Kniiževnosi. Ganglovi »Zbrani spisi za mladino«. Učiteljska tiskarna je vzela sedaj v delo IV., V. in VI. zvezek Ganglovih »Zbranih spisov za mladino«. Vsi ti zvezki obsegajo pripovedne spise, in sicer IV. in V. krajše povesti, v VI. zvezku pa bo priobčena daljša povest »V i n s k i b r a t«, ki ji je snov zajeta iz novomeškega dijaškega in belokranjskega življenja. Vsi ti spisi po večini še niso bili nikjer priobčeni ter bodo opremljeni o ilustracijami, kakor so prvi trije zvezki. S VI. zvezkom bo zaključena prva polovica Ganglovih »Zbranih spisov za mladino«. Literarna zapuščina Franca Levca. Pokojni deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Franc L e v e c je ostavil bogato literarno zapuščino z dragocenimi spisi in sestavki ter zanimivo korespondenco. To gradivo bo uredil in izdal — po želji pokojnikovi — dr. Ivan P r i j a t e 1 j. — Tako nam poročajo iz najzanesljivejšega vira. — Čaka nas torej literarni dogodek prve vrste. Dr. Ivan Lah: Dore. (Ilustriral Maksim Gaspari.) Dr. Ivan Lah, ki je danes sam na ruski fronti, je tikoma pred svojim odhodom v vojno službo napisal lepo povest »Dore« iz sedanje burne vojne dobe. Povest je namenjena predvsem odrasli mladini in pripoveduje tragično zgoc5\o vrlega kmečkega dečka, ki išče svojega mobiliziranega očeta. Sirota odide pogumno v svet, da bi našel vojaka očeta; napol zmrzel ponesreči na cesti med vojaškimi vozovi, ki ga prepeljejo v mestno bolnico. Ko ozdravi, je sluga sestre Selme v bolniški vojni kuhinji išče neprestano med ranjenci in bolniki dopustniki ter postane končno žrtev laškega aeroplana. Vso povest je prepletel pisatelj z idilskimi prizori na vasi med dolenjskimi kmeti v dobi vojne, božične in velikonočne praznike preživlja z otroško dušo, zanimivo slika vojno dobo med kmeti in v mestu ter v vojni bolnici. Najlepše se mu je posrečilo opisovanje dečkovih težkih slutenj, mračnih sanj. Dore in očeta preko gor in planjav neprestano zvezana: njune misli, hrepenenja in bojazni srečavajo in objemajo. Deček preživija v svojih daljnovidnih slutnjah in sanjah vso krvavo tragedijo junaka očeta, padlega na bojišču. Povestica spada k najboljšim literafnim spisom naše izvirne mladinske književnosti: v njej je dovolj dejanj, mnogo lepih misli, poetičnih slik ter je pisana v ljubeznivein priprostem jeziku. Prav posebno lepo je okrasil akad. slikar Maksim Gaspari to knjigo z 10. slikami, ki so natisnjene k jjoglavjem kot vinjeta. Slikar je podal čisto v pisateljeveni duhu naivne, a poetične risbe, to in ono s. hu- morom in duhovitostjo, ki bodo gotovo vsakoinur všeč. Knjiga je prirnerna kot darilo odrasl. dečkom in deklicam; toda tudi odrasli, zlasti očetje na vojni, jo bodo čitali z resnim užitkom. »Ljubljanski Zvon«. Tc dni se razpošilja marčeva številka »Ljubljanskega Zvona« z naslednjo bogato vsebino*. Ivan Albreht: Pri vinu, A. Debeljak: V snegti, Alojzij Kraigher: Mlada ljubezcn, H. de Regnier: Samostan (v prevodu A. Debeljaka), irran Albreht: Laž, Fran Albreht: Misel, Anton Novačan: Trije konji, Ivan Roznian: Beseda o rojstvu, Anton Novačan: Hudič v ulici Sv. Mihela, Alojzij Gradnik: Pesem dekleta, Pesem vdove, Fran Albreht: Promenada v snegu, dr. Franc Derganc: Henri Bergson. Listek:!. A. Glonar: Publika.jje Leonove družbe, dr. Lončar: Mein Oesterreich, mein Meimatland, Anton Debeljak: Octave Mirbeau. I. A. G.: Strossmayer na vatikanskem zboru. »Slovan«. Druga in tretja številka »Slovaua« sta izšli skupaj. Zvezek je po vsebini zelo bogat. Med pesniki srečamo v njem G r a d n i k a, G o 1 a r j a, A 1brehta Ivana inJankaSamca. Posebno prijetno učinkujejo Golarjeve »Zimske kitice« in Gradnikova iskrena pesem »Mati poje«. Fran Milčinski izvrstno zabava z nadaljevanjem svoje »Gospodične«, dr. Ivo Šorli pa končava dogodek poštene služkinje Barbike. Kratke novele imajo Ivan Cankar dve, Stanko Svetina eno, F e r d o K o z a k eno in Kostanjevec eno. Cankarjeva zgodba o tem, kako se je useknil gospod Peter Mozolec, je taka, kakor bi jo vzeli iz njegove mladostno prešerne »Knjige za lahkomiselne ljudi«. »Bebec Martin« pa je vseskozi čustven in v svojem koncu globoko učinkujoč. Stanko Svetina spisuje krepko, zanosno in z dobro karakteristiko strah »Kmeta Koritnika«, Ferdo Kozak podaja turoben dogodek iz svojega vojnega zapisnika in Kostanjevec opiše živo resnično bedo »Penzijonista Mvale«. Znanstvena članka sta dva. Dr. Avgust Žigon nadaljuje »Bridko zgodbo iz Levstikovega življenja« in D r. F r. 11 e š i č, priobčuje koncc sestavka o »Simon Gregorčiču« in njegovi učenki«. Fran Lipah, kikaže lep dramatski talent, je zastopan z enodejanko »Dopust«. Listek obsega razna knjižna poročila in nadaljevanja dveh Žigonovih člankov. Zvezku so priložene tri umetniške priloge. Frana T r a t n i k a karakteristična risba »Berača«, dve ljubki trobarvni slikl M a k s i m a G a s p a r i j a pod skupnim naslovom »Velika noč« in Maksa Svab i n s k e g a, slavnega češkega slikarja »Poletna noč«. — Priporočamo »Slovana« vsaka zavedna slov. rodbina bi naj bila naročena na ta naš izboren mesečnik.