PUOLETiHEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske
Zveze in Prosvetne MfcHice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1846.
Citerai M
Miter. Dm. ft. IM7, at Um m «Mk• «t Cfcfcaa«. I«-t tfc« Act of CMkfr«M al Mardi ». Uit.
CHICAGO, ILL., 27. JAN JARJA (January 27), 1943. uhitihe<1 Weekly at 2301 8 UwndM,e Ave.	LETO—VOL. XXXVIU
N* ruskih poljanah okrog Stalingrada niso padli »amo Nemci, nogo veliko lovjfttikik vojake v. ki »o •• pognali ▼ Hitlerjeve čete, da jih izienejo. Na aliki je rutka žena, ki v »nežnih zametih iiča svoje d+age.
Politični položaj zaveznikov v luči naših žurnalistov
ALI ZED. DRŽAVE IZGUBLJAJO UGLED MED LJUDSTVI PODJARMLJENIH DEŽEL? LAKOTA POSPEŠUJE NEVARNOST POGREZNJENJA SVETA V ANARHIJO. — UPI V SOVJ. UNIJO
čimfbolj v<2ra<ta»iljiva so poročila z bojišč za zaveznike, bolj se širijo vesti, da rastejo zaeno z zmagami na eni strani med njimi na^protsfrva na drugi strani v oziru političnih stremljenj. Ta spor, ki je znan, se v glavnem suče v ob-krožju štirih vlad: ameriške, angleške, sovjetske in kitajske.
En namen, veliko navzkrižij
Kitajska se ¿e pritožuje, da je izolirana ne samo v vojnih naporih, nego da je tudi v zavezniški diplomaciji j ako ob-seroiena. Hoče, da ji dajo materi jalno pomoč, ker svoje mu-nicije nima »zadosti. Japonska in pa drutjpa proti zavezniška propaganda pa Kitajcem dokazuje, da se bore zoper svoje koriti, češ, ali niso demokratične sile pomagale s svojim blaigom bolj Japon-ki kakor Kitajski vse do predlanskega leta? To je kajpada tudi zaveznikom znano.
Položaj Kitajske ni brezupen, toda njena armada mora vsled pomanjkanja potrebnega orožja in modernih strojev silno trpeti.
V Londonu in v VVashingto-nu eo ta mesec kitajski komisiji in kitajskemu poslaniku obljubili, da bo Burma Rd. če le mogoče v par naslednijh tednih «pet svobodna pot, in to je sedaj edina, po kateri bi mogli Angleži in Američani Kitajski izdatno pomagati, kakor so ji pomagali do 7. dec. predlansko leto, »ko »o to važno prometno žilo Iztrgali Angležem' in Kitajcem japonske čete.	•
...................
OB< XI ZBOR
Slovenskega delavskega centra v petek 29. januarja, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
, jPričetek zbora ob 8. zvečer.
Pritiak na Ruaijo
Nekateri poročevalci v Londonu, v Washingtonu in posebno v nevtralnih deželah menijo, da Wa?hington in Lon-den pritiskata na Moskvo, češ, da naj ona pomaga Kitajski sedaj ko ji drugi zavezniki ne morejo. Koliko Rusija Kitajski pcmaga. je znano le kitajski vir ji, in mcJzoče japonski, javno«t pa o nji ni bila še nikjer točno poučena.
Sovjetska unija ima kajpada prav tako vzrok, da se ne zaplete v vojno z Japonsko sedaj, ko se bori za biti ali ne biti s Hitlerjevimi armadami, kakor ga ima Japonska, ki se bi pognala na Ru<*ijo čim bi u-videla. da ji Zed. države ne bodo mogle biti usodno nevarne.
Položaj v Afriki
Najbolj zamotan je za zaveznike politični položaj v Afriki. Namreč — in to je treba ! poudariti, politični, in kritiki v vseh zavezniških deželah dojže odgovornim zanj mero-dajne uradnike v ameriški vla-
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Dva nova zgodovinska poglavja:
Konec Mussolinijevega imperija v Afriki in silne sovjetske zmage
S padcem Tripolisa dne 23. januarja, ki ga je okupiralg angleška armada, so se Mussolinijeve sanje o obnovitvi rimskega imperija v Afriki razblinile kakor mehurček iz milnice
Ne samo da je izgubil cesarstvo Etiopijo, nego vse druge italijanske posesti v Afriki, ki si jih je italijanski imperializem pridobil s silo in kravjimi kupčijami še predno ¡e Italija dobila sedanjega "dučeja".
Ako Italija dobi kaj teh priropanih dežel v Afriki nazaj, se bo to zgodilo EDINO po volji zaveznikov, kadar bodo sklepali mir in določevali meje A če bodo njihove obljube o svobodi in demokraciji obveljale, ne bo Italija samo ob to kar je imela v Afriki, nego bo morala zapustiti tudi Primorsko in ostali del Slovenije Slovencem, Dalmacijo pa Hrvatski. In umakniti se bo morala iz Albanije, Črne gore m Grčije, če bo zavezniški mir TAKO PRAVIČEN, kakor ga nam zagotavljajo.
Vseeno, poraz Italije v Afriki je zgodovinski dogodek prvega reda.
5e veliko važnejše poglavje o bodoči usodi Evrope ir>vsega sveta pa se odigrava na krvavi vzhodni fronti. Se nikdar v zgodovini ni bilo tolikšne m še nikdar nista stali nasproti druga drugi tako veliki, močni armadi, kakor je sovjetska in nemška
Hitler je bil v jeseni L 1941 do kraja prepričan, da je nemško orožje sovjetsko armado zdrobilo za zmerom, in je vsemu svetu slovesno oznanil, da se nikdar več ne obnovi. 2e naslednjo zimo je izpre-videl, da se je ukanil. A se je pripravil za ofenzivo v poletju in jo podvzel. Zmagoval je, a sovjetske armade ni stri.
Sedaj mu vrača z ofenzivo toliko, da je pričelo nemške poveljnike, in brez dvoma še posebno Hitlerja, prvič v tej vojni RESNO skrbeti. Ako se hočejo še ostali zavezniki nekoliko bolj potruditi in se pognati v borbo po sovjetskem vzgledu, pa se prav lahko dogodi, da bo vojna v Evropi že letos končana za zavezniško zmago.
A. F. of L. ima že nad šest milijonov članov in se raste
Tajnik G. Meany j« na aeji c d bora v M amiju dne 23. jan. poročal, da ima AFL 5,954,-434 članov, ki plačujejo ases-ment, in par ato tiaoč takih, ki ao valed enega ali drugega vzroka pasivni. Poleg lokalov, ki ao v AFL direktno pridruženi, ao v nji velike takozvane mednarodne unije, kot zveza tesarjev, mašmistov, ILGW itd., ki plačujejo asesment v AFL iz svoje blagajne navadno za manj članov kot jih v resnici imajo. Skupno s temi ja v A. F. of L. že precej nad 6 milijo-3'v članov. Lani je napredovala ra nekaj nad milijon čla-rcv in se narašča. AFL ima sedaj več članov ko kdaj prej, vzlic temu, 4a jih je ob usta-Tv;tvi CIO izgubila s odstop-lini' unijami nad milijon, in da ii sedaj CIO v pridobivanju *Jancv in organiziranju delavcev močno tekmuje in ima (C. 1. O.) tudi ie okrog pet milijonov članov ako ne več. Potem so tu ie neodvisne unija, kot UMW, unija tiskarjev in več drugih, ter bratovščina železničarjev, torej je v vseh teh unijah ie okrog 15 milijonov delavcev.
Poročilo deputacije,
ki je bila v imenu SANS v Washingtonu
VELIKO PRIJAZNOSTI, NE PA ZAGOTOVIL. — TEŽAVE AMERIŠKE VLADE, KER NE VE, KOMU NAJ BI UGODILA IN POMAGALA, SVOBODO PA VSEM OBLJUBLJA. ITALIJA TUDI UPOŠTEVANA
Kaj je s slovenskimi socialisti v starem kraju?
Ameriški materijal v pomoč Sovjetski uniji
Zed. države niso v sedanji vojni izgubile na vzhodni fronti še nobenega vojaka, ker jih nimamo nič tam. a pomagamo pa Rusiji materijal no.
Dolgo smo sovjetski Rusiji pnodajaii le za gotov denar, a sedaj ji pa pošiljamo tudi na "lend-lease", kar pomeni, da nam ona povrne, če mogoče, in ako ne, bo pa pozabljeno.
Uradni podatki zvezne vlade pravijo, da smo Sovjetski uniji na podlagi omenjene cz-nr ?be poslali 2,600 aeropla-nov, 18,000 motornih voz in 3,200 tankov.
Poleg tega seveaa tudi veliko druge mu niči je, pa ad l'a vil in živil, a ladje pa nam v zameno vozijo nazaj surovine iz Rusije, kakršnih nam tu manjka.
Iz ipiiarne Jankona Roglja v Clevelar.du ^ma prejeli dne 22. januarja porečilo o depu-tacijji Slovensko - ameif Skega nerodnega sveta, ki je bila v Wa hingtonu na posvetovanjih z uradniki državnega oddelka ameriške vlade.
Poro* H o je podpisano od tajnika Rev. Kazimirja Za-krajnka, oblega štiri Ftolpce in naročeno v objavo v slovenskih listih za v izdaje z dne 27. januarja.
Adamič izposloval avdijenco
Po >!ovenskem narodnem kongresu 5. in 6. dec. lansko leto v Clevelandu se je LouU ^:!amič znova potrudil, da je is?tpo?kval f.prejem slovenske deputacije, in sicer v tem slučaju v državnem departmen-tu, enkrat prej pa jo je prive-del v OWI.
Vodil jo je on tudi sedaj, drugi člani deputacije pa so b:"i Vincenc Cainkar, Marie Pri lan d iz Sheboygana', Janko N. Ro-gelj, Rev. Kazimir Zakrajiek in Joseph Zalar.
Poročilo pravi, da se Etbin Kristan te avdijence ni mogel udeležiti v^led -bolezni, in da «Ta je radi te;/a nadomeščal V. Cainkur. Tajnik Zakrajšek ob enem poja*nuje, da je bilo začetno delo vsled Kristanove belezni sicer nekoliko zadržano, a le na zunaj. Ugotavlja, da naloga, ki jo je dal SANS zadnji kongres, ni vzlic temu nič zaostala.
Sprejem v Washingtonu
Deputacija Slovencev je bila povabljena na sprejem v Washington 15. januarja. Sicer so se med tem nekateri u-radniki premislili, ker so tudi eni vsekrižem zaposleni, a vseeno, deputacija — tako pravi poročilo, je prišla tja in je bila najprvo preizkušena v zaslišanjih v področju posebnega oddelka OWI.
če v tem uradu deputacijo spoznajo za "vredno" iti naprej, jo puste, drugače pa ji naznanijo, da zanjo v oddelku, v katerega je namenjena, nimajo časa, ali da je tisti, ki bi jo imel sprejeti, odsoten, ali kar že.
To skušnjo je skupina odbornikov SANS prestala in je bila nato sprejeta v državnem departmentu, iposlušal in i<z-pradeval pa jo je državni pod-tajnik Sumner Wrelles.
Glavno besedo v uvajanju je imel Louis Adamič, ki je v predstavljanju deputacije dejal, citirano dobesedno iz poročila Rev. Zakrajška, sledeče:
"Mr. L. Adamič je najprej pojasnil namen prihoda deputacije v Washington in poudaril, kako ameriške državljane slovenskega rodu razburjajo časnikarska poročila o poklo-nih naše vlade Italijanom in Avstriji, zlasti grofu Sforzi in Otcnu Habsburškemu. To pa ima naravni vpliv na nje, da izgubljajo, četudi nehote, tisto
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Prvič po dolgem času smo prejeli pred nekaj dnevi di-rčktno poročilo iz Švice od e-nega naših sodrugov, ki pa iz umevnih razlogov želi, da ne omenimo njegovega «mena.
Piamo je bilo datirano na pošti v Švici 7. oktobra lanako leto, prejeli pa smo ga na ime urednika tega lista dne 22. januarja leto«. Torej je potovalo 107 dni.
Ker ta nas prijatelj ve, kako radi -bi izvedeli o usodi naših sodrugov v Sloveniji, je po
možnosti, v kolikor mogoče pisati tudi v Švici valed stroge cenzure, «poročil imena in med vrsticami pa pripomnil, kje so.
Pravi med drugim: .. Verjetno ste poučeni o razmerah pri nas.. . Življenje je težko ... To zimo bomo še nekako prebili, če pa vojna zaleže še eno zimo 1943-44, pa rea ne vem, kdo t>o še dočakal spomladi 1944."
Nato dostavlja, da "o tova-(Nadaljevanje na 4. atrani.)
Nova Zelandija veliko pomaga
V dobavljanju potrebščin združenim narodom v sedanji vojni Nova Zelandija veliko pomaga. Na primer, v zadnjem letu je 'producirala tri sto milijonov funtov volne, kar je zavezniškim armadam precejšnja opora.
Zavezniki se vsoglašajo
V prihodnji številki bo komentar o izjavah zaveznikov, ki so jih dali svetu zadnji torek.
Dva važna rezultata končane stavke na antracitu
.....................
Stavka delavcev na polju) trdega premoga, ki je bila ie skoro končana še predno jim ja predsednik Roosevelt dne 19. januarja ukazal, da se mo-1 rajo vrniti vsi na delo najpozneje v 48 urah, ja imela vzlic vaemu dva važna rezultata.
Prvič, dokazala je, da v uniji premogarjev njen predsednik John L. Lewis mad član-atvom nima toliko popularnosti kot bi izgledalo, če bi člo-vek to preaojal le po njenih konvencijah, na katerih mu delegati prirejajo ovacije za ovacijo, in drugič, opozorila je ameriško javnost na bedne razmere delavcev v teh krajih.
Vai unijaki voditelji si prizadevajo, da bi v teh časih na bilo stavk in res ao se dogajale relo redko in še to v malem. Stavka na antracitu pa ja u-
stavila vse delo v premogovnikih.
Nastala je v protest proti zvišanju unijsk* članarine z $1 na $1.50 na meaec. ali saj oglašana je bila na ta način v vsem kapitalističnem tiaku, cr*f aaradi notranjega spora v UMW so delavci pustili rova, kompanije pa trpe posledica, daai niso ničesar krive. Ob enean trpi druga neposredno prizadeta industrija, ki ja vta upoalena v pospeševanju naših vojnih prizadevanj.
Stavkarji ao na*take očitke odgovorili, da zahtevajo $2 zvišanje mezde m tamkajšnji voditelji delavcev ao reporter-ja opozarjali, da naj poročajo tudi o razmerah in o mezdi kakršna je sedaj, in koliko de-lavcu od nje oatane.
5. Čebular iz Foreat Cityja, Pa., nam je poalal izrezek iz
angleškega lists Times, iz katerega poyzemamo sledeče podatke t
Sedanja mezda premogarjev na antracitu ja $7.70 na dan. Plača drugih delavcev v antracitni industriji je $6.60 na dan, in mezda "kompanij-akih delavcev" pa $5.75.
Ako so stalno zaposleni, delajo v amialu unijske pogodbe pet dni v tednu. Od plače, ki jo prejemajo na vsakih 14 dni, •e rudarju odtrga od nje za eno tono premoga (chesnut), 16.25, za social security 77c, 10% aa vojne bonde, članarina uniji je $1.50 na meaec, zaslužek ene ure na mesec $1.10 gre v "Community Cheat" (v dot rod el ne namene), 40c za cetrenje orodja, in od 1. jan. plačujejo 5% vojnega davka (victory tax). Skupno je od-
štetega $23.57, oziroma pride povprečno nekaj manj, a je treba pa vzeti v poštev razne druge dajatve. Torej oatane rudarju od zaslužka dveh tednov ie $53.43, niije plačanim delavcem po odštetju njihovih odbitkov pa $44.74 na dva tedna. Predstavite si, kako naj delavec v sedanji draginji s tem zaslužkom preživlja družino štirih ali petih oseb. Treba je plačevati stanarino, članarino društvom, zdravila, in ke liko oatane za živila ki obleko, lahko vaakdo zlahka iara- j čuna.
Lahko je v časopisih apelirati na patriotizem in delavce opozarjati, da je njihova dolžnost delati, a patriotizmu bi se koristilo veliko bolj, če bi delavcem tudi plačevali toliko, da bi zadostovalo za dostojno ( preživljanje.
Za jamstvo demokraciji je potrebna socialistična gospodarska uredba
Dandanes v demokratičnih deželah pišejo in govore o demokraciji, kot da je to že samo,na sebi namen in cilj svobode človeka.
Socialisti ne delajo te zmote.
Ko je bilo prve svetovne vojne konec, je postala vsa Evropa demokratična, razen Rusije, ki se je v notranji borbi pregnetla iz carske v boljševiško diktaturo, s kratkim (Kerenskijevim) presledkom meščanske demokracije.
Po prvi svetovni vojni sta postali Nemčija in Italija zelo demokratični, Francija in Anglija sta tudi sloveli za demokratični, in vse nove dežele, pa tudi prejšnje, so bile več ali manj demokratične v smislu, kakor se oglaša bistvo demokracije v sedanji vojni. -
Moti pa se vsakdo, če misli, da bo obstoj demokraciji jamčen, ako zmagoviti zavezniki urede gospodarski sistem na starih temeljih kapitalizma in imperializma, kakor so jq v prejšnji vojni.
Le taka gospodarska uredba, ki bo ODPRAVILA izkoriščanje in privatna cesarstva, zapopadena v milijonskih in milijardnih imovinah, in s tem tekme za trge radi profita, bo jamstvo za trdnost demokracije. Temeljni vzroki ne samo vojnam nego tudi novim terorjem, ki jašejo in tlačio svoja in pod-jarmljena 'ljudstva in ga označujemo za fašizem, so v krivičnem gospodarskem sistemu.
Z .dajanjem drobtin se bo morda zadovoljilo nekatere narode, a vzrokov zla pa se ne bo moglo odpraviti drugače kot s tako gospodarsko uredbo, v kakršni parazitski mogotci s kronami ali brez njih ne bodo več mogoči. Mi smo glasniki tistega svetovnega gibanja, ki deluje, da se jih odpravi.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska OtUvilu Tuko«M Dr«ik«, Cilka««,
IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEJ.E
NAROČNINA v Zadin jenih drtavah t« celo lato *8.00; «a pel leta 11.-76;
ta četrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naSem uradu najpozneje do pendeljka
popoldne za priobčite? v številki tekočega tedna.
« ........ 1 ■ * 11
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co..
Inc. Established 1906.
Editor________________
Business Manager.
---------Frank Zaits
Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PIIOLBTAREC
2JUl S Lawn da le Avenue
CHICAGO. ILL.
JOSKO OVEN :
razgovori
Svet strmi, ko čita novic« iz ! Ru.ije. Ali je Stalingrad res odlečil Hitleijavo u*odo? Od. dvaindvajsetih nemAkih divi-1 to je več k i dvesto petdeset ti o* mož, katere so Rusi cdrezali pri Stalingradu, jih ij ko 13 pHem, nekaj nad petdeset t živih. Tudi nem-vtc-ali precej trpe. Od 22 iunriunrk:h divizij, katere so na ruskem bojiMu» jih je ostalo dvanajst. Deset jih je bi-o zdrobljenih na stalingrad-dh stepah. Na srednjem Do-
Pri nas
Stavka v okrožju trdega premoga je končana. Težko je razumeti vse vzroke, ki so pripravili premc-garje do tako trdnega stalila. Izgleda pa, da je Lewissv položaj zalo o-majan. Predsednik Rocse.velt jim je ukazal nazaj na delo, ali nekaj Ic&tkvv se je z glasovanjem potom odloČilo vztra-jri'i v tavki. Vse to je «eve povzročilo ve lile o hl apa v deželi vi <1>d gotovo dalo reakcionar-jem vzrok, da gredo na delo
Telephone: ROCKWELL 2S64
Poročilo deputacije, ki je bila v imenu SANS v Washingtonu
(Nadaljevanje s
Deset flei narijike strahovlade in more nad Evropo
Dne 30. januarja bo deset let, od kar se je Adoif Hitler a svojim nacijskim gibanjem, z direktno pomočjo nemAkih kapitalistov in pruskih junkerjev, ter neposredno z ^dobrohotnim nevmeAavanjem" Francije in Anglije polastil oblasti in sicer "ne demokratičen način". Od onega dne se je začela Evropa •bliskovito spreminjati.
Ne na boljše, kakor je obetal Hitler, ne^o »z slabega v čezdalje slabše.
Le naciji, junkerji, nemški kapitalisti in na novo vzgoje-vana nemška dijaška mladina je kipela navdušenja. Nemčija postane zopet "slavna", dobila bo svoj prostor na solncu in ma-"iČevala bo ponižanje, ki ga je doživela s„porazom v prvi svetovni vojni. Ni se motila. A kaznovala pa je najbolj ci^e, ki so ji najboljše želeli.
Glave mnogih njenih najboljših motž in žensk so odletele •*po pesku", kakor jim je bilo "obljubljeno". Druge so ugonobili v koncentracijskih taborih. Nekaterim se je posrečilo pobegniti. A doživeli so toliko groze, da za uporniško podvZetje niti v -zamejstvu niso brli več sposobni. Poskušali so, a v pod- „ ... talnem gibanju V NemiiJI ji bilo M vri n.cijev lokor mar-
• . . * . * .... j	. ... . . . _ , .	sedaj bon s tolikim navduše-
ksistov, ki so jih denuncirali in odletelo je le še več glav.
Židje, ki so bili v Nemčiji asimilirani kot nikjer toliko, razen v Angliji, pa so bili uničevani v masah. Ali je sedaj v Nemčiji raj radi tega?
Z weimarsko republiko, ki so ji napeljevali več ali manj socialdemokrati, 'verujoči v demokracijo toliko, da niso hoteli cek) nikomur izmed onih, ki so ruvarili zoper njo, odločno stopiti na prste, so tudi zavezniki slabo in nepravično ravnali.
Isti demokratski državniki na Francoskem in Angleškem (pa tudi v Ameriki ni bilo brez njih), ki so gledaii nemško republikansko vlado preko ramen in jo smatrali za predstavnico poražene, ponižane dežele, ki ni še vredna enakopravnosti v ¡rekel, da Slovenci v Ameriki
V vasi Vertatji, nedaleč od Stalingrad j, »o naciji. kakor ugotavlja od «ovjeukr cenzure potrjeno poročilo, • bili n.nogo ruskih ujetnik« v rajie kakor pa da jfih bi prepustili zmagujoči «ovjrtiki armadi. Slika prik«tuje obite rutke ejetnih* — cel kup jih je — in pa «¡ve »jeUke vojake, ki «o prišli, da itienejo Nemce. Izgnati Nemce «e jim je poiročilo, ne pa ototi tvoje tovariše, ki leže oledeneli in re bodo mc jli nacijem ni5 več delati preglavic. A iivi »ovjettki vojaki prisegajo, da jih btdo iraicevali.
1. strani.) j prisrčen, in pa, da je deputa-
navdušenje za sodelovanje s ci,ja, d"bi,a	"da **
svojo vlado z» zmago, zlasti !vIada ŽIV0 zanimaa f za nakupovanje vojnih bon-P ,n njeno	-
pa njegova navdušenje spla-| h ne.
iSakrajiek prav», da je bila fdeputacija uspeh, kar pa bomo kajpada uvideli če je bila ali ne kdaj pozneje. Vsekakor so se člani deputacije potrudili, da bi naredili najboljše, in dva glavna v nji sta bila Adamič in Zakrajšek.
•j «o i t^rubili Italijani šest di- za iprejem delavstvu &yvrxi-< 1 desetih, katere se na-1 nih rdlokov. hujajo na južnem bojUču. fiest V Bostonu je pred kratki rj <\Xi divizij je bilo strtih umrl Abbat Lawrence Lowe!1, i .'i Vorcnežu. Samo na tem predsednik Har^ardske uni->cK»5u (Vcronež) so Rusi uje-	Ob njeffjvi smrti so listi
i 52,000 vojakov, cd katerih precej pisali. Bil je ne eatno e 27,500 Ojrov, 22,000 Itali- bogat — ampak predstavljal nev ter nad 2,500 Nemcev. je tradicionalno bostonski Pasi prodirajo s petih strani zigcmjo siru jo. Star je bil 86 proti Rortovu. Reki Man:,h fci let. Vse to bi nas ne zanimalo, D» nec, kateri sta bili ru kim če bi ne bil on eden ti*te troji-' etc m nri prodiranju proti Ro- ,Ce (sodnik Fcbert Grant Ur Dvu glavna ovira, sta prebro- dr. Samuel W. Sti^atcn), katere je tedanji govern er Al vasi
'eni. Ali se bD nacijem poere-
llo ustaviti ta naval?
Leningrad
C ?cmnajste-ja januarja je prfSla novica, katera je presenetila ves svet — nemško obleganje Leningrada je kon-
T. Fuller izbral, da pregledajo justični potek afere Saceo-Vanzettija in v kateri je bil ravno Lovvell tisti, kateri je odločil usedo teh dveh žrtev. To je bilo leta 1927. Sacco in Vanzetti že dolgo počivata v .ano. Nepopisno je, koliko je grebu. Njihna imena so zapi-pretrpelo to mesto. Se*naj«t /ana za zmerom na dolgi listi
dov, ki bi ga drugače kot na- j L. Adamič je Wellesu dele-vdušeni Američani imeli in solzijo predstavil z ugotovitvi-
__i__11 rv____i-.J! s	•«! • i«	___4.________Ol________ ..
Poslanica SNK
2e 6. dec. v Clevelandu je j sklenjeno, da bo šel našim ljudem v starem kraju oddati poslanico ameriških Sloven-
ga imeli. Deputacija je prišla, da pove vladi v imenu teh svojih državljanov, kako jih to boli in kako se naravno radi-tega boje, da bi tako slovenski narod doma po vojni zopet ne moral pretrpeti toliko krivic, kakor jih je po zadnji vojni. Boje se, da bi ne dobil vseh ti-
njem, pa tudi s toliko hrabrostjo in tx>li*k»mi potoki krvi, da zasiuiži občudovanje vsega sveta, pa da tudi zasluži, da mu zavezniki, slasti Amerika, prizna vse pravice suverenega naroda."
Že ko je bilo to poročilo razposlano, so nekateri člani delegacije mislili, da se je A-damičeva izvajanja napačno raTnmelo, namreč, da on ni
jo. da zastopa vse Slovence xv Ameriki, katerih je okrog četrt milijona.
Dalje je on v svojem uvodu dejal:
"Slovenci so morda med najmanjšimi skupinami priseljencev, vendar pa jih je nad 100,-000 zaposlenih v raznih vojnih industrijah, ki so važne dane*. Nad 20,000 jih je v armadi in mornarici. Prva ameriška žr-
mesecev ga je imel Hitler vklenjenega v svojih železnih kle-
rččah. Od treh in pol milijona prebivalcev, ki jih je imel Leningrad, jih je milijon in pol umrlo za ranami, lakoto in boleznimi, katere je povzročilo cblegantje. Novembra meseca
cev, sprejeta v obliki posebne jeta 1941 ^ reke] Hm t% resolunje po radm Etb.n Kri- niiljrrad je v ^¿h rcJ(ah nje_ ta:i. V skd bolezni te naloge Jfov dec je vpra|anj€ '
m mogel rzvršiti, sel pa je v ta Bombardiran noč in dan je namen na vzhod v njegovem prežive, slraikno ^ imenu Vincenc Cainkar.	?koro bnpz žiyeža kat?rega
Nič napadov proti Italiji ^rambe so Nemci zažgali že
ob začetku obleganja. Ali gle-1 četrti termin. Pravijo, da Doticna radio postaja je pod , dallšča, šole in kinematografi ;^^ nJega bo vojna izgublje-
delavakih mučenikov. Imena sodnika Thayerja, kateri jih
je obsodil v smrt, ime gover-nerja Fullerja, ter te trojice— bo ostalo zapisano v bcdoično-*ti -amo zato, ker 50 si zaslužili delo in imena rabljev.
Nase mesto
Malo* kdaj ?!&ite o Chica-gu. Povedati vam moram, da je H is Honor, naš gospod župan E. Kelly ponovno kandidat za župana našega mesta Chica#a. To: bo menda že nje-
vladno cenzuro, oziroma so se daj vse, tudi ako v inozemstvo nič ne poročajo. Naravno, V. Cainkar je moral predložiti
tev v tej vojni je bil sloven «ki I cenzorjem radio postaje, s ka nrfttA,ipnop Amuri;l!	J tere je imei oddati poslanico
koncemu narodov, so postali napram Nemčiji takoj apizarji čim jim je »začel Hitler dopovedovati, da tretji rajh pomeni povsem "novo Nemčijo", ki ne bo pred nikomur klonila.
Zavezniški premier j i niso nikoli romali k predsedniku ali k premierju nemške republike, a šli pa so k Hitlerju, da ga "potolažijo" in pridobe "za ohranitev miru v.Evropi". Svojo vlogo je dobro igral, namreč zares igral m se jim postrani nasmihal za njihovimi hrbti.
čitatelji Proletarca se merda spominjajo, kako «elo smo obsojali politiko marelarstva in ugotavljali, da bo dovedla prej ali slej v katastrofo. Enako stališče smo zastopali glede zavezniške politike napram Japonski, ki je bila tudi aptear.ska in popuščala namesto da bi se postavila odločno proti Tokiu takoj ko je mikadova armada udarila v Mandžurijo.
Tudi socialisti v marsikateri deželi so delali usodne napake, bodisi v notranji politiki, najbolj pa, ker so mislili, da se bo zgolj <z nasprotovanjem vojni in s pacifizmom preprečilo novo svetovno pokolje, ali da saj oni zanj odgovorni ne bodo, če se dogodi. Endko (po našem mnenju še bolj) je skakala v zmote kom interna, ki se je odločila rajše pomagati nacijem porušiti demokratično, weimarako Nemčijo, kakor pa se sporazumeti s socialisti za skupni boj proti njim.
To, da so bili dotični voditelji kominteme pomorjeni deloma po sodnih procesih v Moskvi in njihovi nekateri sodelavci pa v Nemčiji pod Hitlerjem, ni izbrisalo posledic tiste rmote. Plačuje jo ne samo socialistično in komunistično delavstvo, nego vsa Evropa, vsa Amerika — na kratko, ves svet.
Z zgodovinskega stališča se mora nacizem in njegovega predt.ika Mussolinijev fašizem presojati v luči polomijade kapitalističnega sistema. Kapitalisti v Italiji so podprli Mussoli-nija. V Nemčiji so financirali Hitlerja. V Italiji ne iz ljubezni do Italije, pač pa iz strahu pred socialisti in pa valed razborito-sti komunistov, ki so domnevali, da bodo industrijo obratovali na svojo roko, ako potegnejo adečo zastavo nad tovarne.
A ko so uvideli, da je italijanska industrija odvisna od pošli jatev iz Anglije, Francije itd., posebno še kar se surovin tiče, ni bik) več izhoda, ker Italija se je v tem kaosu pomikala z dežja pod kap.
Mussoliniju je šlo vsled teh okolsčin kar gladko naprej, tla so mu bila namazana, in v Angliji, v Franciji in tudi v Zed. državah je imel v najvišjih krogih že kAr preveč oboževalcev.
Tudi Sovjetska unija ga je čimprej ^priznala. Mussolini-jeve bojne ladje so bile prve, ki so priphile v Leningrad na "prijateljski obisk".
Kar se Mussolinija tiče, je njegov faštaem doigral Ohranijo pa ga Italiji lahko le tiste dežele, ki bodo zmaigal« v tej vojni, torej zavezniki, ako se ne dogodi kak čudež, da bo zmaga še vseeno vzlk» naši premoči na nasprotni stranf
In če ga ne bodo vrgli na pogorišče, bo fašizem v Italiji
od tistega časa, od kar se je Oto habsburški pohvalil s Stimsonovim pismom, kupujejo manj vojnih bondov, pač pa, da shlapeva vera v Obljube ameriških državnikov vsded njihovih akcij, in bo to škodovalo morda tudi v nakupovanju bondov.
Kaj bo s Prhnorjetn?
Rogljevo-Zakrajškovo poročilo dalje pravi, da so se razgovori vršili v glavnem glede ;loven?kega Primorja in Trsta, . glede slovenske Koroške, glede združene Slovenije in glede federativne demokratično urejene nove Jugoslavije. Poudarili šo zlasti neizmerno trpljenje Slovencev, katere je zadnja mirovna konferenca tako brez srca predala v nemško in italijansko suižnost brez vsake zaščite manjšine. vKnu-tosti, s katerim so Italijani, Nemci in Madžari nastopili v teh delih Slovenije, ter jim vzeli vsako prsnico, da jth ob-drže še naprej, ker so se izkazali ti narodi, da ne znajo biti pravični, niti ne človeški.
Poročilo k temu dodaja, da je bil razgovor glede tega zelo
priseljenec. Ameriški Slovenci so bili do sedaj najbolj pridni nakupovalci, vojaih bondov in znamk. Slovenci so najprej Američani in izredno zvesti Ameriki in ji marljivo poma-1
gajo pri njenem prizadevanju v tej vojni.
slovenskemu narodu, vse besedilo. Črtali so iz poslanice SANS vse karkoli bi utegnilo zaliti Italijo, ki je po mnenju edanje ameriške vnanje poli-
so bili vseeno odprti. Dva glasbena gledtfča, 23 kinematografov in tri dramska igledali-co bili odprti noč in dan. Gledališče "Baltiška flota" je imelo 3,000 priredb v trinajstih mesecih obleganja. De-
na. Tudi govere, da se je sdlno branil te časti — pa so ga prisilili. Zadnje čase se je pa pojavila prava epidemija županskih kandidatov. Kar čez noč se jim je porodila misel, da je njih patriotična dolžnost kan-
vetdeset tisoč otrok je hodilo didirati za župana. Seve vsi so
t>ke prav tako okupirana in j za užnjena od nacijev, kakor "Vendar si pa ne morejo po- "a primer Jugoslavija, magati, da bi se pri vsem tem če je torej kdo Um poslušal ne zanimali tudi za Slovenijo i to poslanico slovenskega in za njene današnje klice na odnega kongresa, je slišal hu-pomeč in so v strahu za njeno j de be-ede le zoper Nemčijo, bodočnost, kot jo vidijo in jih ne pa proti Italiji, ki je v zato razburja. Ta negotovost po- branjih narodnih manjšin vzreča, da nekateri- člani te Prav tako krivična.
skupine nehote izgubljajo vo-! -----
Ijo »za svoje brezpogojno sode- ■	i vi
iovpnje pri naporih v sedanji jJjl&Dfi vtOluZDcl
Novi ameriški živilski ravnatelj, bivši «zvezni senator iz
vojni. Tako se je opazilo, da so nedavna poročila o podpi-ranjiii Otona Habsburškega, ki ga je baje deležen od strani Michigan». Prentiss Brown, ki!zi^e	ki jih
naše vJade v Washingtons {e bil v ,Än*klh volitvah pora- morp
žen, je ob prevzemu svoje se-
v icle. marsikatere na pol podrte. Časih je bilo tako mrzlo, da jim je črnilo zmrznilo v tintnikih. Ko so jim Nemci razbili vodovode, eo vodo do-našali ali pa vozili z vozički h jezera Ladoga. Nemci in Finci Jla" so fcaprli vse dohode in izhode izvzemši v Ladoško jezero v zvrni, če je bilo kje junaštvo, je bilo to v tem mestu, kjer ie bil v««kdo v vojni službi, bodisi moški, ženske in otroci. Ko «e bo pihala «zgodovina te vojne, bo poleg Stalingrada in Se-bastopola .stalo ime mesta Leningrada na prvem mestu. Šestnajst mesecev strašne borbe, katera je presegala vse fi-
imela za posledico to, da je nakupovanje vojnih bondov od strani Slovencev nekoliko padlo.
Glede kupovanja bondov smo že prej omenili, da niso vsi Člani sc#la«ni, Če je Adamih rc< ugotovil, da je kupovanje bondov s strani Sloven-
danje s!»užbe dejal, da bo držal cene k tlom, a ne obljublja, da bodo ostale enake, pač pa se bodo dvigale, toda stop-njema in zelo počasi. Prej je imel ta urad Leo Henderson, ki je v led prehudih kritikov odstopil.
. . ..	.. Brown pravi, da ve primer-
cev Hkaj padlo. Kajti večina,jaT> naral,anje cen v tej ^
pa v prejSnji vojni, "ne delamo taki slabo", kajti dvignilo <o se cd 1. sept. 1939 pa do sedaj le kakih 39 odstotkov, a v prej m j i vojni, skozi vso njeno debo, pa 110 odstotkov.
Ker pa ¿edanje vojne še z daleč ni konec, se kajpada vz-lic -Brownovim obljubam, da bo viMnje počasno še nič ne
na.sh ljudi dela v takih obratih, kjer jim 10 odstotkov v ta namen odštevajo in se tem plačilom nihče ne brani. Lahko pa, da je Adamič poudarjal to, da ako človek kaj plačuje 'Z dobro vero, to dela z zaupanjem, a če je pri m oran plačevati nekaj, o čemer ve, da bo morda prineslo krivico,
\
ostal, s to razliko, da se bo k zavezništva z Nemčijo okrenil na stran zavezniške demokracije, ne da bi zavrgel svoj teroristični, nedemokratični sistem.
Nemčija je po desetih letih svojega fašizma še mogočna in domalega vsa Evropa ji sluti. Pojema pa vera v absolutno nacijsko zms^o, zato -ker v njo niso več uverjem tisti Nemci, ki so na krmilu tretjega rajha.
Ob tem pojemanju upanja v svoj popolni triumf se zanašajo samo še v poslednje: In to je, da »e mednarodni kapitalizem boji Stalinovega komunizma veltko bolj kakor pa Hitlerjevega nacizma. Ker so vse demokratične dežele kapitalistične ob enem, se nemški nacijski prvaki nadejajo, da bodo zavez-rriki tudi Nemčiji, ne samo Italiji prizanesli rajše kot pa dopustili "boljševiziranje" Evrope.
Tak je položaj ob desetletnici nacizma in ob zatonu Mus-bolinijevega kratkotrajnega "novega rimskega cesarstva
. " .. *
prenesti
Afrika
Nič razve-eljivega. Še celo angleški konservativni listi kritizirajo naše stališče v *A1-geriji. Zadnjič sem omenil,, da so francoske posesti v Afriki pravo gnezdo ne samo fašistov in vichyjskih podrepnikov, ampak vsa golanen francoskih velekapitalistov in bankirjev, kateri je bil Hitler ljubši kot Rlum, se nahaja tam. In s temi te danes pogaja ameriška vlada. Ni «čuda, da navadni ljudje izgubljajo zaupanje, kateri v resnici r^prezentirajo to, za kar mi pravimo, da se borimo. V*a ta rojalfrtrčna ali fašistična golazen ne reprezentira francoskega naroda. Izgleda,,
ali republikanci ali pa kakšne troje vrste — demokrati.
Ruski relif
Naš stari prijatelj sodrug John Kobi iz Dulutha, Minn., se je spomnil našega namiznega prta z dvema dolarjema. Iskrena hvala! če bo tako šlo, izgleda, da bomo dosegli vsoto $300 že ta mesec. Prosil bi vse somišljenike, da pomagajo. Priprave «a klubovo priredbo zadnjo nedeljo v marcu so v teku. Uspeh mora biti zadovoljiv. Vse sodruge in somišljenike prosim, da ne pozabijo na ta datum — zadnjo nedeljo v marcu.
Drugo največje francosko mesto je v Kanadi
Montreal v Kanadi je drugo največje mesto, v katerem je občeval ni jezik francoAfina. Torej je prvi za Parizom.
Toie mi ne gre v glavo?
Občni zbor Slov. del. centra .
V petek 29. januarja bo občni zber Slovenskega delav-tkeiita centra. Vršil se bo v lastnih prostorih, 2301 South Lawndale Ave. Prične se ob osmih zvečer.
ve če ne bodo cene poskočUe)lla ^ duhf kaUri je v,Adlil y še bolj kakor so v prejšnji voj-	državnem departmentu
ni. In zdi se. da bo tudi po- ^ ¿«^.fcoja *p*ns<ke republi-trebfcčin za civilno rabo veUko ^ me„da vlada ^ dÄnes težje dobit, kakor takrat. ^^ ko ^ ?Wmi ^ M po
- i radiu, da je M. Peyrouton, vi-
chyst in najneprijjubljenejši človek v Franciji, postal go-verner Algirije. če to ni klofuta vsem poštenim ljudem, potem ne vem kaj je klofuta. De Ga öl le, kateri je od vse(ga začetka reiprezentirarpravi francoski sentiment in kateri ima zaupanje malih ljudi, je še ve-dtoo idrnoriran, dočim se poshi-ša ljudi kot so Jum, Nogues, ter Pfere Boisson. In pravijo, da bo ts "Century of Common Man".
Vojni bondi in msmks to vloga državljanov v svojo de-
M
Kako morejo nekateri dr-iavniki demokratičnih dežel v eni sapi poudarjati, da so za demokracijo, a dejansko pa kujejo kompromise s reeketo-oerji, o katerih je insao, da •o sovražniki ljudskih svobod-Štet
POVESTNI DEL
dc.:!i mi, da sprejmem v svoje reke tvoje telo." — M noge krat je ponovil to g) in kar naenkrat se je <v 1 -a nasmehnil in prikimal. Poln veselja in brta^tnosti se ;e Benjamin dvignil in stopi! *• v*V:u. v kat r^m je ti-ll li
»
i e
BOGOMIR MAGAJNA
iitvniic m:vj\>ii\
(Nadaljevanje in konec.) sovega vneboboda. Kristus je
"Za Heleno mm molil le. ko ,>laVal n\d *oro, ■ je »koiil« v reko." ♦	' llml rokam1' tr'wlal ,pa Je ""
"Helena ni mrtva, ampak spi," je zaklkal Benjamin, — "potem pa je poslal On svojega angela in trumo angelov in rajali so nad njo in Rafael je položil svojo roko na njeno čelo in rekel: Makov cvet, rečem ti, zbudi — in ona sa je prebudila, razumete vi, Helena, makov cvet, prebudila in druge cvetove je vrgel iz svojega naročja v njeno naročje in dve ptici na palmovih hrastih sta pokimali z glavami, razumete vi, vi norec, ki ne doumeta čudeža božjega—Mansrvet, Man-avet, Mansvet! Njene oči so se smejale, plave oči, žalostne oči, vedele oči, prebudila . . . makov cvet, rečem ti, vstani!"
"Makov cvet, rečem ti, wlani," je penovii Mansvet kak^-hipnotiziran. Benjamin se i<? za rež h I na ves glas in nato zavzet strmel v starca pred seboj.'Nekaj mehk.iia e je za-lesketalo v njegovih očeh: "Pater Mansvet, ali si ti Bog, da bi vede! we. Leži na dnu reke v nebesih — kako naj bi šla v ogenj, ko je bila že otrok
—	makov cvet ni zabil nama in jaz pojdem v nebesa k n :e
—	Rafael na sveti go:i k ., pot v novi svet."
"Benjamin, pojdi v kr4»c in meli za naje duše. Beg se j dotaknil tvojega uma. Benjamin, pojdi v kapelo in moli za nasf" —- Benjamin te je zasmejal razigrano, se globoko priklonil pred patrom, nato ss je »uifckeuma okrenil in enišel ¿z sobe. "Brzojavili bomo po zdravnika in rezilni vez in <d-peljali nam ga bodo za vse'ej našega najmlajšega," je pomislil Mansvet in okušal v sebi zatreti jok.
Benjamin je oetšel z visoko dvignjeno glavo z mračnega hodnika navzdol. Na spodnjem hodniku je stala skupina očetov in bratov, ki go se razmaknili v ppalir, med katerm je odšel v kapelo, ne da bi se menil za nemi pezdrav menihov. Kapela je bila ozka in visoka, polna neke mraine svetlobe. Ob njenih stenah so ¿e vrstili kipi svetnikov in svetnic in kip Marije. Benjamin se je ozrl na kip svetega Frančiška in svetega Antona. Oba kipa. sta se mu poklonila z zelo resnim obrazom. Benjamin re je gldboko priklonil nazaj. Potom se mu je poklonil sveti Alojzij s svojim suhim, bledim obrazom. Tudi njemu je odzdravil z velikim spoštovanje«!. Ko je dospel do kipov svete Cecilije in Marije, je sam hitro padel na kolena in se globoko priklonil, da bi ju prehitel. Cecilija in Marija sta se umi nasmehnili z drobnim blaženim nasme/ikom. Rajsko lepi sta se mu zdeli in žal mu je bilo, da stojita tako visoko, da je nemogoče poljubiti jima roko. Na glavnem oltarju je bila naslikana podoba Kristu-
: Kljuka je skakala navzdol in navzgor. "Res, vlomili in zagrabili me bodo," je zamrmraJ »n se potem pognal skozi okno na vrt. Za hip je zaplaval v zraku, tre&Hl ob tla m obležal nekaj hipov ves omotičen. Na-trumo ljudi pod seboj. Benja- to se je dvignil, se oziral nekaj ml.i je molil kleče uro dolgo in času okrog sebe, Fiekel k zidu, gledal medtem neprestano na <e pognal nanj in se prevalil Uko, ki je skoraj oživela. Kri-tu ovo telo, osvetljeno od .vi,<5ejra ckna, je postalo platno kot kip. Njegove oči so živo e4>r.iovale Benjamina, v katerem je od hipa do hipa naraščala ljubezen do tistih ki. so se mu zdele poln » dobrote in miline. Benjamin je prehajal v blazno ekstazo.
Ze ko je kot otrok ministri» ral, ss ga je marsikdaj pola-tila želja, da bi smel prijeti hostijo s svojimi rokami. Kot brat je zavidal očetom, ki so meli obhajati sebe in druge in si ni ničesar bclj želel, ka-kc»• da bi lahko kdaj obhajal samsga *ebe. Sedaj mu je zopet ši li'a ta m: el v glavo. S »¡'rj pivlnja je strmel v Kri-■tu?a hi ir.rnrral: "Ako sem
• 1	S trepetajočo ro-
^ i. : dot- kn'' — v istem i . a sta stopila iz zakristi-: ra Peter in Jakcb ter ga . io zagrabila za desnico in •evico: "Benjanrn, ne dotikaj e svetega in pojdi z nama iz krnele!" — Njun glas je bi' trd in *trog. Vztrepetal je od strahu, vendar se ni skušal iz-tiUati. Le ko sta ga gnala iz kapele, je zakričal z jokajo-čim gtesom: "Kaj mi hočete, jaz sem svetnik! Ali ne čujete, jaz sem svetnik!"
Na hodniku so se zbrali vsi menihi. Med njimi je stal gospod v civilni obleki. Menihi •o preplašeni, nekateri z obžalovanjem in pomilovanjem «tr-meli v Benjamina. K njemu je [ j pi Stopil Man wet: "Benjamin, zbolel si. Poklicali smo zdrav-n'\a, V bolnišnic) boš moral. Zunaj te črnka voz." ■ Mensvctov glas je bil trd in neizprosen, d a si se je Mansvet na vso meč premagoval, da bi
na drugo stran v bodljivo grmičevje. Ves krvav se je izmotal iz njd/a in zdrvel proti reki in čez most na drugo stran. Na mostu je zatulil: "Helena, Helena," kakor bi jo hotel poklicati na pomoč, nato je krenil s poti in drvel naprej po polju po razorih med žitnimi njivami ter -»e v neki globeli zakril med žito.
Četrt ure pozneje so tekli menihi in nekaj drugih ljudi nekaj metrov daleč mimo njega in klicali: "Benjamin, Benjamin!" — Stisnil se je tesno k zemlji in ležal na trebuh. ------ —
, , , _ . .	i i ii "¡n •tulcih, doc i m
minute dolgo. šele ko se je klicanje izgubilo v daljavi, je sedel in z a strmel z izrazom težke, težke žalosti pred se. Pogadil se je z dlanjo po o-brazu in se potem zagledal v dlan. Bila je popolnoma krvava. Nemo se je nasmehnil in 4iiml rokav na ebraz, da bi zau*a\'' krvavitev.
Ob ra~cru je ra*el visok. *a dlan dii:k makov cvet in se nalabn > zibal v vetru. "Helena, makov cvet," je zašepetal
Grum, Jr., solastnik velike go- tudi v naprej storil koliko bo
O m ira
Roo»*veltovi »uiovi »o v t«j vojni tare« napadov n« le kjer •• bojujejo, negr tudi v tvoji doseli. Od kar je Rooaevelt predsednik, mu blatijo otrok* m tudi sero obmetavajo s vse sorte očitki, lasmi in napadi. Predsednikovi
sinovi so vsi v arma Rooseveltovo newdeal
bili •o «e vsi na bojiičih, a časopisja, ki je zoper o politiko, pa vsklika, da sede na varnem, na meh-je sinovi drugih tvegati iivljenja. Resnic« je, da jih tvegajo tudi predsednikovi sinovi, neglede na nasprotne trditve. A sadisti »ueitda sele, da hi bili njegovi sinovi pokončani, potem pa bi ca njimi hinavsko "jokali". Na gornji sliki je Rooseveltov sin Elliot, ki ga je general Doolittle odlikoval s priznanjem sa njegove bojne uspehe v letalstvau, nekje v francoski Afriki.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES P0G0RELEC
(Opomba.—Sledeče notice so ir agitacije za Proletarca,
Benjanrn, ko ga je zagledal, keledar. JSZ in Prosvetno ma
Iz oči so mu privrele solze in drsele no strjeni krvi čet lic*. "Ivan, Ivan," je zašepetal makov cvet.
Polagoma je zahajalo sonce. potem je polagoma nastajal mrak. Po stezah med žitnim poljem so hodili menihi kot temne sence in klicali: "Benjamin, Benjamin." Pater Mannet je jokal. Prepričan je
ticc ikesi zrdnjih par tednov. KOLEDARJA NIMAMO VEČ V ZALOGI. Notice o njemu se nanašajo na one, ki so ga naročili čim je izšel in pa dokler ga nam ni zmanjkalo.)
Louis Barborich, Milvvau
rec lepo število iskrenih narednikov in agitatorjev.
Anten Jankovich, Cleve-land, O., je naročil še 90 koledarjev; Jchn ICrebel pa še 5. Pcslal je vsoto za prvo naročilo, 10 naročnin na Proletarca in $8.75 v tiskovni sklad. Jože ?aae Durn je sporočil, da je razprodanih vseh 50 koleelarjev, po-
kee. Wis.,je poslal 5 naročnin ! *l«l Je novce zanj in pris-peval
I <t in naročil še 15 kole Sploh je Lojze dovršil redno dobro delo s koledar-
na
¿.irjev.
bil, da je Benjamin planil v re- ; jeni> kajti prodal «a je 165 iz-
ko in utonil. Nato -o potihnil: glasovi menihov. Iz samostanskega stolpa se je zaslišal zvon, ki je zvonil a ve Marijo. Izza svete gore je vzhajal mesec. Vrh gore je za žarel orjaški kres. Benjamin je klečal v razoru in strmel s svetlim pogledom na vrh *vete gore. •jpj^j} "Prikazal se bo angel Rafael in v njegovem naročju bo le-žptla Helena! Pridi k meni v nebesa in vzemi Heleno," mi bo zaklical. — Anael Rafael
ga ne zmagalo čustvo. Benja-,	.. .	.
min je begal poln groze od	nf}.UJ° !?
brata do brata, od očeta do cČeta, kakor žival, ki jo skušajo opraviti v kletko. Zdravnik ni vedel, kak cbraz naj bi naredil, in je menil, da se mora smehljati, kar je navdalo Ba-njamima z nepopisnim stra-j hom. Z enim sunkom se je iztrgal iz rok Petra m Jakoba ter planil po stopnicah na vžge r, zdrvel po hoelniku, se po
vod jv.
Frank Stih, Sheboygan, Wis., tiari zaposlen izven doma, je vjecno izvršil svoj dej agitacijo. Predal j a lepo število ka-
12.50 v tiskovni sklad. Frank Barbič pa $2, ker se Ji i mojel udeležiti veselice kluba št. 49 J£Z na božični dan, enega pa je dodala še Mrs. Starman od Euclid Dairy. Pri prodaji koledarja je I)urnu veliko pomagal tudi Frank Fende.
Filip Godina je prodal 19
stilne in restavracije Cafe. Poslal je-$10.
Iz colorajskih gora se je o-g!asil Anton Slobodnik. Poslal
je dve naročn ni. Kaj je neki z John Sukletom, da se toliko i asa nič ne oglasi?
John Marolt, West Mineral, Kani., ni novinec, kar se agi-| ta; i je za Proletarca in koledarja t:iie. Slednjih je bil na-! ročil 10, pa mu jih je zmanjkalo, zato je hotel hitro še dva j n zraven dodati dolar v tiskov-i ni fccvj jn pa 4 naročnine, med katerimi sta dve novi. "Le škoda, da nisem več mlad, to bi se jajitiralo," pravi John, On gre I že v osem križev, toda agitaci-I je za list ne opusti kljub temu. Malo takih borcev.
Jože Ovca, Springfield, 111., je poleg «prispevkov za klub št. 47 JSZ poslal tudi dve narečnim.
Matt. Mochnik, Barberton, O., je naročil 5 koledarjev. Tam se jih je včasih prodalo mnogo več, in tudi letos smo prejeli ve5 posameznih naročil od tam, kar pomeni, da agitacija za našo stvar v tej naselbini ni tako organizirana kot bi morala biti.
Anton Zornik je še zmerom aktive.i v svojem "kraljestvu", za pa dni Penni. ioslal je 11 naročnin, med temi nekaj novih in naročil Ae 100 koledarjev. Pravi, da v tem noče zao-tati, nego voje uspehe prej-înj'li let pukesiti.
James Dekleva, Govvanda, N. Y., je naročil še en koledar, * "ker sem moral tudi svoje prodati," je ( menil v pi-mu. Priložil je tudi dolar v tiskovni ■»klad.
Max Martz. Buhl, Minn., je tudi racpcčal vse koledarje, naročil še dva in posdal par kvcirov tudi v tiskovni sklad i:i za Toneta Gnezdo iz Kinneyja.
Joseph Snoy, naš stari znanec iz E. Ohio, je poslal članarino za klub "Naprej" št. 11 JSZ ter $5.40 v tiskovni sklad lista, ki so jih prispevali so-diugi in sodružice na khibovi seji.
Anton Shular, Arma, K ans.,
pač mogel v korist Proletarca.
Ivan Babnik, ki služi stricu Samu v Fort Sheridanu, 111., je bil na obisku v Waukeganu in tam dobil enega novega celoletnega naročnika. Ivan pričakuje, da bo kmalu odpuščen iz armade, in potem bo gledal, da se tudi za Proletarca kaj naredi, mi je omenil nedavno, ko je bil pri meni na obisku.
Jož« Cebular, Vandling, Pa. je obnovil naročnino ter priložil dolar v tiskovni sklad. Jože rad prispeva, kadar se gre za dobro stvar.
Današnjo kolono zaključujemo z Jožetom Robichem iz Yukona, Pa. Poslal je $2 v tiskovni sklad.
. Torej, živeli vsi do druge "rajže", ko se spet prikaže ta kolona v listu. Kako hitro se bo, je pa odvisno od vas v naselbinah ki tudi v naši čika 'ki vasi, v kateri bi bila agitacija lahko bolj živa kot je.
Delničarji SDC vabljeni na občni zbor, ki bo v petek 29. januarja
Chicago. — Ta petek. 29. |januarja, bo na 2301 S. Lawn-dale Ave. seja vseh delničarjev 11 ove n -ik ega delavs k ega centra. Vsi so bili nanjo pismeno povabljeni. Kdor se je ne more udeležiti osebno, ima pravico pooblastiti drugega, da ga zastopa in glasuje v nje-I govem imenu.
1 Na seji kluba *t. 1 JSZ je bi-klenjeno, da imajo vsi člani zastopstvo na tem občnem zbora, in vsakdo za-topa povprečno toliko delnic, kolikor jih naš klub lastu.je v tej ustanovi.
Enako, kakor posame-zni delničarji, so bili pismeno povabljeni na udeležbo vsi drugi klubi ter društva, ki imajo sedež v Slov. del. centru.
Seja se prične ob 8. zvečer. Podana bodo poročila o finančnem stanju In o raznih drugih stvareh, nato bodo vod.itve odbora. Ker je ta občni zbor vsled sedanjih razmer Še pose jno važen, 'ste vabljeni vsi, da se ga udeležite. — Tajnik.
kdarja in zraven polici tudi' koledarjev. Frank Bizjak Š3 5, Ive naročn in $1.25 v ti*- Donald J. Lotrich nam je izro-kovni sklad. Na li*t sta se ne-i čil naročnino, ki mu jo je po-davno -pet naročila naša stara *lala Milka Kress iz Clevelan-omi ljenlka Anton Zorman in da, in tudi v tiskovni sklad je
je naročil se dva koledarja, pa i	.
mu žal.nismo mogli vec po- Letna seja Družabnega
streti z njimi, ker je zaloga kluba Slovenski centcr
raz peča na. Sicer pa jih je raz-pečal lepo število tudi letos. Pri prodaji so mu pomagali
Chicago, 111. — Vsako leto enkrat ima splošno sejo I)ru-
prižigale zvezde druga za drugo. Med njimi je romal mesec in ugašal najbližje. Kres nad sveto goro je ugasnil in gora s< je odela v motno temnosinjo kopreno.v Hladen veter je zavel čez polje. O, angel Rafael se ni prikazal.
Benjamin je sedeJ poleg makovega cveta in božal s pr*ti njegove liste. Na vsem ogrom-
Anton Debevc. Dobrodošla v vrstah Prolc!arče»vih naročnikov!
Jcseph Jež, VVarren, O., je .-poročil, da drpštvo 321 SNPJ ostane v Prosvetni matici. Poslal je novce za že prejete ko-
prispevala $2. Don je prodal 3 koledarje, a bil bi jih več, da mu ni upravnik vzel še ne-ptoelanih. ker mu je zaloga začela pohajati. Upravnik je dobil 4 naročnine. Jože Kosich iz So. Chicaga je sporočil, da
tudi dru^i sodnici po raznih ^ kIub Slovenski center, v kan a kih naseljih. John Shu-1 svojem zbirališču, 2301 South lar, ki je brat Toneta, iz Area- Lawr.dale Ave
d je, pa je poslal 3 naročnine. Mary Stroj,
I Taka prihodnja letna seja
Indianapolis. 1,0 to soboto, 30. januarja. Prične se ob 8. zvečer. Po konja-
Ind., p'*e, "Prodala sem vse	, ,
kc4edarje in prigibno najdete ]dnevnem redu bo plesna
znesek zanje. Provizije ne
in prosta zabava. Glavne to-
ledarje in naročil ¿a tri. Listu ^ l,rtK,al VÄe koledarje, še ce
gnal v sobo in zaloputnil terinfm ^ -¡e biI * ^ cv^°tm zaklenil vrata za seboj. Tre>am' tako	kot ie T1lkodj-
soč se po vsem telesu je napeto prisluškoval in kmalu zaslišal trumo menihov, ki je hitela po hodniku za njim. Vrata so zaropotala: "Benjamin odkleni," je zaprosil Mansvet. Benjamin se je zagrabil za čelo in buljil v kljuko.
Strmel je nanj z mokrimi o? m i in pr.-ti so se mu tresli, ko je božal temne liste. Makov cvet se je nasmehnil od časa do ča-¡sa: "Ivan, skloni se in poljubi i me." je zacepetal makov cvet.
v po;\)oro je poslal dolar. Pravi, da predlog "Big Toneta" iz Californije zanj še zmerom drži. ,
Lawrence ielak, Star City, W. Va., je že mnogo let agitator za Proletarca. Sodrugi v CoII in wood u ^e ga še gotovo spominjajo. Bil je eden izmed najbolj vztrajnih agitatorjev, dokler je bil tam. Pozneje se pre elil nazaj v W. Va., kjer nadaljuje z agitacijo ke>-likor pač more. Poslal je 4 naročnine in S2.2Q v tiskovni

SLOVENSKE IN 1 ANGLEŠKE KNJIGE
Ivan se je sklonil in ga polju-! "klad. Enega je dal John Prelc bil. "Ivan. stisni me v naročje," je naprosil makov cvet. Objel je čudno bitje pred seboj in si ga >tasnil na srce. "Ivan, utrgaj me," je zaprosil
Fairmcnta, mm pa prispeval provizijo od naročnine. Lan ko leto je en čas agitirala tudi njegova hčerka Virginia, a zdaj tega ne more več, ker
makov cvet. Objel ga je z obe-! je zaposlena v vojni industriji
mi dlanmi in ga odtrgal. Makov cvet te je radostno zasmejal z vi*okim, zvonkim smehom. Z visokim zvonkim «mehom se je zasmejal tudi Be-njrniin. "Vstani in pojdi z menoj," je zaproul makov cvet.
V:\en svojega kraja.
Martin Judnich, Waukegan. III., je sporočil, da je razprodal vse koledarje. Poslal je novce zanj in zraven $1 v tis-
lo svojega, in vsled tega še e-nega naročil zase in en izvod letnika 1942. ker se mu je isto primerilo lansko leto, pa ne bi rad videl, da bi ne imel vseh letnikov odkar jih je začel naročati. Provizijo je prispeval v tiskovni sklad in obnovil naročnino na Proletarca. Tudi Jože Oblak se je oglasil na zadnji klubovi Seji ter poravnal za svojo zalogo koleelarjev. Na vprašanje glede provizije je zamahnil z roko: "Kaj mi bo, saj Praletarec bolj potrebuje kot jaz," se je izrazil. In da ne pozabim, tudi Joško Oven je prišel ter ponovil svojo naročnino in naročnino svoje tašie in zraven prispeval $2.09 v tiskovni fond. Tako ■mo se gibali v naši vasi v januarju.	^
Joseph Klarich je pos-lal 2 naročnini in $1 v tiskovni fond. ki ga je prispeval Vid Glavach: John Berlisg je pri-
vizamem, ker vem, da ima Pro- <*e «Poreda so poročilo tajni-1 c;t h rec težak boj za obstanek, i ka» poročilo nadzornega odbo-Da mu še malo več pomagam,!™, in kajpada poroeilo od bo-
k celoletni ira' ^i ima sejo najmanj vsak vsoti." tki "tam "je obnovil svo- i mesec eno in ki vodi klubovo
*em d c, d a la 50c
jo naročnino tudi~John Y eran. Anton Tratnik, Diamond
poslovi ije. Poleg omenjenih je «lavna t ¿ka na tej seji vo-
viMe, Wyo., je poslal prispev- j ' odbora za poslovanje v
ke za Prosvetno matico od dr. št. 267 SNPJ in dolar v tiskovni sklad, ki sta ga prispevala dva somišljenika. Pravi, da bo
tem letu.
V «i člani o vabljeni, da nc tega zbora udeleže.
Arley Božičnik, tajnik.
lili
kovni fond ter dve naročnini, speval $10 v isti namen, posla-
Frank Cvetan, Tire Hill, Pa.

Največja slovenska
/
knjigarna v Zed. državah
Benjamin je vstal. Od meseca je poslal 18 naročnin ter nov-razavetljen se je počasi bližal ce zanje in za prodane kole-
reki in *e u-tavil na njeneim fcregu. Visoko .gori na drugem bregu je Ftal samostan kot o-gromna ;enca v m^či. V Benjaminovi delavnici je gorela luč. Be»njamin pa ni gledal na samostan. Strmel je minute in
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S Lawndale Ave, Chicago
minute dolgo na valove, ki so ročil nadaljnih 5 komadov.
darje, katerih je letos razpe-čal 200 izvodov. To je izredno veliko število za eno samo o^ebo.
Mike Krultz, naš farmar v
Willardu, Wis., je poslal novce za prodane koledarje in na-
la jih je Kathy ,Iu<n(ko; Math Urba* je poslal dve naročnini, novce za klul>ov oglas ter naročilo za članske znamke za klub 114 JSZ. Po daljnem presledku se je oglasil tudi John Zornik. Poslal je novce za o-glase v koledarju in obnovil svojo naročnino. Vprašal je tudi za nov imenik naročnikov v Detroitu. Pravi, da ker je de-
lfrireciba v korist
PROLETARCA
V NEDELJO 28. MARCA 1943
V DVORANI SNPJ, SO. LAWNDALE AVE.
< >
pobi i "k a val i v mesečini. Nato se je zopet zasmeja.1 z vieok'm zvonkim smehom In «topil v valove, kakor bi stopil domov.
Vlagajte del svojega zaslužka v vojne bonde. S tem po magate vojnim naporom svoje
dežele, ne da bi od svojih vlot nam to kaj prijetno de, ker je kaj izgubili.	v tem dokaz, ela ima Proleta
Jože Cvelbar, Sharon, Pa., Io z oglasi dokončano m je bi-poroča, da je razprodal vse lo vmes nekaj presledka, bo koledarje, poslal je tudi novce šel agitirati tza list. Le delo ga zanj in zraven priložil svoj do- precej ovira, ker ie menda za-lar v tiskovni fond, da se bo poilen 6 dni v tednu. Storil bo "Big" Tonetu tam v tisti dalj- pač kar največ bo mogel. In ni "zilati" Kaliforniji boljše, da ne pozabim: pole)? Berlnz-zdelo; ne samo njemu, tudi|ga je še eden, ki se rad spom-
Vstopnice v predprodaii 50c, pri blagajni 60c.
Joško Oven na tej priredbi oznani uspeh klubove akcije za ruski relif. — Prebitek priredbe same gre ves v tiskovni
sklad Proletarca.
S}fored oskrbi dramski tpdsek. r katerem so JOŠKO 0\'KX, JOHN RAK in FRANK ZAITZ.
Sodelujte z nami pri razpečevanju vstopnic.
< > Pomagajmo ne samo k zmagi zaveznikov, nego tudi k zmagi :n PRAVrCKS MIR: a otmitn SLOVKSSKRGA in VSEH drugih podjarmi jenih narodov.
ni Proletarca, in bera'no. To je
to precej linas Andrew
V nedeljo 28. morco pridite v dvorano SNPJ.
Prireditelji KLUB iT. 1 JSZ.
KRITIČNA MNENJA; POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI 1
združenih narodov, vštevai a-meriške, edini državnik, ki lahko pokaže nazaj na svoj rekord, na svoje govore v dru-■ štvu narodov v Švici, v katerih
"•'Poclanlca i, Slovenije" je imenovan v važn* pačijo v: i^jif^^tinij^^in
naslov notice, datirana dne 18.;v!adi. Dnevnik PM v New JJJ{	*
JIC v New Yorku, ki Yoiku je k temu takole ko- "i'X'eJoani radi te ker
e montiral: "Ce se imenuje Ken- ?eL V^***1™J
j . i i i jg' je vide kapitalistični »vet v v nrdyja nazaj v vladno druži-1	. y ... ...
• _ ! .	_______. .. fašizmu lez ©roti izlivu bolj-
v
graja jugoslovanske vladne
V -pagandi te v Angliji in ------------ -	--". fašizmu iez proti
Ameriki zato, ker govore no. čemu ne uposliti v nji tudi /1%
vensko ali sibohrvabko o gro- osebe, kot je Hamilton Fish,
zotali v Jugoslaviji in bodre t na prrmer za vojnega tajnika, v;; nega tamkajšnje ljudstvo, koi^re-nika Hoffmana za deli t!'5na notica iz JIC se glasi:, lavitcega tajnika, in Charle a
Ccutfhlina za tajnika poUne-
"N. i: pr«d*lnvn.k3 v Londonu bi i ^ dopait mCTlta." V pojani-
>»: ^.¡k fl* j.
V nrmvtini, francoičin» in v angl«. ! V» V SVOJI mOČi, da bi ta deZC-
¿¿¡ni. Gov -«. ram o zločinih povsod v < bliki nevtralnosti poma-
po ivcttii men o oni», ki t® fode pri,	X©m^ij! ill Japonski. LetO
Ni nT l7\ ** b* %mml l: >red pri čet kom vojne je bil on
¿ali o r jih. D-»volj trpimo ae tak«. *	f	* J
Hrcrmo p,, da iuJi N«n,ci «%rdo o *ost Hitlerjeve vlade. Enako njih, kajti njihovo či»opi»je jim jih , SO je trudil in se še kongresi i k prikriva.	H offman, in če bi bil on ime-
"Povejtc to An|!«i.m in »poroči. novan za delavskega tajnika.
te jim dejstva. Pokaii.e jim po kakšnih metodah Ne nci germaniairajo raio dcirlo. skrbite ta to. da ne bodo ne vi Rune i in a ni prišli in aačeli pedr '»no pre skevati narodnostno
oi bilo svobodnih unij kaj j kraalu konec. In ¿e bi Cough lin postal vrhovni cenzor, bi čez par mesecev izhajalo v tej
.nje v na,i debeli, kajti tikrat cJti>0lj [e ^ ^ Oaa€®^e, ki bo ie popolnoma germani«,r.na. ^ ^	urejevaHO. PM
fcevizma" po ostali Evropi. Sedaj se v sle d sovjetskih zmag tak.strah v Angliji in Ameriki znova pojavlja. Namreč v glavnem med onimi, ki preje- j majo pla^o po tisočake na te- I den in posedujejo bogastva, j -¡r med njihovimi oprodami,! L;* nik re . ije Rcader's Diges\ je trka stališie svojim literarnim ljudem takole razložil: Semčiia naj bo tepena, a ne peužeta. Hitlerja naj se pri- j pravi spe. nati, da smo mi "bo s", a ob enem naj ostane vojem mestu. Mi nočemo
V "Komentarjih" je bilo že
večkrat rečeno, da so slovenski govori, ki se jih oddaja z angleških in ameriških radio po-ta j Slovencem v starem
je to napisal satkastično, a na drugem kraju omenja, da če smo bili zmožni imenovati take vr.-rte ljudi na poglavitna mjsta v francoski Afriki, če
ra
i*a ¿Jirjaije boljševizma iz Rusije ro o tali Evropi.
Reviji "New Statesman" in "Natron" v Angliji, obe jako \ plivni, razpravljati o ruskih mi: ah in o možno, ti, da Rusija odloči zmago nad Nemčijo! Kaj potem? "Nevarnost a fivrcipo/' Obe pripoveduje-
vc. i, da ljudje v onih krajih niso tako '•konvencionalni" kot diiijod. Kadar si gost hite, je vse v nji tudi tvoje.
Ru-ije se še posebno rad ip .n njam, a sedaj, ako bi
Goraja i« slika is Alferije v Afriki. Ameri¿k• ¿«te so po invaaiji aa. cele aasledovati osumljence, katari so praj delovali v prid oaiica in poma> tali v napadih »a aaveanike. najbolj pa proti Angliji. Veiina poročil doka* iuje, da imajo pristaši osišča in stabri francoskega fašističnega gibanja v severni Afriki valic »averniiki invasiji i« vedno veliko saslombe. Zavezniško vrhovno poveljstvo j« med demokratskimi elementj vsled tega aelo kritiairano.
_______ „___________________________________________________ _ ta o pletkah, da e Ru<iji cd- vezni* kimi vladami. Hitler ta 30 t< ,>inj nt d ni !o, iaj l)a drie'/vo^k" a 'v politilT za"'\ie- komanda v njem je
kram. večinoma potrata časa mu ne bi mogli tlično storiti ,v'amP "lend-lease pi dpoirojpoložaj > s\ojo propagando že več jutrom na 34 stopinj jik , s hijo in za žlahto Kara- wka- A kako se je vs in denarja. Kdor je že kaj po- tuii tukaj? Najbrže nas res Kapitalist, komunrn in social pridno izrablja.	r.ad ničlo, a ni nobene škode diOPf|ii>viftv (>n ;e v Drvi vr-
lem I.;al pri go titelju kozaku I mirnih časih v B^gri^u. Le n tik njega njegova žena. Bi- škoda, da m bilo več tak.h la ,ta preko noči jako prijate-, med Srbi. Včasi nekateri Slo-Ija in «e ljubimkala, da nisem venci predbacivajo Srbom, da nn gel ipati. Zjutraj me je jim roji le dinastija m monai-vp.a.al, "ktko kaj sem spal"J hija. ja veLikosrbska država (Kl g ovc ril sem smejoč se, da po	namesto da bi oni za
' j j, ker sta me ves čas mo-1 resnično zedinjenje juznin i a s svojim žgolenjem. "Pa Slovanov.
bi bil nama pridružil," je A Srbi pa nam očitajo to in
rekli. In re* sem se pozneje ono in znano je posebno sedaj,
. i i ;..riIm. »	iruiih da niso nič kaj zadovoljni s
Slovenci.
To je bilo še v Rusiji, ko sem se priôkal s Srbi. Dotični bivši trgovec mi je dejal, na
„	_____ vprašanje, čemu Slovencev ne
p r ¿1 tja" je* ne bi' več iz po- upoštevajo enakovrednim, da '.nal. Kajti od takrat, ko sem smo prepirljivi in ko je razpa-jo puftil jaz in je že divjala dla Avstro-Ogrska, smo st^ ve-civi'na vojna, pa dosedaj, se je 'dno bili v kregal in se prrikali, v nji veliko spremenilo. Odpp- kdo naj bo naš vodja. Kolikor tov al sem iz nje preko Sibirije mi znano, ni bilo med Slovenci z grupo srbskih častnikov, se nič hudega, nego so se glede ./'xrcal z njimi na ameriškem nove vlade, jugoslovanskega ebr*»žju Pacifika, potoval s to- narodnega viječa, ali kako ze vtr.ši j. bskimi oficirji do Chi- »e je imenovalo, zelo dobro caga, tu pa sem se premislil, sporazumeli. Soglasnosti pa nI in s pomočjo novih znancev v bilo od vaefca začetka med Sr-Chieagu sem izposloval, da bi in Hrvati. Tužna jim majka <em lahko ostal v Ameriki. Zagorska!
(Vstniki pa so se vrnili v Sr- i Tako se je razvilo y tem bo-bijo.	ju do tega, da med sabo Te štu-
*	d ira jo, kdo bo koga ugnal.
Citam razna prerekanja za- "	^ «pa^oval
adi Uraže Mihajioviča. Moje «te kak«r P°!kut Ma,tlje mnenje je, da je on nedvomno t Gubca v carski Rusiji. Jezik in
--mm--*- ----|e bila srtb-
vse to raz-vozljavalo, je znano. Naj dodam, da vse kar tu pišem, je popolnoma moje osebno mnenje in ga R^kcmur ne usiljo-jem.
Pozdrav vsem, ki me pozna-
zem. in ti-timi. ki ga hočejo ste krabri> ne,loini, bo Iz mo **m se drugim «nejal, ko I ^ 7Sibiriji izmed vaeh Sr-1 i<>* posebno mojim prijateljem odpraviti, nspr:mostljiv.	va a hrabrost zaman> Ako ste	Jl,trih 1:1 • 1)1 vo1"	'	—	----- - —- —
ecej nad ti? v z ^	Parriih je imel v čika- složni, a ni-te hrabri, ne boste i nene jo^ue, a sedaj kili jaz i	eden za jUK05i0van ko	Groser-»ii^ki mi J€ vse"
je lepa in imaj rki ^ibuni z dne 28. jan. kar- m( /(ij ničesar doseči. Ako pa ni<em nič beljši.	državno obliko. Bil pa je to le ^j, ko sem kTT utegnil delati
blicitete ne bi tun v barvah na prvi strani, ki .ložni in hrabri, vas bo člo- Kjer sedaj delam, sem upo-! trgovec, sicer človek velik?ya ' na vašem vrtu, rad pomagal.
ne "vjam2jo". Vrh tega je po- Catelji nameiavali imeti v če-rcMla rz Ar ^Kje in Amerike :\o-ameri$ki dvorani, ki lahko tam prepovedano poslušati.! prtjme vase precej "Dobrih" ljudi, ki -o priprav- jjujj. Vrh tega je ljeni denuncirati, pa je tam v ¿ujj iGie> ^ publicitete _______
izobilju. Saj jik je v to učila bilo. Zato se bo hrvatski na- «morilke in angleške državni- veštvo gotovo razumelo in vaa | «len dve leti, s presledkom se-
vt$ čas tudi jugoslovanska vlada. Na ljubljanski glavni pošti, in na drugih, je imsla oblast nalepljen oglas, da kdor ZBtoži tistega, ki ima radio skrivaj, zato da mu ni treba
plačevati davka, bo dobil v na-	____ _________________
grado polovico iztirjane glo- zabavo pa bodo Imeli v doma- viJe» albanski kralj Zog, Oto be. Prej citirana notica ali kri- soseščini, v prej omenjeni hebsburški, Vrictor Emanuel tika iz Slovenije potrjuje, da ^tlko-ameriški dvorani na 18. italijanski, princ Juan, preten-smo bili v pravem. Čemu pra- Ce«ti. Pomp je potreben, če se d€nt ^Pan-ki prestol, dalje viti SIovor.eem iz Londona iui ,rre ztradi publicitete. Na kraIj» Orčije, Siama, kneginja
n	• t	_ •!____i .	! .	. r	i ..i____i______«lil...
bov, kar <em jih poznal, je bil Pr> Proletarcu in y Centru, pa
redni kongres vršil v hotelu ke opozarja, da bo imel pri bo podpiralo." — To je lepo	dem tednov, ko sem bil v San
Sherman, shod pa v avditoriju odtekanju o bodoči usodi vla- j povedano. A namesto tako go-	Marino, Calif. . Sedaj sem po
Ashland, kjer je prostora za 1 dHr kih dtmifn bržkene nekaj (voriti narodu v starem kraju,	13 letih rpet samski in "peč-
krkih last tisoč ljudi. V hrvat- besade tudi Josef Stalin. Na kjer radio le redkokdo poshi-	lar".
t ki h prt^ramih po rwdm apeli- j *,iki 90 * 8 kr:™»nii na glavah. bi bilo dobro take napore	Rojake v soedn
rajo na vse hrvatske organiza-; ntec ^em ka kral jica, norvezki najprvo uvesti med # amer:5ki-	gele.u sem večskra
cije, da naj pošljejo delegate., kraIj• P^ter II., kralj Jugosla- mj Ju-goslovani. Tukaj bi tudi	zdaj, ko je vojna, i
znanja, in stan mu je bil v!
M. J. Reading.
Bostona, da se jim gode krivi- j kcr.^resu se bo predvsem po- Lukseniburska, in pa slika "new- van,ke viade v New \orku) ce? Naj rajse tis{e govore raz- uelarjalo zvestovo ameriških dealerja" v salonski obleki, j sta narisala karikaturo, ki
glasijo v angleščini, nemščini | Hrvatov tej deželi, in pa da pedpor.lika monarhov, pred in francoščini, da oo kaj zale- ;rajG v težki industriji, pred- pi^arem Slalinove hiše, ki viha glo. En govor na teden v slo- J Vs:m v jeklarski, za zmago I nc ^ pred njim. Na sliki je tudi venščini bi zada {oval. Sloven-) jj, % - ¿J narodov. Največji nekaj stare šare, na primer ci potrebujejo propagando v, whrvat kega narodnega žezla. grbi in gesla "vladar po zavezniških, deželah v ome- ^o.igre-a, pa bo, ako postane . mitoati božji". In pa krogijice njenih j€ likih, in se itaiijun- j m t jugo dovarkUva v takem ¡proti moljem. Na pragu stoji akega e jim lahko doda. i u 4]Ut ja pr;de d0 sporazuma Stalin, gleda dvorjane in kro-l_^ Kennrdv nolitik demo-iin enotnosti med Hrvati in Sr- ne na njihc\1h glavah in se dr-kra^c "uS "	ped	tudi Slovencem ^ ®lno «o. Na hrbtu ima
Rooseveltom že par važnih po- j ^ > P-1 i zraven, ker oni, ra- ^^^L^L^naotT litienih služo in na veboosla- 'en nekaterih, nimajo sporovjie kartonih Pamsh naprsal. -S rnStf v Lc* d on u. V3llul | ?? «.Hrvati, na a Srt,i. Ufljt i ^alinovi naprti za povojne
svojega »pizaistva ter podpi-
ednem Los An-ečkrat obiskal* a in ker ni ga-
složnoM kaj zalegla, četudi ne Uolina. se bo pa treba držati bi bilo hrabrosti.	bolj okrog doma. Tudi Franka
Kattonufa Ser»o in Kelen, Petriča, ki je bil nekoi tajnik ki sta v p'jibi JIC (propagan- in :mel ra'.ne službe pri dni in politični urad jugoslo- j Prolt tarcu, sem že videl ne-
kajk.ati. Večkrat sem že bil med slovenskimi farmarji v
ranja Cham jerlainove politike se mu je zameril, a v VVashingtonu so se nedavno razširile govorice, da bo ta Lindberghov prijatelj spet
bi bilo njim očitati, da so nam uredbe." Značilno je. da se o-neprijr :ni, ali pa, da nas v menjene dma-tije senčijo v svojih fanatičnih bojih ignori-' varstvu angleške, ameriške in
rajo.
Maksim Litvinov je v Wash-ingtonu izmed diplomatov
predstavlja kako četniki davi-	j Kcr.tani. V.-eh takih obiskov
jo hitlerjevce, a politične in-	bo v bodoče čezdalje manj.
trige (partizanske) pa so čet-	Ime-m "B" tiket, a mi še vse-
nikom zasadile nož v hrbet,	eno ne da toliko ga solina kot
Take slike z dejstvi niso v so-	bi ga potreboval. Pa trjdi avt-
.?la«ju. Ta so redaj domalega	na kol^a, to se pravi, gumij,
znana vsem. ki jih hočejo pra-	je treba hraniti,
vilno doumeti.	Well, Rusi -e pa le dobro dr-Senator Wheeler, ki je bil že! Prav je imef bivM ameriški
nekoč liberalac in m tudi so-	poalpnik pri vjetaki vladi
cialtoi agitirali zanj, ko je bil	Davis, k.> je opi al svoje do-lcta 1924 kandidat za pod- ž vljaje, vtise i* diplomatične
Kaj je s slovenskimi socialisti v starem kraju?
(Nadaljevanje s 1. strani.) Ta naš poročevalec iz Švice
,.	.	,, na koncu svojega kratkega
riših prijateljih in znancih nc pcročila na odprli dopianici
ve kdo ve kaj...	pozdravlja urednika Proletar-
Omenja, da je delavski pi-|ca in njeffovo ženo< ki ju je le.
predsednika Zed. držav, se je
prigod'be v knjigi "Miasicn to
PRISTOPAJTE K
C
I
J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
1
od početka te vojne trudil, da Moscow". On pravi, da je bila bi Anglija ne dobila iz naše ! -ovjetska armada za svoje ... dežele nikakršne podpore, racmere dobro organizirana in kanad ke vlade, in uživajo ^ 2Q janutrja je v ^ oborožena. Stalina on visoko
pnhn?wke , k, segajo v	nrCilIaira, (,H nai m,rodai- i¿iala. Ste čitali Daviesovo knii-
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

^ ČLANOV( IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
H
NAROČITE Si DNEVNIK
S "PROSVETA" i
!
Naročnina um Z«ir«a«n« dri«»a (isven Ckicaga) in Kanado $6.00 na 1a»«i $3.00 sa pol lata; $1.30 aa fetrl l^tat ca CKicag« in Clear« $7.30 aa eato latot $3.73 ca pol latai aa inoit«»»»« $9.00
Noslov zo list in tajništvo je:
^ 20.17 Ko. Lawndalc iliemif ^

n>ir»K«. Illinois
jone. A rfeška vlada — ker je demokratična, brez kralja in takih priveskov, "pa je bila za-postavljana in odgovorni ameriški žurnalisti |>oročajo iz Londona, da se je nagnila pod cvjer'ki vpliv. Eno je gotovo, še n ki.rr ni imela dvorna go-p. da v Ameriki toliko saslombe kakor jo ima sedaj, ko «e celo Qtonu hab*bur?<kemu v njegovih ambicijah. Z demokracijo tistih demokratov, ki -i prizadevajo ohraniti iverna d užlne pod kronami in jiU ariniti nazaj deželam, iz katerih o pobegrnili. je veliko narobe. Ali pa ne. So za ohranitev krivičnega socialnega reda, da se bo njim dobro godilo, ljudje pa naj uživajo besede in obljube.
Spor v Jugoslaviji, ki se ga je precej mesecev zakrivalo, je postal vsemu svetu odprta ''¿Adeva. V tem Hstu.ga nismo ne zakrivali, ne tajili, nego ga tolmačirli v taki luči v kakršni ie. dim smo se poučili o njemu, "Ameri/ika domovina" v Cle-velandu ima lahko <voje mnenje, a je boljše pihati o takih rtvareh po pravici kot pa jih tlačiti v meglo predsodkov in napačnih dognanj.	•
Ne»oglatnoat med zavezniki irlede ovojih povojnih ciljev u-J tegnt dovesti v »elo tažke polk sladke. In čimbHžje smo /ma-K gi, bolj ?e zdi, da ob enem na-rJI' raščajo nesporazumi med za-

tu predlagal, da naj m^rodaj ni kongresni od-ek preišče,.če- 8To? Po mojem mnenju je zelo mu ta dežela pošilja gumij dobro pogedena. čeprav je on (kavčuk) v Rusijo, ko ga zna- motril ves razvoj z očmi kapi-io tam vendar sami izd elova- tal ¡stičnega simipatičarja. ti? V kongresu jih je mnogo, Mnoga me*ta in kraji, po ki bi radi, da bi se poliljatve katerih se stdaj vrse tako sil-Rusiji, pa tudi drugim zavez- re bitke, so mi znana iz prej-nikom. čimbolj omejilo. Izola- fnje vojne, ko sem bil tam z cionivti imajo pač tudi svojo1 avrtrir-ogr*ko armado, potem
pamet izolirano.
M. J. Reading se je cjlasil
ujetnik carske armade in nato dodeljen po rvoji lastni volji jiii Jalovanskim prostovoljcem.
Posebno krajina okrog Rokova mi je dobro znana, pa Novcčerkaik, Stalingrad (takrat so ga imenovali Caricin), pa t ste nepregledne stepe, pozimi pokrite s snegom več Čev-Mene so gnali
atelj Tepla "še profesor v Ljebljani". Kar menda pomeni, da se je sprijaznil z "no-vra položajem".
Dalje pravi, da sta sociali-a dr. Re:?man in Jelen iz Maribora v izgnanstvu v Srbi-;i. Enako Cvetko Kristan, ki je bil ravnatelj delavske zadru-?e na Jesenicah. Posedovala ie groceri>ko trgovino, ge jti'-no in restavracijo, kino-gledi-•Če, vrtno plemiče itd. Vse to o zaplenili Nemci.^
ta 1938, ko sta bila v Evropi, osebno »poznal, in dalje pozdravlja Etbina Kristana, Ivana Molka, katerega tudi osebno pozna, in vse naše Američane, s katerimi se je v prejšnjih letih seznanil.
Letna seja in zabava družabnega kluba SDC
s
Nas stari znanec, bivši (neplačan) vrtnar .v Slovenskem delavskem centru, vrtnar tudi po poklicu, in ob cnrm poklicni pek in kuhar, ki živi že več let v Pasadeni, Calif., je obno- (Ijcv globoko, vil naročnino, naročil koledar, peš od Rostova do Novočerka-nckaj prispeval v tokovni *ka. Rilo je v novembru in "klad in ob enem piše med krajina me je spominjala na dru7im:	mojo rojstno deželo. Nizki
"Vedno gledam po Proletar- hribi, posajeni z vim\ko trto, cu, če je v njem kaj od vrta . v dolinah pa sadovnjaki. Ni-S!0'V. del. centra, pa že dolgo kjer nisem videl večjih zeljna--71 bilo nič. Bržkone vrt ??daj tih glav kakor v tistih krajih počiva pod snežno odejo. (Da, | cb reki Don, ob kateri se zdaj MichaH, zadnji teden ga je znova bore ruske in nemške padlo kar osem palcev v eni i armade.
noči in čez dan, nato pa «mo One dni so bili prebivalci dtbili mraza 10 stopnj pod večinoma kozaki. Vas za va-nfrčlo.)	»jo — ?ami kozaki. In oni »o to
"Tu, v Pasadeni, je življenje cd zibeli do groba. Z nami so nekam zmerom enako, ali pa pctopali zelo prijazno. Neke* sem se mu že tako privadil. Ja ga večera so nas jetnike Slo-monotmo, nič s»prememb. Sa-.vane godili z vinom, sadjem di, zalivaj, okopavaj itd. Dne- in kar še drugega so imeli, vi so topil kot poleti. Le noči Prenočeval sem pri ni ki do-so sorazmerno mrzle. Pred brodušni kozaiki obitelji. Ker tednom je toplomer padel do i ni bilo več kot ena postelj
Chicago. — V soboto 30. januarja ob 8. zvečer se bo vrši-
Viktor Eržen, u re d n i k De-	^ seJa na*e*a Družaonega
avrke Politike v Mariboru,	kluha v dvorani Sloven kega
d ločen socialist, je tudi v iz-	delavskega centra na 2301 S.
nan-t.o, Porciilo pravi, da	^wndala ave. Podana bodo
?a imajo ^zaprtega na Hrvat-	odborn»ka poročila o pcslova-
keiT1 ♦»	nju v minulem letu, nadalje se
Scdrug Bratko Kreft, ki je 1)0 ukrepalo »led« bodočega >il rtžiser dram-kega gledali- Pranja našega kluba, na-:-a v Ljubljani, "živi pod kiju- kar. ^ ^^ odbor 2a teko* ■em". Milica Stepanova je "v	..
Beogradu"	1	«omača zabava v
Dalje iz istega poročila: -gornjih in spodnjih prosto-'Kaj ie z Miletom Klopčičem n.h' 8 Primerno postrežbo in n Tonetom Seliikarjem, mi ni P1«*0™-.
na no. Slikar Tone Kos je še v I T<Jrej» da ne, Pozabite: V Ljubljani."	petek večer bo letna seja Slo-
Silno težko je iz Evrope pi- ven*ke*a delavskega centra, v ati kaj podrobnega o prega- _J» ^fužabnega kluba ijanih socialistih, ker so bili T*?: Frvt ?e udeleže vsi preganjani v mnogih deželah i delničarji in zastopniki o; *a-že prej, ko so bile tiste dežele ",ZAClJ» kl letujejo delnice; večinoma še "demokratične". 7u?e 'Pa VS1 družabniki in A sedaj pa je skoro nemogoče, dryžab™e. da se bomo zopet ako sedrugi ne dobe opore ka- enkrat. medsebojno prav podo-ke vlade. Imajo jo samo češki ma^e ,n r«z«Krano zabavali. . socialisti. Vsled tega in pa vs- Na avidenje torej v petek in led svojotya liberalizma je če- v ^oto zv^er! 'ka vlada bila nedavno v kon- Frank S. Tauchar. ervativnih angleških in ame	---
ri*kih listih "obdolžena", da . iCTkhrA I ID CHKl ifT\/a <e zaeno s francoskimi levičar- Lm ^^ URtUNISTVA
ji "preofnavija v novo kombi- j par dopisov ni dobilo pro-nacijo pod vodstvom sovjet-ke štora v tej številki. RoHn v
vlade."
tej številki, prihodnji.
j" ' ............................H J M I M I i •i+.^y^^Z
ZA L1CMK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co. I
183« N. HALSTED STREET. CHICAGO, ILL. !
T.I. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
à •
POLITIČNI POLOŽAJ ZAVEZNIKEV V LUČI NAŠIH ŽURNALISTOV
(Nadaljevanje s 1. stranki
di in v ami iškem vrhovnem povelj t vu v Afriki.
pa pred ttvniiki ameriške vlada priti - sovjetsko vlado Jo tclnc/a ¿pjrazuma, kaj »ploh
r».«« n o i i: • ju katera dežela hcie po tej voj-Caroll B îaer, ki je urednik . A .	1 . r
n L.	Ta i m- fia ameriška in ang'e-
ka.k Daily News v oddel- «, .i	»a *
. * , .	£\a v ada ja povrnitev v stare
k a za vnanje zadeve, je v svojem trden kem pregledu v o-
po vrnitev j razmere ohromelega kapitali«
menje.iem dnevniku navedel \ma | mDnarhkrna Savjet
slede položaja v Afriki in	un,ju »» d" ae Ju .<K,|"av':
, x	» j x i a j i potem je enostavno, da so si
ep ki nam sledeča glavna dej- £ '
stva < rta va jamo jih v rzčrp-	J ®
, .. v	J	\	1 nem namenu: Poraziti Hitler-
i ja. A kar se bodočnosti tiče, Imenovanje francoskih re- pa	m jH*,iem Ae nobena
akciorejev na odgovorna cdfcoJujoča «zaveznika dežela. | sta v Afriik; poj ameriško oku- flinwe5 na jasnem glede spo-
pacijo je vznemirilo vse francoska, amir ke, čečke, polj-!<e in dru;?e liberalne kroge, najbolj pa Anglijo. Angleška vlada je uradno sicer zagotavljala, da cdobrava vse, kar je ste. i! amen"ki državni in voj-
raitima. Za vse pa vemo, kaj kaiera izmed zase zastopa. Anglija hoče rešiti svoj imperij in kupitali:em, enako Zed. države in večina dežel, ki se I \itevajo k združenim naro-:lom. Hitler in Muisolini naj
ni de pa rt m 3n t v francoski Af-, pii<ieta, drugo lahko v njunih rili. a vse to izjavljanje ni bi- ^2želah ctfine kot je. A Kilo tolico prepričevalno, da bi [itnj kR j>i rtia tudi nekaj veljave, SovjetSia unija pa je v j
MJ vojcii pc ^ebrtest. To je prva
mv-gio utolažiti angleško jav-no5t.
Naj državni tajnik Cordell HuM, vojei tajnik Stimson in mornarji ni tajnik Knox so stvar p3 s\\)je pojasnjevali, čemu se je ameriško vrhovno j ne .poveljstvo že v nnprej pobotalo z Darlancm, čeprav ve-
vtk ila, ki n" na kapitalizma,, ne več fevdalizma, in njena mralna moč raste po vsem vetu, pa če jo komu ljubo ali j
Carroll Binder pravi, da S3
Zed. države imele med vsemi
deli, da je cn sovražnik Ani?'e- } y. svetu	v tej
T, T°j n*	m vojni velikanski ugled in za-
tasist.	I upanje, a par političnih pot»
Napaka, ki je dcvedla v druge v francoskih kolonijah v Afri-napake	• ki je nam te simpatije odbilo
Mnoki kritiki menijo, da je »' n»fn)!e»	J<»™r
tista napaka ameriike vlade	"rmarj, n,.^o hotel,.
dovedla v franeo.-ki Afriki v b. «e na*ntte. N.fibajo se
i	» l»* ««.«. „ „ a« boli in bolj k Moskvi, namesto
druge napake, k, so v -ko- fc Waihin^onu
Velika večina ameriških žur-nali tov v Evrcpi tolmači politični položaj v slični luči kakor cmenjeni urednik Knoxo-
Tudi jaz .tem vlagal svoje prihranke v banko. Moji so šli, a bankir pa se je le pripravil in dal "nekaj na stran" za de-
CermaJc Rd. Ta seja bo zelo važna, torej se naj udeležijo vsi stari in novo izvoljeni zastopniki in zastopnice. Vab-
že\ ne dni tudi ko mu je banka Ijen je na sejo tudi vsak posa-prc padla. Nekaterim himpom meznik(ica), ki se zanima za
je .-»topila vlada na prste, a dri'ji so ol£atovali postavno in jim vzlic goljufijam ni prišel nihče do živega.
Tudi s posojili (prijateljem pride marsikdo v težave. Pogodiš človeku, zato ker je tvoj Cermak Road. prijatelj, pa mu nočeš odreči. Redoljubni pozdrav, A potem pa se za dolg več ne zmeni, fte ne obgovori te ne, kakor da ima on vzrok biti je-
to plemenito delo in je pripravljen sodelovati. Torej, u-de ležite se te seje gotovo in to brez vsaikega osebnega vabila. Ne pozabite—v tork 2. februarja ob 8. turi zvečer, 1902 W.
Anton Krapenc, predsednik, John Gottlieb, tajnik, Leo Jur-
n»nu< ua inia	tfciun u.n jv- .	. .	.
zen nate, ker si mu posodil, ne jcvec' ,,,a*a>mK-pa ti, ker je zapravil tvoj denar sebi v korist in potem pozabil na obveznost.
O demokraciji pišejo toliko, da me že kar glava boli. De-
Društvo Pioneer št. 559 SNPJ ima 900 članov
Prvo mladinsko društvo S. Uvel l>< lo V sedanjem sistemu I n. p. J., * poslovanjem v an-zmerom pod mi'.o. Kaj poma- gleSči™, je bilo Pioneer štev. ga demokracija delavcem, čt 559. Sedaj kajpada ni več ta-
pa s) v po lavah ibrez za>top-<tva. Tn )a jih je učiti socializma, da brdo znali glasovati
ko mladinsko kakor je bilo ob ustanovitvi, a je vendarle v pridcibivanju novega članstva
Vojna v Libiji je vojna v puščavi, vč«»i v obreinih tnečvirjih. v pticenrm viharju, v (rosni vročini, torej *a vojake v nritetih težavah. A Angleži k vendarle uapeli i« pognali nemškega maršala Rommeia na prag Tu-nitije, kjer te upira dalje s onimi ne.ntkimi posadkami,, ki 10 upadle v Bicerto in v Tunls nekaj pozneje kakor pi ameriška armada v francoski Moroko in v Algerijs. Ameriško in angleško vrhe vno poveljstvo menita, da bo boj sa isgon teh nemških poaadk is Afrike sicer hud, a bodo Nemci in Italijani le morali bežati. Gornje je slika ix bojev Angležev s Nemci in Italijani v Libiji.
zase, r.3 za svoje sovražnike, v svoj krog eno i med najbolj pa bo demokracija.	i delavnih. Ima tudi svoje glasi-
Zadnjih volitev novembra | lo, "Pioneer Bulletin", ki v ja-n: nulo leto se nbem udeležil, ¡ nuarski étevilki poroča, da ci-ker ni bilo med kom izbirati, lja, narasti na tboč Članov, V i «o bili v volilni kampanji društvo lani ni doseglo kakor "de !a\>ki prijatelji", a ko so je obetalo, a vzrok je vojna, pa izvoljeni, jih morajo delav- Naraslo pa je na številko 900 ki voditt Iji prositi, da naj re- članov in članic. Pioneer je čejo saj tu in tam kaj dobrega največje društvo v SNPJ. Ško-
do demokraciji in ki dru^a *a drugo ruMjo ugled Zed. driav med ljudstvi zasedenih dežel, ie posebno pa na CeAkem in V Franciji. In med Židi.
Zastopniki ameriških listov vega dnevnika v Chicagu. poročajo iz Bema, ali kjer že Social!dem so te spletke ra-v Evropi se nahajajo, da je če-i zumljive, nf«o pa jasne onim, | âk osle vaška vlada sedaj odkri- ki so le za "demokracijo", po-j to v zvezi z Me kvo, in pa da gojno, ako ni nič sccializma v je ameri-ka politika v Afriki nji.
odbila od sebe ne samo komu-	-
niste in socialiste v Franciji, n ri —	•	- _
netf«, tudi v e druge liberalne BorblC flfOjO in pOTOCO
elemente, ki sedaj polagajo -O tem in Onem
Drugi pa so obetali več, potem , tej razkosanoeti, stradanju in Penzije premajhne, da se pa je vso nekam zadremalo. pobijanju, pa *e v zimi v fpflo- l: iinvpL mnn«| nr^:vpf: Amerikanec pravi: "Ycu ¡¿nem prmanjkanj-u, skga ta- jw t,oveR mogel preziven
ihow me—am from Misncu- j ko »ilno potrebna.	i Yukon, Pa. — Pozornih me-
rC". Tudi jaz sem ti te sorte Oemu se' sedaj »/njaviti z secih seni /avel zopet delati v človek, ki hočem, da se mi vlado tu (z zamejno), če je ni ^em malem rovu. Bil sem v rtvari otipljivo dokažejo. Sem Več? (Saj tukaj ne.) čemu se "penzjonu", a ker s so<;ial -e-iz met rope le. pa tudi Oikažan iniw raj.^ takrat, ko je bila še curity penzijo—prejemal sem sem že bil nekoč.	"tam"? (V starem kraju.) Ali IJ° ,P° nekaj čez $21 na mesec.
za delavce.
Sicer pa je polno pohlepnosti in grabežljivega nagnjne-nja tudi med ljudstvom. Vsakdo bi rad kaj zastonj dobil. Fant je pozvan v armado, njegovo 'dekle pa hoče, da se poročita, pred no odide. Pri tem misli na njegovih $50 na mesec in na morebitno pokojni-; no, če ji mo-ž pade v vojni.
Starim ljudem, ki so garali v;e življenje, dajo za ves nji-,. . , .. AEJC.DItifl
U,., 4-.a i :u	kako postati AMERIŠKI DRŽAV-
h<i\ trud kakih $20 na mesec
pokojnine, a mladim vojaškim
nevestam pa naj vlada plaču-
zi mnogo let je imelo to čast društvo Naiprej št. 5 SNPJ v Clevelandu.
Kupujte vojne bonde in znamke.
DR/AVIJANSKI PRIROČNIK
nova knjižica, » poljudnimi navodili
nisem mogel shajati, ker za preživljanje dveh taka vsotica
edino ujpanje samo še v zmago Sovjetske unije.
Ako je temu tako, tedaj ga je ameriški državni in vojni department jako zavozil. O-menjeni urednik Binder, upo-slen pri Chicago Daily News, je odgovorna oseba pri listu, ki ga kontrolira tajnik ameriške mornarice Frank Knox-Kadar on piše kritično o politiki naše vlade, je pri tem samo ob sebi umevno, da krit zi-ra tudi svojega gospodarja. Dokler mu bo to dopuščal, se mu demokratičnost lahko pri-
zna.
A zmot taka priznanja ne bodo odpravila Bile *o .tor- kcW	m<54-tm 2apopa.^,
jene in se nadaljuje z "Jtmi.	1 »
Cleveland. O. — Kai<0 to, , da tiko malo slii.mo o aktiv-1 nostlh fc drugo v v metropcJi? j T :cjC cd drugod ni pore čil to-: liko kakor včasih prej.
Kaj ¿3 je vendar zgodilo z enimi, ki 10 cbljubili takojšnjo j relitev, kakor jo obetajo daj, ako pridejo naši rojaki v I starem kraju pod Sovjetsko u-nijo? Spominjajo nas na one i tare i !ance, ki £o rekli, da č* bi im;'l car naia "z>;Kenarje" (17. regiment), ,>a bi s svojimi generali premagal kar pa* bi hotel, ves eret, kaki r. je mislil Napoleon in sedaj Hitler.
Tega «eve» ja s, uk:|;i ljud-
Dne 17, dec. me je neki či- -»aj takrat, ko smo ?e trudili z ka$ki ayt?truk. cziroma voz- gibanjem, ki je določalo, kak-
viik, brcn i s i Mani in mi nje- ¿no vlado naj dobi Jugosla-	| zadostuje, sem se vrnil na
gcva družba ni hotela pozneje ; vija!	Draginja je kajne čt/-
niti odgovoriti, dasi je bila ma- j Takrat je bil ca*, in tudi ti-	dalje večja, treba je dati še
kn&crtni tzadeva. A .povedal čas prihaja, ko pojdejo	dajm tu, pa tam, pa
sem jim. Ho sem in kaj hitro kralji v pokoj brez pokojnine.	*re v dobrem tednu kar ti je
je dc >el o^r.iovvr cd njihovo Tone Sabe? ^ tudi boji, kaj	namenjeno za ves mesec
mšurance družbe. Prejel sem b če ride tja amcri^a ar.	V rovu. kjer sem zače
ze tud» ček od me za p mada Morda nastane civilna	a "Plenih kakih 20 ru-
v.lo kolikor je bilo škode. Za- ona vxamo civil.	darjev Zaslužim po $25 na
je po $50 na mesec, name-to da bi šle delati. — J. Robich.
O klubu št. 114 JSZ
del je v moj avto, ne v mene. *
no oblast.
On še ne po.zna ameriških Pc hiika naših rojakov je vojakov. Kaviar pridejo tja, m
četni-
■■■¡■P	. ... ___________ ... ttm-
H P ah	' nHn ' Oíanlo ^ Ann r i ta ni. S Um je do-
*v	vojakov. Kadar pridejo t
■edai nekako na polici. Polo- fco ve* partizanov, ne
?2ra v trr.n. Kdo pa e naj bi k<)Vi in ne Mihajlovica,
Hull se huduje
Na vprašanje Časnikarjev, kako bo pojasnil politično zmedo, ki je na tala po ameriški okupaciji v francoski Afriki, je Hull o3tro odvrnil, da naj tisti, ki se ukvarjajo v tej deželi s političnimi homatija-mi v Afriki, v Aziji ali kjsrko-li, rajse posvete saj par minut svojega časa vojnim naporom te dežele, da bomo zmagali v borbi. Tisto prerekanje, ki je sledilo vsled te njegove opazke, pa ni bilo objavljeno. Noben reporter na tistem sestanku ni bil mnenja, da če kdo dela napake, naj se o njih molči, fre manj pa verujejo, da se jih naj zaduši s plaščem vojnih prizadevanj.
Kaj bo s Francijo?
Ko se Hitlerja porazi, kdo naj zagospoduje v Franciji? Stari, privilegirani sloji so na krmilu v Viehyju in en »ko tudi pod ameri-ko okupacijo v francofiki Afriki. Pravi francoski demokrati in republikanci pa ?o zaprti v Franciji in mnc»gi v Afriki ie sedaj, ko je le več t din o v osvobojena. Kajti vfohy*ki ljudje so v nji ostali na političnem vodstvu. To vodstvo «e po zavezniki invaziji — tako vsi domnevajo, preseli v Pariz in Francija bo a pomočjo demokracije obvarovana za — reakcijo in kapitalnem.
Soglasje s USSR bi bilo ne.
obhodno potrebno
svojega župana in mladi Lo-kar je njegov a^i-tent. Josko PcTvko je "delavec" slovenskega kluba 32. (moje) warde in pri Slovenski dobrodelni zve-
volj rečeno.
Ne fi *e mi v glavo, čemu ti-
ri va tedna, torej je nekaj boljše "vseeno kakor pa penzija. A tudi od U'jm zaslužka precej odbijejo, namreč za strelivo, članarino za unijo, za vojne hranilne znamke, zavarovalnine in kaj vem še vse.
Ampak ker pravijo, da gre vse t» za demokracijo, je pač
milijonov Rusov, ne gre tja, da
, . ..	. .. ,se bi z njim vred borili za So-
zi pa je d: bil fino dužbo. Na-	.	..
V. , .. xi • *	vjeoslto unijo? Dasi ji Ameri-
Si, ki so tudi člani te zveze, pa . * . ,
t^YL^J^^J^!	treba potrpeti. Pa tudi če bi
godrnjali, saj ne bi nič pomagalo!
ker me poleg drugih stvari tu di naáa slovnica nadleguje.
No, glavni vzrok bo pač vojna. Pa tudi zato menda ni zanimanja, ker pri socialistih je le trud, in trud je tudi glavno ¡ piačCo. Ker pa se za taka plačila «ne diabi kruha, je verjetno, da se ta ali oni rad ogne prvotnim obljubima Čim uvidi,
da je g tem le delo.
*
KUlib 49 JSZ je imel svojo oWiajao veselico 25. dec. Ker se je vsled dela nisem mogel udeležiti, som siklenil, da nekaj le moram storiti, pa sem v ta namen skušal dobiti novega naročnika »Proletarou. A smo pač v metropoli, kjer imamo svoje dnevnike, pa «e izgovarjamo, da Ae teh ne utonemo čitati. Tako sem zmogel "izfehtati" le dolar v tHcovni ► klad, in dva d-odam pa Ae jaz, día bodo trije v podporo Prob-tarcu. Toipa tudi zato, ker na božični priredbi kluba Št. 49 našem nič "zapil", ker me tam ni bilo.
Ne vem, če se vam;bo moj dopis dopadel ali ne. Saj veste, očitajo mi, da rad "špiktim". Pa re» časi kaj rečem proti našim rmfžem, a ne osebno, nego da ipokažtm na «ijihove zasluge, nekateri pa se obregajo ob moje. Tcrej talko vidimo, kak-Ine zasluge imamo in kdo je lodo .v ojúh in ,ipo easluierfjii. To wno p#5 mi.
Vtem to ni vfceč in nekateri fd ujeze. Pa kaiajo name. da delam "tronóle". Da sem ai-ten, grozim s.pertmi itd. In da
pa
škilijo lo v Chicago, čeprav je ne marajo. Tako jih je Joško "nafulal".
Mayo FesleV. od Citiizens
k a že d oigo pom a ara « potrebščinami, ji ne dajo priznanja.
Glede demokracije ni*mo vsi enih misli. Ce si penzijoni-ran, pa star, in nimaš zaloge v
h\ Lou-j Dobnikar je dal v ^ L'ki sj ^ revei A èe pa
r esier, oo e i.zens ^^ ^ ^^ im^l^ in tovarne, v njih i>a League v Clevelandu je de>al, |	1 ^
pc«M|ra) AčitUi pošiljanje po da je fiažth 33 mestnih odbor- treb^in Sovjetski uniji. n?.kov (konci'manov) podobno I	l
backom v hlevu. Mekečejo v ZckaJ	m(fc(1
mednem .vetu kakor backi v ^rr.idom toliko rojaka male-hle\u. Ne vedo pa, čemu prav- *» tMToda, ki se toliko brigajo
za prav.
za veliki drugi narod, ne pa za ftvoj mali narod? Kdor je HH	tako / al j ii hI jen narode.
takoi* | naj na j prvo ljubi svojega. Sicer pa moram končati.
Frank Barbič.
Velikodušni pastir je zapustil svojo čredo. Ko je videl volka, ko je prijel napasti njegov narod, je izbežal. In drugi narod pa ga je izvolil za pastirja, ki z varnega hriba gleda volka, kako mu davi čredo, katero bi moral braniti.
OBISKI V CENTRU
j ' •**" l>
Po kakih petih letih se je oglasil pri nas Anton Medved,
Veseli mo, da se na take pa-1 ki je takrat preselil iz svoje ___________|
štirje nisem nikoli zanašal. A gostilniške obrti v Chicagu v j delavca kaj pomenila, mu šči-vzlic temu ima ta tudi sedaj Pueblo, Colo.	tila pravico do poltenega živ-
veliko zagovornikov.	| Ustavil se je tu mimogrede Ijen ja, in mu pomagala ipo.iz-
boljie kakor nekdanji grofje, za katere so kmetje garali.
štirideset let sem v tej deželi in skozi vso to dolgo dobo garanja mi pripovedujejo o demokraciji. (> pa se ozrem nazaj na trdo delo, na stavkovne boje, na kJekte, da smo aretirane voditelje branili na sidiAčih, ali jih osvoboje-vali L: ječ, pa se mi zdi vsa tista demokracija precej drugačna od one, kakršno nam sedaj tako poudarjajo v listih in na shodih.
Jaz sem za demokracijo, a ne kar tako. da bi le bil zanjo. Želim si namreč tako, ki bo Ea
ljan.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica ie v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v ni. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-
Detroit. Mich. — Dasi klub 8ti' UstBVO eZdinJenih driav' Linco1-št. 114 JSZ ni velik, kar se Me- nov povor v Cetty.bu»«a. Predsedtii-
vila članov tiče,' vendar stori, ki	d,ittV in Po€d,ne driavc-
kolikor največ more in prispe- Cena knjižici je umo 50 centov •
va po svojih močeh v razniih pcitnino vred. koristnih akcijah.
I^tni je klub zbral za ruski relif vsoto $30.50, članice kluba pa so še posebej delale v ta namen.
V podporo jugoslovanskim Četnikom je klub prispeval $10 in članice so storile tudi dobršen del isti stvari v pomoč.
Klub št. 114 je zastopan pri vse-lovanskem kongresu, pri slovenski pomožni akciji J PO, in plačuje po $1 na mesec, in za SANK je določil vsoto $15.
Lani je raz pečal 100 izvodov Majskega glasa in sedaj razprodaja Ameriški družinski koledar. Tistim rojakom, ki ga kupijo vsako leto, pa jih letos naši razp* ievalci vsled enega ali drugega vzroka niso
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georqe Marchon.
+»+♦«««ee.....»HI 1111
PRISTOP kJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ;
dosegli, naznanjamo, da ima-!-	«rmCoT ::
mo na razpolago še nekaj iz-|!l PODPORNI JEDNOTI o
vodov. Postrežejo vam z nji-¡j!	M dnevnik *
mi, dokler ne poidejo, K. Jun- ! ko, M. Knez, J. Plahtar, J. |j Zorni k in podpisani.
Klub vabi simpatičarje, da ¡¡ S|ane „ e#lo leto $600,
se mu pridružijo. Deluje v vsem tvojem «obstoju za Ijud-|f ke pravice, -m. boljšo človeško uredbo, za odpravo pobijanja ! ljudi, torej za tak sistem, v ka-
kršnem bo človeku vredno ži- ¡
N'a^ elevelandski urednik Anton ftabec je partizan. Kdaj bo šel tja in stopil v njihove
na poti z obiska pri bratu v garanju v tovarnah ali v rovih Olevelandu, pa se mu je v tej imeti nekoliko počitka ob po-nnši čikaš»ki vasi tako d o padlo, ko.fnini, ki bo pokojnina, ne pa
\r.-te, tega v njegovih uvodni- da se je v nji zakasnil več dni. le drobec, kakor je sedanja.
Teh *p!et<k ne bi bilo toliko, ! nič ne delam. Vse, kar dam v Če bi mogli an: leski toriji in ' ja\ nost, mi pade a hruške.
kih .ni^mo Ae čibali.
Sicer nas to ne zanima, pmo pa toliko pamtJtni, da ne verjamemo, da je tam v bojnih vratah 800,000 morž, ki se uspešno branijo in napadajo, Ako se niti armada, ki je slovela za Izmed najijoljših v Evropi, in je štela pol milijona mož, ter bila vsak hip pripravljena na spopad, ni mogla braniti u*p:Ano, kako bi se mogli boljše pr davi jati v bran neorganizirani partizani ali četni-
Zadnji petek je bil tudi na i Cerou pa si kapitalisti po-sejfi kluba At. 1 JSZ ter izpro- mešajo in h< vjo zase tudi se-govoril par bodrilnlh besed na daj v enem tednu več dohod-
svoj stari način.
(KIpotoval je nazaj na •za-pad. Pravi, d« se v ibodoče ^r^kone uranovi v Denver ju.
Bil je po dobrem letu spet v našem centru tudi Anton Au-sec. iz Stautona, 111. Prišel je *em obiskati s\fojo hči.
I z New York a se je og'asila pri ne s Patricia Novljan, v ClfveSmdu rojena Slovenka,
ki, ki čestokrat nimajo ne oro- ki je prepotovala že kake Miri žja, ne hrane,	de|e „veta. Tu ostane po o-
Naj bo tr> že Mlhajlovič, a!ii pravkih več dni. Zadnji pon-pa Rib »rji. Kno pa je dobro deljek je bil v Centru družab-omenHl: Naj r« ne huj ka I ju-! ni večer v poča^t Krn e tu Dre-di sedaj v razdore, ko Jim je v sherju.
kov kakor pa jih povprečen delavec ima skozi vse leto?
Seveda, pravijo, drugi so si pomagali, pa je še ti kako spravi na noge:
Je že res, da si je marsikdo pomagal naprej. Na primer, nekdo, ki je imel v starih dobrih časih malo vtsotico, je pričel « njo banko. Pa mu je rasla iz tisočaka v tisočak in še višje. A ko je prišel polom, je bankir svoje odnesel, vlagatelji pa so iztibHi. Kdo jih je takrat varoval? Nihče! ftelc potem, ko so mali vlagatelji propadli, so banke otbvarovali.
veti.
*
Pevski zbor Svoboda *e tudi trudi vzdržati na glasbenem in dramskem polju. Sicer ima težave, ker so mu več aktivnih članov vzeli v armado. Kakor povsod drugod, tako tudi v tem oziru skušajo nadomestiti prejAnje, v armado pozvane moči, žene in dekleta. Odločile so se vpriaoriti igro "Aunt Maggie's VViir v nedeljo 31. januarja popoldne v Slovenskem delavskem domu, 437 Livernois. Sklenile so, da gre ves čisti dobiček za slovenski relif. Ker jo torej ta prireditev' v zelo dober namen, se pričakuje velike udeležibe.
* Malh Urbat.

rnosvDTA
s* « »
< »
i
pol Uta $3.00
| Ustanavljajte nova društva,	j
* De«et ¿lanov(ic) je treba za	,
I novo druitvo. Naslov za list in	] za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
<»IIMMM>HIHMIIMW4
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
office hours: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Re». 2219 So. Rid««way Avo. Tol. Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
Vabilo na sejo slovenske sekcije JPO
Chtcago, .111. — Prihodnja seja lokalnega odbora štev. 8, JPO?SS, se bo vršila v torek 2. februarja ob 8. uri zvečer v Tomažinovi dvorani, 1902 W. j
♦♦♦»mmmmommhmm»
BARETINCIC ft SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-JMI1
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
♦ »♦M MM»»»« UMI
■à* ■ ■	V/«

LIBERTY LIMERICKS
KDPCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
PROLETAREC
A Yugoslav Wet Aiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
VOL. XXXVIII
CHICAGO, ILL., Januuary 27, 1943
NO. 1846
REFACTIONS
THE MARCH R? LABOR
Act in North Africa
TAXES-AND MORE TO COME
By the Editor of the Reading Labor Advocate
A Socialist editor can do no more than call the play» in the game of lift* an he see» 'em. If the player» fail to hear or reject the rulings, well, that's just too bad. Because then the game must be played through to the end in the hard wjy und we get what history has recorded—exploitation, insecurity, mast> unemployment, international conflict, war, death and various forms and degrees of class slavery.
But whether the world listens or not, whether the people cheer or jeer, »till a Socialist must analyse and exhort; otherwise he falls to justify his existence.
Every parsing day makes the muddle of our North African policy more intolerable.
Through the tightest censorship come baleful hints of enemy influence still prevailing in territory supposed to be won by the United Nations. Thus H. E. Knickerbocker informs readers of the Chicago Sun that despite a pledge of liberation many anti-Axis prisoners still being held by the North African «uthoirities, some even having been arrested since American troops arrived. We learn that anti-Semitic laws remsin unaltered; that the atmosphere of Algiers is one of bewildering "neutrality"; that Axis propaganda still flows freely. Finally the dispatches say that Marcel Pey-routon, a former Vichy minister acutely diatructed by all French republicans, has been appointed governor of Algeria.
All this, we say, adds up to a muddle. The asaesament of blame can wait on history. But a sound solution cannot. As the time draws nearer for new offensive blows against Hitler, the United Nations dare not permit this festering sore to go unhealed. ■
We call upon President Roosevelt and other United Netions leaders to act now. It is time to leave off justifying a bad situation, and start creating a good one. Military expediency will no longer serve; what we must have is a new policy for North Africa—not an American, not a British, not a Fighting French, but a United Nations policy, based on the principle of administering liberated territory by a government uniting all enemies of Hitler and implacable dedicated to the utter destruction of Fasciem. Let such a government rule as trustees for the United Nations, •nd let the United Nations guarantee that when victory is won the future trovainmcnt of France shall be determined by the French people thaM-uelves.
Once such a policy is established, and not before, the dreadful di»-unity and unrest inspired by our present policy will fade away, and the United Nations will be able to march forward together.
The Chicago Sun, Jan. 20, 1048.
Americans who have been con.>;>laining about the new 5 per cent 'Victory Tax" which is now being taken from them before they even se» the money will have plenty more to shout about before long. For already it is apparent that the process of cutting civilian living standards i» just beginning to hit its stride. The worst is yet to come.
We say this with no thought of blaming the administration at thi» stage of the game of war. The people are going to have less be.ause they MUST have less if the war is to be won—and we see no way of ending the war now other than by either winning or losing it!
The fact is that even the American economic machine is not productive enough to meet the insatiable demands of our own war machine together with the demands of every other nation with whom we have become allied —and still leave enough to provide anything near what, even today, is considered an "American" living standard.
Wi> say this regretfully so far as Socialists are concerned. To those who vgtod year after year to continue the war-breeding capitalist system, we say it yith the feeling that they are getting about what the deserve because it is exactly what they have been asking for.
However, even our recognition of the inevitable doesn't make us incapable of recognising other facts. For instance, we see in this connection that we coming to a point where, even though we realise the President's premise that wc shall be better off than the people of any other nation, we shall be in pretty much the same plight a.* a*-e the people of captive nations.
Compare—
• Under Nazi compulsion the people of conquered countries are shipping a large portion of their product* to the German Reich ami living pocrly. Under the compulsion of war we are shipping a large portion of our products to Britain, Russia, China and other nations of less importance, nnd preparing to live cheaply.
Under Nazi expulsion the French satellites of Hitler are ordering 400,000 Frenchmen to go to the '.Ce».n and work. Under the compulsion ut war and by considerations of efficiency we are toiling in our homeland hut sending what we mal^e here to other nations.
It may be argued that this similarity of fact is more than offset by a difference in spirit. Well, if you want that argument to have weight you've got to get into the spirit of the thing and stop your belly-aching when gas is taken from your car and butter from your table.
We are told, also, that despite war's tribute, we shall be a free people v. hen the victory is won. But again that is up to you and the 130.000.000 like you. If you want freedom to be the way of life after the war is over : ou must set the stage for freedom now.
And freedom can't live in a world that bows to a master race or a nation that tolerates a master class,	Reading Labor Advocate.
OffM. iftSl AU LABOR IN StioCMAfeMfe rife MAMDWbKIC. TH€ AY %Oit-sc WIM6 MACMa/E, iftTfecTOt/CTD IN (662, D«D IN ONE MOi/R. WHAT "THf	CEQOiRKD OO NOtftfe lb
\ ACCOMPM6H.
k	help VOOg.**RTiMft ftOOMTtr
^^ /m a*1**'\	BcrriNC Niitiy. UNKK 1*6*.
^Lr»^«^!	IN gxiR m*r i> A AAJivrra
i^lB^Lr^	OFfUUVAtUfe.
à WLIM	eam» m rvwvwwi
ONE-MAN BAND
If any fuither proof were needed to confirm the fact that the so-callel House Committee to Investigate Un-American Activities is nothing more than s one-man show, conducted to create headlines for the benefit of its demagogic chairman. Martin Dies, it came with publication of the final report of the committee's activities.
The dictatorial and arrogant manner in which Dies went about preparing the report drew the fire of Rep. Jerry Voorhis, a member of the Committee and a man whose integrity is granted by all factions in Conines*. Voorhis charged that the fi.000-word report wa* prepared by Die*, .ind IMes alone, and that none of the other members of the Committee was consulted in its preparation.
"There has been no opportunity for discussion or amendment of the report," Voorbis asserted. "No meeting has been held fer its consideration. The report was presented to members on a "take it or leave it' basis."
Such brazen impudence on the pait of the Texas exhibitionist is not wily insulting to the other members of the Committee , but is an affront to the house as a whole. By this actions he has-as much as told Congress, ''This is my show. I want nothing to do with the other representatives of the House whom you have named to share in the work done by this Committee."
Now that the new Congress hss convened. Dies will run to it for • nother appropriation. The House owes it to itself and the nation to give caieful consideration to the charges Voorhis ha* made before it grants any further public funds to be spent to keep Martin Dies on the front ;>ages.—The Progressive.	♦
The Tories Plan War
THE END OF CARLO TRÊSCA
Caelo Treses always said he would be killed by an assassin, and indeed he had survived uncounted threats and several actual attempt» on his life. His enemies finally got him, and one more stout-hearted anti-fascist leader is gone. In this dimout murder committal not three blocks from The Nution office are to be found both omens and warnings. Treses'* death may well serve as a sign that the struggle between reaction and the battalions of freedom has reached that final stage «-hen violence in the field of combat is paralleled by violence in the street »»id the assassin's bullet. For long years Tresca's valiant fight against the fascist agents of Mussolini was part of a minority struggle in which he found himself ranged pgainst the authorities in this country as well. For Tresca recognized Fascism as the enemy of civilization more than twenty years before the government of the United States did. end he spent almost a year of hir life in federal prison on a trumped-up charge brought in 1923 at the instigation of Mussolini's ambassador at Washington. Now that his fight h»* become part of the great conflict to which our country is committed. Tresca's enemies could no longer count on the backir« of the government they hated. Tresca was no longer a minority voice. He spoke for the will t,f America. It is against that will that the assassin struck. The suthorities of New York and of the nation may be sure that this attentat will not be the last one.—The Nation.
IN THE WIND
WILL THURMÀN ARNOLD'S PREDICTIONS COME TRUE?
By SCOTT NEARING
MEDICAL CARE FOR LOW-INCOME GROUPS
DIRECTOR ELMER DAVIS OWI, EXPLAINS WHY SOME FOODS GO TO ALLIES
Plan in Effect ia New York State Expected ta Be Widely Adopted
New York. — Medical care this year wss brought within the reach of families with incomes under $8.000 a year in 10 New York counties, with 2,500 doctors cocperating.
Under a plan worked out by the Group Health Cooperrtive, Inc., and «hich is expected to be widely rdopted, individual members pay $9.60, and an entire family, $24.
In return, they may receive surgical care in any hospital, the doctor's office or the member's home obstetrical csie at home or at any hospital, or modi.al service while the subscriber is a bed petient in any hospital for any illness not requiring <bs tétrica I or surgical care.
There is no limit to the amount of sutgical service a member may receive in a vear.
The Eirean Publishing Company of New York is offering a book which, it is claimed, proves that the B.ble was written by Irishmen and that Hebrew is only a dialect of Gaelic.
There Mi e a f» w people who don't <»eem to understand why we send food to our Allies at all, if it means that we must do with less than usual of something that we happen to like.
Well, the answer is simple — we are sending food to our Allies because they are helping us to win the war. They are not helping us to win the war fof* our sake any more than we are sending them food for their sake. They are fighting, and we are feeding them, to win a victory over, the common enemy of us all.
If the British people had not continued to hold out, giving our Army and Navy an advanced base in Eu-rcpe, we might not have been able to undertake an offensive agsinst the Germans st all.
As you all know, the British used to .import most of their food, and some of their usual sources of supply have been cut off. It is only aim-pie common sense for us to rpare some of our food to help feed the British Army that is killing Ger-m§n* whom we won't htve to kill; and to help feed the British industrial population which is turning out more, war material that will help to win the war. *
This war can be won only by killing enough Germans to discourage the rest of them. Enough Japanese, too, but we can leave them out of this discussion; since in the Pacific ares wi get food from our Allies instead of sending it to them.
Now, the Russians, so far, have killed more Germans than everybody else put together; and that ia why it makes sense for us to send food to Russia.
As you know, Russia used to be a great food-producing country, but some of its richest farming areas have been occupied. We send food to
CLAIMS CHILD LABOR STANDARDS IN PERIL
The employees of a chemical firm
Employers Take Advantage Of
War to Eaploit "Kiddie»,"
U. S. Official Say»
Philadelphia. — Illegal and unregulated employment of childrne, cloaked under the mask of war-time necessity, must be stamped out st once' lest it break down the child labor standards erected in the last 20 years.
So declared Miss Beatrice McCon-nell, director of the industrisl division of the Children's Bureau of the United States Department of labor, at a conference here on youth and wsrtime industry.
Miss McConnell suid that reports from all sections of the country tell of employers taking advantage of a breakdown in state lsws to Exploit the nation's youth.
The point to which I hsve been leading is that, while an international of worker* is necessary for the freeing of all mankind from class slavery and the resultant evil of wsr, a similar arrangement among and between the exploiter* of worker* may be the be*t method of pte-servimg social injustice* -which, basically, are *o immoral that they otherwise would destroy civilisation itaelf
We Socialists are atill internets n-alists, to be *ure. But I'm not optimistic about the prospect of an international which will function under the same rules that htvt modified but preserved clsas slaver)' through past era*.
HOW TO BE A GOOD SPANIARD
In *pite if the continued overtures of Britain and the United States. General Franco'* anti-appeasement policy goe* on unchecked. The latest expression of fsacist Spain's feeling for Britain is contained in a leaflet published by the Phslanx of which Franco hims^f is now the leader. The leaflet ftts forth "Ten Commandments for a Good Span-lard." One commandment runs: "Do not spread false rumor* and elan ders, for they ere Invented in crlmi nal fashion by the British Secret Service." Another is: "Do not forget that Great Britain is responaibte for everything evil which your country la compelled to *uffer." A third Is: "Think daily of Gibraltar and swear to regain it." A fourth Is: "Hate England and pity the English."— The Nation.
A chef who knew lot* about dough
Said, "So far, we've raised it too slow-Well beat Hitler when One dollar in ten Is put into War Bond*
go r
DOUBLE STANDARD
Presa surveys reveal that an overwhelming majority of the daily papers are hot under their editorial collars about the $26,000 (net after > taxes) salary limit.
On the other hand, not one of these advocates of unlimited com-pensstion for the big shots, objects to limiting the wages of a $25 a-week war worker.
What's ssuce «for the goose ap j parently is applesauce for the gan-dy-daneer.—CIO News.
A WAR FOOTING
If shoe rationing actually comes, as threatened, it will just prove thet this country i* giving all for victbry
snd nothing For *de feet*I—U. M W. J.