljanskega grofa, marveč da se je v njem izkristaliziralo najtanjše, najlepše množično čustvo ruskega človeka, ruskega ljudstva; izkristaliziralo, zjasnilo in strmilo v prekrasne umetniške forme se je to, kar je živelo in se živi v ruskem ljudstvu. Kajti zadnje in najširše niti, ki so združene-s pojavom genialnega umetnika in oflkriteljskega znanstvenika, segajo v "srce" ljudstva, v utrip njegove krvi, v debele usedline njegove stare izkušenosti in modrosti, njegovih hrepenenj in sanj. To je tisti "nadvih", ki ga je dobival Lev Tolstoj vedno znova pri ruskem ljudstvu, tem neusahljivem vrelcu vsega njegovega dela, in v tem ljudskem in pristno Človeškem značaju Tolstojeve umetnosti jo tudi najtrdnejše poroštvo njegove nesmrtnosti in njegovega blagodejnega vpliva na vse človeštvo. Bo. ki me je pripeljal sem, in dejal z odločnim, pokroviteljskim glasom: "Tiho bodi, kaj te to briga. Moj tovariš je naš, kakor si ti." Njegov nastop je pri onem brž povzročil veliko spremembo. Takoj se je spet spustil na sedež njegove oči niso bile več sovražne, njegovo lice je postalo pomir-ljivejše. Tovarišev nastop me je znova opogumil; zavedel sem se da imam v njem močnega, zelo veljavnega zaščitnika. Kmalu pa se 5« tudi v meni pričelo nekaj spreminjati. To je povzročila moja sitost. Prvotno na to nisem utegnil misliti, ker je vsa moja bit težila k enemu samemu cilju: nasititi se in dobiti streho nad ijlavo. Zdaj pa, ko sem vse to dosegel, se je začel oglašati rahel odpor proti moji družbi. Začel sem «i NAZNANILO:, . Ker nas je že več ljudi napro-silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoelav Embasey, 1520 — 16th St.. N. W. Washington 8, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se' glasi: Yugoelav Consulato General. 745 — 5th Avenue. New York 22. N. Y. in Yugoelav Consulato General 188 West Randolph Street Chleago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. » ~ j«» ki «n domišljati, da ne spadam vanjo, imenoval posvetnjake in ki so ^ ^ ^ y pri ljudstvu veljal, okrog mene Naposled le lahko neže ter poklicne I grenf domov, čeprav je ta dom kaj več tega sveta siromHa6en. Ta zavegt svojem potovanju za |ro6o. Se-, da daj pa nem naenkrat bil med sa- J mirni takimi. začutil do svojih tovarišev neko vzvišeno pomilovanje. Ko pa "PROLETARECr Sociallstično-delavski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zvez« in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 sa oelo. 11.7» sa pel 81 aa četrt lota. naroČiti si oai Naslov: proletarec 1301 South Lavrndale ai chicaoo 23. ill. Gostje se zame »P™ «pjoh £ sem se obenem spomnil svojih Gotovo so bili vaje-1 r - ko ttm stopil vanjo/j KV"'" srce znova pričelo k,- txlh^ ,B| wm un,1 z bojazljivimi korak, sem »* nu > i j / utiLtL .... ....... vrteti, da sam nisem vedel, ka- do UJnlik,h ^ sem zapustil hišo, v katero Sprejel me Je lepo opravljeni I te m-j0 prf,j vstopil s to-duhovni gospod * dokaj stro |uktm za u pob jem. Kazumljivo Kim obrazom Mnogo pozneje.I M.m prt trm Uult popol» sem /vedel, da je bil ta gospod j noma porabil na ono drugo reč. takratni tajnik Mohorjeve drui- kj me je prignala sem. na proš be. monslgnor Podgorc Pred njf, k.k,, maJhno podpor* molil roko njim me te spet po padel čuden strah; ptepoln čustva kajžarske manjvrednosti sem mu tzceljal, po kaj sem prišel Ko j» cul, rs ka) gre. je na pravil tajnik precrj prijaznetši obraz, toda ostal je hladen, ko mi je dejal: "Kant. stvar, katero si poslal. Ril sem spet na ulici. Na mesto je že pričel legali zgodnjim zimski mrak in po cestah so zagorele prve svetilke Pu ščoba okrog mene Je postala še obupne)** Ljudje, ki so begali mimo mene. so ml bili neznan skn tuji Stal sem pred hišo. ne vedoc ne kod ne kam Misli so so brigali. ________. ni novih ljudi, ki so prihajali sem ter spet odhajali. Naenkrat pa sem opazil, da me od sosedne mize neki močan, mlad človek čudno gleda. Skraja me to ni motilo, kmalu pa sem se prepričal, da njegove oči strme na moje prsi. Preden sem se zavedel, da opazuje veliko, srebrno verižico, ki sem jo imel pripeto na telovniku, je mož že vstal, po kazal s prstom na moje prsi in rekel z neprijaznim, skoraj malo izzivalnim glasom: "Kaj pa ta tukaj dela?" Postalo mi je vroče. Verižica z uro, ki sem jo nosil pri sebi, je bila poleg tesaškega orodj dediščina mojega strica in mi je bila dragocen spomin. Bil sem edini s tako rečjo v sobi. Izziva-ča je pogled na to moje bahavo bogastvo izzival. Ker sem bil pa sit, sem se nevedoma morda še bolj mahavo napenjal za mizo Tedaj pa je vstal moj tovariš. zeksarjev v žepu, mi je postalo grenko pri srcu. (Dalje prihodnjič.) mi /a noben«* tabo. *at« ti tudi mi popolnoma odpovedale Mo- niMin