296. itlf II1H. V M Hf W I* !• MSHNra Mit nm. leto. .Slovenski Narod* velji w Linbltmnt na dom dostavljen: ▼ upravništvu plenum: cio !elo naprej .... K 24— ce!o leto naprej . , . . K 22-— o! leta „ ■ • . • • 12*— pol leta m • • • • • M*— etrt leta m f • • • • ^*~~ cetrt *cta • • • • • • ^ ^ ia tccsec m » • • • » 2*— na mesec » • • • • • 190 DoWsi n*J se franklra'o. Rokopisi se ne vračajo. Uredntttvo; Knailova mUca it S tv pritličju levoj telfttan *t 34. I&ba|a vsak aaa iraćar livzMil ■•4elJ* te prasaika. Inserati veljajo: peternstopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne st\ an ■ Posanaazaa številka valfta 10 vinarja*. -^—— tša pismena naročita Drez istodobne vposlatve naročnine sa ne ozira. „Narodna tlakama« telefon it 89. .Slovenski Narod* Telia po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej ... K 30*— tetrtVeu : ; :: : *lšo »Amerik° * «<• <**& **** na mesec „ m • • m 2*30 celo leto naprej . . . . K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Ojaravnlatvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon št 85. Zmagovita naša armada zasleduje Ruse v Karpatih v zapadno Galicijo. — Dukla zopet v naši posesti. — 9000 Rusov vjetih v dveh dneh, — Nove operativne odločitve glede vojnih akcij na jugu. — Odbit francoski napadi ob Masi in v Vogezih. — V severni Poljski napredujejo nemške operacije. ZMAGOVITO PRODIRANJE PREKO KARPATOV. — DUKLA V N\-ŠI POSESTI. — Mil VOJI SO VJELI 9090 RUSOV. Dunaj, 14. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 14, decembra j opoldne: V zapadni Galiciji smo nadalje- j vali zasledovanje Rusov in smo zopet pridobili med manjšimi in večjimi po';] povsodi v zrneri proti severu na prostoru. Sedaj fe tudi Dukla zopet v Vaši oosesti. Naše kolone, ki so prodrle preko Karpatov, so viele včeraj in predvčerajšnjim 9000 vjetnikov in so vplenile 10 strojnih pušk. Položaj na naši fronti od Ralbro-tz do vzhodno od Krakova in na južnem Po!?skem je neizprememen. Severno od Lo\vicza so naši zavezniki v napadu prodrli proti spodnji Bzuri. Namesti* načelnika generalnega štaba pl. H >ter, gm. « • * BOJI V GALICIJI IN NA POLJSKEM. V zahodnji Galiciji stoli naša armada v dveh frontah proti Rusom, ena stoji med Niepolomicami in Raj-brotom, kjer imajo Rusi fronto proti jugozahodu. Južno krilo ru^ke armade se je nahajalo že pred dvema dnevoma pri Limanovi, Medtem so \ se morali Rusi umakniti daleč proti severovzhodu. Druga bojna fronta gre od Novega Sandeca preko Ory-bow, Gorlice v Zmigrod. Tu je bilo i naše krilo še v nedeljo nekoliko za- j daj. nekako pri Dukli. Sedaj poročajo, j da je tudi Dukla v naših rokah. Cen- j trum boja se je torej premaknil ne- j koliko pro*i severu. Naša ofenziva j potiska Ruse proti železniški progi j Krakov - Rzeszov. Rusi imajo potem | Vislo v hrbta. Ta naša ofenziva obenem razbremenjuje situacijo na Poljskem, ker onemogoča Rusom, vreči svoje čete iz južnega Poljskega | proti Lodzu in Loviču. Fronta v Ga- | liciji stoji torej nekako pravokotno na fronto na Poljskem. Pri ofenzivi proti Dukli so vjeli na m 9000 Rusov, kar pomeni za sovražnika prav občutno izgubo. Na severnem Poljskem napredujejo Nemci v napadu na Sohaczew ob dolenji Bzuri, vzhodno od Lodza se trud' nemška težka artilerija, razbiti Rusom njih utrjene pozicije. d Pjotrkovom in Novo Radom-c m si stojita sovražnika nasproti čakata, kateri bo pričel z napadom. Od južne meje zahodnje in vzhodnje Prusije piše »Czas«, da so zavezniške Čete tam v naskoku zavzele Przasnvsz, torej so Nemci na črti ob reki Narev prodrli za kakih 5 milj. Od tu ogrožata lahko zaveznika trdnjavi Novogeorgijevsk in Varšavo in celo odrežeta Rusom po-vratek na Varšavo. Sicer ovirajo te :rte trdnjave Zegrze, Serozk. Pul- tusk, Ostrclenka in Lomša, Nemci pa upajo, da jih te trdnjave ne bodo preveč zavirale. Če se jim posreči, odpreti tam \TzeL bo to mogočno vplivalo na položaj na tem bojišču. Ruske armade, ki operirajo tam, bi se morale m>ro umakniti za Vislo in morda še delj proti Brest - Litovsku. »Journal de Geneve« poroča iz Pariza po »Tempsu% da cenijo tam ruske izgube na 1.600 000 mož, od teh je 54O.0OO mož mrtvih in nad 400.600 vjetih. Nemški I»sti so mnenja, da bo Rusom primanjkovalo rezerv, da izpolnijo vTzeli. ki so nastale vsled teh izgub. Holandski listi priobčujeio baje ruski vojni načrt, ki so ga dobili od osebe, ki noče biti imenovana. Po tem načrtu nameravajo Rusi koncentrirati svo?e sile poglavitno proti Avstro - Ogrski in zlasti na Krakov ter medtem nemške čete na ruskem Poljskem zadržati tako, da se ne morejo zakopati in svoje pozicije utrditi. »Handelsnlad^ piše k temu načrtu: Če res eksistira, je ta načrt prav mlad. Do sedaj se je zdelo, da hočejo z delom svoje vojske vdreti skozi vzhodnjo Pružio ali šlezijo v Berolin. z drugim delom pa zasesti Galicijo. Mogoče je, da so vsled razočaranj, ki so jih doživeli, iz; remeni i i svoj načrt. Vojaški sotrudnik »Rjeci« piše: Grupacija sovražnih Čet na i otih v Lovič, Lodz in Pjotrkov je r ovsod enako oddaljena druga od drrge ter daje sklepati, da operira tu ovsod posebna armada. Razdelitev let je karakteristična za poskus Nemcev, obkoliti močno utri^ne ruske čete. Nemci imajo pri čen^tohovj »jtrien centrum in močna krila pri Loviču in Krakovu. To je oodobn? razpo-redha, kakor so jo imeli pri Metzu in Sedanu. Petrogradski listi pravno, da se bo v najkrajšem času bih najvažnejša bitka vse vojne na ruski fronti. Nemci pošiljalo neprestano nova oja-čenia na vzhod in razni znaki kažejo, da nameravajo Memci še drugod napeti vse svoje sile. »Gbrnale d* Italia piše: Nemški načrt, ojač-ti svoje pozicije pri Mlavi, na desnem bregu Visle, je najboljša rešitev, da Avstrijcev ne zapuste in da obenem ščitijo nemške pokrajine. Načrt so izborno izvršili, pri čemer jrm je pomagalo zlasti železniško omrežje. Rusko generalštabno poročilo $ sobote, pravi med drugim, da so Nemci 10. in 11. decembra zopet začeli s silnimi napadi na fronti Ilov-Lovič, ki so trajali dan in noč. Dne 10. decembra se je vršil tudi južno od Krakova trdovraten boj, ki je trajal enako ljut tudi še 11. decembra. Poročilo naglasa, da Je bilo opaziti v Karpatih pri prelazih med reko Dunajecom in Baligrodom močne avstro - ogrske čete, ki prehajajo v ofenzivo. Od zmage pri Lodzu, ki Je eden najpomembnejših dogodkov te volne. ima bitka na severnem Poljskem zopet značaj stoječe bitke. Močno gibanje pa je opažati v zahodnji Galiciji, ki je prisililo sovražnika, da je zapustil karpatske prelaze zahodno Dukle. V »Tempsu* piše general L o -c r o i x o nevarnosti, ki grozi zaveznikom vsled ruske brezdelnosti na zahodnjem bojišču. Ta vojaški kritik pravi: Glasom petrogradskih poročil je obstojal načrt ruske vojske v tem, da zvabi nemške sile v Poljsko ter jih tam zadrži tako dolgo, da se utrdijo. Samo to upamo, da se tak načrt oficijalno ne izvrši. Taka neaktivnost ima za posledico prav nevarne prikazni. Sploh je naš zaveznik na celi fronti, razen morda v Galiciji, malo preveč pasiven. Z vzhodnje Prusije ne slišimo prav nič več o kaki ofenzivi. Zdi se, da so Ruse zadržale žične ovire. Pri Lodzu napadajo Nemci, enako pri čenstohovi in Krakovu. Rusi se omejujejo na to, da grme s svojimi topovi. Edino mesto, kjer Rusi eventualno prodirajo, je na poti v južno Šlezijo. Prodiranje Nemcev na Poljskem pa bi moralo ustaviti tudi tu prodiranje Rusov. Tudi v Londonu so v skrbeh zaradi položaja na ruskem Poljskem, ter pišejo: Celo oficijalna poročila ruskega generalnega štaba nimajo nobene optimistične note, marveč se zadovoljujejo z brezvsebinskim opisovanjem majhnih epizod. »Dailv Mail« meni, da je bil sunek Nemcev na Pjotrkov samo manever, da zakrijejo resnični nemški namen, izvršiti napad z juga proti Varšavi preko Radoma. Ta načrt je bil sila drzen. Zdi se tudi, da je bi! ta sunek izvršen z običajno silo, ker poročajo listi že tudi o bojih pri Konsku, torej iz pokrajine, kjer so mislili Rusi, da ni nobenega sovražnika. Ta nenadni nemški napad so podpirali s sunkom iz Lodza v Tomašov. Med Tomašo-vom in Konsk^m so ruske čete v nevarnosti, da jih obkolijo. Kolera v ruski vojski. Berolinski listi poročajo, da vlada med ruskimi četami na Poljskem kolera, ki je v ruskih vrstah zahtevala že zelo mnogo žrtev. BOJI V KARPATIH Rusi so morali zapustiti večji del ogrskih komitatov, kamor so bili vdrli, marveč so se morali umakniti celo preko gorskih prelazov globoko na gališka tla. Iz Budimpešte poroča'o o vpadu ruskih čet, kakršna je bila slika dne 13. t, m. to-le: Iz Varane poročajo: Katastrofalni poraz Rusov v zemplinskem ko-mitatu je že znano dejstvo. Nekaj razpršenih sovražnih oddelkov se nahaja še ob skrajni meji komitata. V Sztropko, kjer se je bila pokazala neka ruska patrulja, so se naše oblasti zopet vrnile. Saroski komitat je popolnima izpraznjen od Rusov. Prebivalstvo se zopet vrača v Bartfo. Mesto samo ni trpelo, pač pa je več stanovanj in trgovin izropanih. Prebivalcem se ni zgodilo nič zalega. V komi tatu Ung je položaj neiz-premenjen. Tu se nahajajo le manjši ruski oddelki, ki pa so popolnoma pasivni. Tudi v komitatu Bereg stoje le manjše ruske čete. V komitatu Marmaros se položaj baje tudi ni iz-premenil. Zdi se pa, da Rusi ne nameravajo prodirati. V komitatu Szepes se doslej še niso pokazale sovražne čete. Močen odmev Je imelo poročilo, da so naše čete zopet zasedle Novi Sandec, Grvbov, Gorlice in Zmigrod. O pričetku ruskega prodiranja v Karpatih so poročala uradna porodi- la dne 18. novembra. Dne 23. novembra so poročali, da se vrše večji boji v Karpatih in nadaljnje poročilo pravi, da je prinesel vojni položaj s seboj, da smo morali prepustiti nekaj karpatskih prelazov sovražniku. Dne 26.novembra so poročali, da trajajo boji še naprej in isto poročilo je dospelo 28. novembra. Dne 30. novembra poročajo že o porazu Rusov v Homoni in poročila z dne L, 2., 4. in 5. decembra ne povedo drugega, kakor da boji Še trajajo. Dne 6. decembra nam povedo, da so bili Rusi zavrnjeni preko Beskidov in 7. decembra izvemo, da se Rusi umikajo. Dne 10. decembra nam je povedalo oficijalno poročilo, da uspešno prodiramo, da potekajo naše operacije po načrtu. V soboto smo nato brali, da so naši zopet zasedli Lupkovsko sedlo in da so se pričeli boji na črti Grvbov, Gorlice, Novi Landec. Iz Jarsvja poročajo sedaj, da je opažati ob rusko - romunski meji dva ruska armadna zbora, o katerih nalogi pa do sedaj še ni ničesar znanega. • » Ruska sodba o avstrijski armadi. Sofijski list >Blgarija« citira članek »Ruskega Invalida«, v katerem neki ruski očividec poroča o bojih v Galiciji. V tem članlai priporoča avtor, naj se ne podcenjuje avstro-ogr-ske armade. Przemvsl je moderna, velika trdnjava, katere osvojitev bo ena najtežjih ruskih nalog. Zavzetje z naskokom nima nade na uspeh, povrh pa bi zahtevalo tudi silne žrtve. Vse kaže na to, da bo potrebno zelo dolgotrajno obleganje. Tudi rusko napredovanje proti Krakovu je zelo težko. Avstro-ogrska artiljerija je prvorazredna, ali vsaj tako dobra, kakor ruska. Imenovani list poudarja izredno hrabrost in bravuro ogrske konjenice, kakor tudi težave in nevarnosti, ki so zavirale uspehe ruskih čet povodom operacij v Karpatih. Ako tudi v Rusiji upajo na zmago, vendar končni uspeh ne bo nastopil tako hitro, a ako Rusi pričakujejo kaj drugega, bo javno mnenje gotovo zelo razočarano. Vjetniki na Ruskem. Krakovska »Nowa Reforma« reproducira v svoji izdaji od preteklega petka to-le vest lista »Mitteilungen des polnischen Pressbureau« v Be-rolinu z dne 7. t. m.: »Ruskoje Slovo« z dne 1. t. m. priobčuje nasledno vest: Predsedniki ruskih društev v Petrogradu so predložili ministrstvu to-le prošnjo: 1. Slovanski vjetniki naj se oddele od drugih. 2. Društva, ki so predložila to prošnjo, smejo vjetnike podpirati in jim pošiljati darila. 3. Slovanskim zdravnikom naj se dovoli, da svobodno izvršujejo svojo zdravniško prakso,* ker itak primanjkuje zdravnikov v Rusiji.« — Kako je vlada rešila to prošnjo, ni znano. NemcLv Rusi]]. Iz Rige poročajo, da je ukazal tamošnji gubernator, da morajo vsi nemški napisi tekom 7 dni izginiti. Kdor bi tega ne storil, plača 300 rub-Ijev globe. IZ GALICIJE, Gališki deželni šolski svet posluje še vedno v Biali, vest, da se je preselil, ni resnična, Gališki deželni odbor Je še vedno na Dunaju I. Do-minikanerbastei 19. Vodstvo poljskega narodnega odbora se nahaja na Dunaju I. Neuthorgasse 9. Trgovska in obrtna zbornica za Krakov in Lvov in gališka hranilnica poslujeta na Dunaju I. Stubenring 8—10. Od 10. t. m. je okrajno glavarstvo v Vielicki zopet reaktivirano, tekom tega tedna prične poslovati tudi okrajno glavarstvo v Bohniji. Železniški uradniki proge Krakov-Tarnov so bili zopet vpoklicani v službo. Zajeti ruski avtomobili. Krakovska »Nowa Reforma« poroča: Med vojnimi trofejami, ki jih je naša armada vplenila Rusom na bo-jiščah v okolicah Krakova, se nahajajo tudi ogromni ruski vojni avtomobili, ki so jih včeraj pripeljali v Krakov. V Krakovu je nastalo občutno pomanjkanje moke. Več krakovskih pekov je odšlo na Dunaj, da nakupijo velike množine moke. * NOVE OPERATIVNE ODLOČBE IN UKREPI NA JUŽNEM BOJIŠČU. Dunaj, 14. decembra. (Kor. ur.) Z južnega bojišča poročajo uradno: Ofenziva, s katero smo prodrli od Drine v južnovzhodni smeri, je zadela jugovzhodno od Valjeva na silno nadmočnega nasprotnika. Morali smo jo ne samo opustiti, temveč je tudi povzročila umikajoče kretanje naših čet, ki so se borile že mnogo tednov trdovratno, sijajno, toda z velikimi izgubami. Temu nasproti smo pridobili Belgrad. Iz tega izvirajoči splošni položaj bo imel za posledico nove operativne odločitve in ukrepe, ki morajo služiti prepoditvi sovražnika. • * POLOŽAJ NA SRBSKIH BOJIŠČIH. Vojaški strokovnjak graške »Ta-gespost« piše o položaju na srbskih bojiščih: Vrhovno poveljstvo naših balkanskih vojsk poroča danes natančneje o vzrokih nove razporedbe naših čet. Iz poročila razvidimo, da so Srbi prodrli z znatnimi silami iz okolice Gornji Milanovac (v dolino zapadne Morave) v prostor južno-vzhodno Valjeva - Užice. Komunike se bavi s položajem, katerega smo že premagali ter je le nekak komentar nove grupacije naših sil. Poročilo našega armadnega vodstva je bilo potrebno, da se zavrnejo fantastične trditve Srbov, ki so dali v Parizu in Petrogradu že zvoniti zvonove zmagoslavja. To zvonenje pa je bilo predčasno, kakor ono rusko pred zavzetjem Lodza. Smatramo, da smemo trditi, da bodo Srbi navzlic 50.000 možem, ki so jim prispeli v ojačenje, kmalu dobili — mačka. Situacija naših balkanskih čet je sedaj zopet dobra, ker je nova grupacija povečini že končana. O ojačenjih, ki so prispela za Srbijo, poroča bukareški »Universul« iz Tulce, da so pripeljale dne 10. decembra ruske donavske ladje (10 re-morkerjev z 10 vlečnimi ladjami) municijo in živež za srbske čete. Drugi dan je plulo po Donavi zopet 35 ruskih ladij z vojnim materijalom in ruskimi četami za Srbijo. Ali obstojajo srbska ojačenja, o katerih poroča naše uradno poročilo, že iz ruskih čet ali ne, se ne da dognati. Po vesteh iz Budimpešte, je dobila Srbija tudi 2 ruska podonavska trgovska parnika: »Sveti Gjor-gje« in »Srbija« v dar. Ta dva parnika sta armirana in naj ščitita srbske podonavske transporte. Medtem, ko se vrši na zapadni srbski fronti novo grupiranje naših čet, se razvija situacija na severni bojni črti za nas tudi nadalje ugodno. Kakor javljajo iz Pančove, prodirajo naše čete Južno in južnovzhodno od Belgrada ter napadajo tudi srbske pozicije v gorovju Podunavlje. Dose-daJ so zajele kakih 2000 Srbov ter om 2. «MX>VHN ^ftl NAKUtT, Ou« 15. tftCOBbra 191%. 296 stev« vplenile mnogo vojnega materijala. Vreme pospešuje naše operacije, ker so dnevi solnčni in skoro topli. O razmerah v Makedoniji, prihajajoča večinoma bolgarska in turška poročila zatrjujejo, da je položaj za Srbe tam slej ko prej zelo težaven. Razstreljeni vardarski most povzroča Srbom, za katere je vardarska železnica prava srčna žila - dovodnica, ker prihajajo po njej iz Soluna veliki francoski municijski in aprovizacij-ski transporti, resne težkoče. Poroča se, da so pričeli most z vso naglico popravljati, in sicer pod vodstvom grških inženirjev. Carigrajske vesti hočejo vedeti, da bodo nastale skoro zopet albanske homatije, ker se pripravljajo razna arnavtska plemena, da vdrejo na srbsko ozemlje. — »Frankfurter Zeitungc celo trdi, da so severna albanska plemena napovedala Srbiji vojno. Kakor javljajo berolinski listi, se izraža rusko časopisje o položaju v Črni gori jako pesimistično. »Novoje Vremja« potrjuje, da je Crra gora izčrpana in da se ne more več braniti. * Razmere v Beigradu. Iz B e I g r a d a se poroča: V sredo so pozvale naše vojaške oblasti prebivalstvo, da odda vse orožje, municijo itd. Temu pozivu se je prebivalstvo skoro brez izjeme odzvalo. Pri hišnih preiskavah pa so našle naše oblasti dve pravcati skladišči orožja: eno v kleteh ruskega poslaništva, eno pa v kleteh znanega »Grandhotela«, ki je last vdove po kralju Milanu. Natalije. V kleti »Grandhoteia« se je nahajalo mnogo pušk ter tudi ISO ročnih granat. Tam so naše oblasti izsledile tudi moža, ki se je zapletel pri preiskavi v protislovja ter je bil po vojnem pravu ustreljen. V mestu vlada popolen mir. — Javnovarstveno službo izvršuje hrvatsko orožništvo pod poveljstvom podpolkovnika Schwarza, policijsko službo vodi provizorno zemunski policijski načelnik dr. pl. Vuković. V zadnjih dneh se je vrnilo mnogo prebivalcev, ki so polni zaupanja v objektivnost avstrijske uprave. Česna železnica izvršuje redni promet, cestna razsvetljava funkcijonTa normalno, kupčija in obrt se zopet razvijata. Promet med Belgradom in Zemunom za civilne osebe še ni dovoljen. Poslanik Spalaiković odide iz Petrograda? Golos Moskvi« poroča, da bo znani srbski poslanik Spalajković skoraj iz Petrograda odpoklican. * * GRŠKA POMOČ SRBUI? Petrogradska »Rječ« je izvede'a bale iz diplorr.atičnih krcgov: Smatrati je, da bo vprašanje grške pomoči za Srbijo skoro ugodno rešeno, in sicer na ta način, da zasedejo grške čete srbsko makedonsko ozemlje ter tako omogočijo, da pritegne Srbja svoje, v Makedoniji stoječe vojaštvo k svojim armadam na bojiščih. Bolgarija je baje izjavila, da iz tega dejstva ne bo izvajala nikakih kon-sekvenc, ker ima od tripelentente zagotovilo, da bo bukareški mir gotovo revidiran, ako se vzdrži vsake sovražnosti proti Srbiji Po drugih poročilih se vrše med srbsko in grško vlado pogajanja, da na] bi odposlala Grška pomožni zbor 4 100.000 mož. Grška pa zahteva kot kompenzacijo: 1. Bitolj: 2. korekturo srbsko - grške meje; 3. zasiguranje tripelentente, da bo ščitila Gr?ko pred eventualnim napadom Bolgarije. Pripadniki sovražnih držav v Pešti. Budimpešta, 14. decembra. (Ker. urad.) Poročilo ogrskega kor:spon-denčnega urada. V današn-i seji mestnega upravnega odbora je policijski načelnik Bota naznanil, da se je v smislu naredbe ministrstva notranjih del z dne 25. in 29. novembra zglasilo v zgiaševalnem uradu pri policiji 2208 pripadnikov sovražnih držav. • BOJI MED MASO IN VOGEZI. — NERESNIČNA RUSKA IN FRANCOSKA URADNA POROČILA. Berolin, 14. decembra, (Kor. ur.) Poročilo VVolffovega urada. Veliki glavni stan, dne 14. decembra dopoi- Z lahkoto smo odbili slabejše francoske napade proti nekaterim delom naših pozicij med Maso in Vo-gezi. Sicer nimamo ničesar bistvene« ga poročati z zaoadnega bojišča, kakor tudi ne iz vzhodne Prusije in južne Poljske, Na severnem Poljskem se naše operaciie nadaljujejo. K ruskim in francoskim uradnim poročilom le to-le pripomniti: bra uradno poročali: »Jugovzfcodao od Krakova mo 1 aadaHavali a evejo atavtv* orno vzeB vec atmllrtt tagm la etrtMi pašk ter vjei efcroc Jtti mol* Do-iaoako pa nI prišel v rarim raba alti en mož, niti ea top ali ftrojaa patka od naših ju*onfcodno t* Krakova ta boreclncet Uradno parttko poročflo g dne 12. decembra trdi: »Severaovznodno od Valllyia smo popolnoma uaicili 1 nemško baterijo. V Deoaxnondxen zapadno od Vignoolles le Attoacnatel smo uničili 2 nemški bateriji, I veli. kokallbrsko* 1 določeno za letala. V Isti okolici so Francozte razstrelili neko stražnico in uničili več okopov.« Vsa ta poročila so izmišljena, Vrhovno armadno vodstvo. • * S FRANCOSKO - NEMŠKEGA BOJIŠČA. Pariz, 14. decembra. Francoski uradni komunike z dne 12. t. m. ura-vi med drugim: Sovražnik je včeraj kazal dokaj aktivnosti v okolici Yperna. Izvršil je na naše postojanke več napadov, izmed katerih smo tri popolnoma odbili. Na samo eni točki se je sovražniku posrečilo, da :e dospel do naših prvih strelskih jarkov. Nase čete so nevzdržema prodirale proti sovražnim pozicijam. V okolici Arrasa in Jupincourta so se vršili artiljerijski boji. V Argonskem Jesu smo se na raznih točkah z okopi približali sovražniku in odbili dva nemška napada. Pri Varennesu smo utrdili svoje uspehe v zadnji 1 dneh. Nemška artiljerija je kazala veliko aktivnost, ni pa nam zadala nobenih izgub. Tudi na višinah ob reki Masi smo napredovali. Južno od Thanna smo osvojili kolodvor v Asraehu. Na ostali fronti v Vcgezih so se vršili samo artiljerijski boji. Ženeva, 14. decembra. Presojajox položaj na bojišču kažejo francoski listi velik optimizem. Ne gre sicer za takozvano veliko ofenzivo, vendar pa dado poročila generalnega štaba spoznati, da se je pričela dema ofenziva. Vrhovno poveljstvo pač ve, kaj je potrebno. Treba je torej samo potrpeti in zaupati v srečtn izid operacij, to tem bolj, ker se je doslej francoska javnost lahko temeljito prepričala o dalekovidnosti in sposobnosti francoskih vojskovodij. Francoski uspehi med Armentieresom in Liilcm, med Arrasom in Len-som bodo vzpričo krepkega sodelovanja hrabre angleške armade odločilno učinkovali na potek ostalih operacij. Rotterdarn, 14. decembra. »Times poročajo s severnega francoskega bojišča. Obnovljena aktivnost nemške armade ob Yseri je nepričakovan dogodek, ki pa nima večjega pomena. Preplavljeno ozemlje pa bo onemogočilo vse nemške načrte. Za glavno točko svojih napadov so si izbrali Perovse. V težkih bojih zadnjih dni, katerih središče je bilo mesto Ypern, je bil resno ogrožen samo del angleških postojank. Naša artiljerija je nam izvrstno služila. Treba je nagla-šati, da imamo na razpolago toliko topov, kolikor jih potrebujemo. Nemci imajo sicer nadmoč v svo težki artiljeriji, kar pa se tiče ce tnega števila topov, pa je dognana stvar, da mi in naši zavezniki dalek > nad-kriljujemo Nemce. Saniosrevara Francozov. Iz Ženeve javljajo: »Le Temps« piše v številki od pretekle srede: Vrhovni poveljnik Joffre naj prične z ofenzivo, ker je veliko število nemških Čet odšlo na Poljsko in je vsled tega zapadna fronta skoro brez nemške vojske. Sedaj je napočil čas, da se odločno nastopi. Joffre preveč od-lašča. List triumfira, ker je japonski prestolni govor obljubljal skorajšnjo pomoč. »Temps* namenoma pripoveduje, da nimajo Nemci več municije in da so čete dobile nalog, naj štediio s streljivom. — Ni pač treba naglašati, da je vse to samoprevara Francozov, ki se bo nemara še bridko maščevala. Anglija in belgf'ska nevtralnost Berolin, 14. decembra. (Kor. u.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitungc piše o angleški igri o belgijski nevtralnosti: O angleško - belgijskem sporazumu so bili najdeni obremenjujoči dokazi krivde. Nedavno tega so v Bruselju prileti angleškega pcslaniškega tajnika Orant Wat-s o n a, ki je ostal v angleškem po-slaniškem poslopju, dasi se Je sedež poslaništva premestil v Antwerpen in kasneje v Havre. Poslaniškega tajnika smo nedavno tega zasačili pri poskusu, da bi skril spise, ki jih je pri aretaciji neopaženo vrel sabo ix poslaništva. Pregled aktov Je do- 0nal 4a 9* aa oaafaa aptae aajia-timnejie vrste, ki se ttceJp belgijske mobibizacije in obrambe \ntwerpna. Spisi aa ja leta 191& ia 1914 Med spisi aa aafcaja tadiakrofeafca aa viija belgijska vojaška aovaUatva s faksi. miliranM podpisi belgijricega vojna* ga mintstra in belgitskaga ganerai-štabnega načelnika, nadalje beleike o seji komisije za oakrfeovalno bazo Antwerpaa dne 27. maja 1913. Posebno zanbniva je tudi notica, ki smo jo našli pri spisih in glede katere je bil angleški uradnik v velikih skrbeh. Iz te notice je razvidno, da je Francija že 27. Julija odredila svoje prve mobilizacijske ukrepe in da je o tem bilo angleško poslaništvo nemudoma obveščeno od belgijske strani. Ako bi bili potrebni še nadalj-ni dokazi za zveze, ki so obstojale med Anglijo in Franciio, nudi ta materijal, ki smo ga našli, v tem oziru dragoceno dopolnilo. Za Anglijo je v resnici veljala belgijska nevtralnost toliko, kakor košček papirja, na katerega se je sklicevala, v kolikor je to odgovarjalo njenim interesom, katerega pa bi takoj zavrgla, čim bi to služilo njenim ciljem. Očividno je, da je angleška vlada kršenje belgijske nevtralnosti z nemške strani porabila samo kot pretvezo, da bi vojno predstavila svetu in angleškemu narodu kot pravično. POMORSKA BITKA PRI FALK-LANDSKIH OTOKIH. *K6!nische Zeitung« poroča no *Daily Chroniclu« iz New Yorka, da so ltT»e5i Anglež! v pomorski bitki pri Fa!k!ar?dsk«?i otokih hude izpiske. N*k! častnik »Dresdena« fe baje Izjavil, da so Angleži i7gubiii tri ladje. Reuterjev urad poroča iz Bu-enois Airesa o pomor? ki bitki, da je streljala nemška križarka salvo za salvo tako dol?o, da so stali topovi pod vedo. Križirka se je potopila pod trikratnim »hura!« moštva in zastavnim salutom zmagovalcev. Ko so pozvali »Niirnberg«, da nai se vda, je odgovorila: »Nemške ladje se ne vdajaio.« Borila se je tako dolgo, da se je ootcoija. Angleška zasledovalna flotila je obstojala iz ladij »Ach:'les«, »Cochiane«, »Natal« in »Shanon«. Seveda to ni«o vse ladje. * Nemški pC^crskl čolni pred Dovrorn. »Ccrriere della sera« poroča, di so pred par dnevi poskusili nemški oc^morski Čolni vdreti v pristanišče v Dcvru. Prvi podmorski čoln 50 orazili ob 4. uri 40 minut zjutraj ter ga obstre'ievali, nakar Je izsiml. Ob pol 7. zjutraj je poskusilo b°je 6 podmorskih Čolnov vdreti v pristanišče. Nfcpadi pa so bili odbiti. Kakih 100 strelov iz topov je bilo oddamh. Angleške ladje v pristanišču so os-ale nepoškodovane. BOJI V KOLONIJAH, Francoska poročila pravijo, da so Francozi in Angleži v bojih za Togo naleteli na hud odpor. Tudi v Kamerunu so bili Angleži pri prvem naskoku na Jabassi poraženi. Trikrat so naskočili ta kraj in vsakokrat so bili zavrnjeni. Ko so dobili Angleži ojačenja, so Nemci razdejali Jabassi in se umaknili v notranjost dežele. Glede zasedenja nemških otokov v Južnem morju, je izjavil japonski zunanji minister Kato, da bodo obdržali Jancnci te otoke tako do1go, kakor dolgo bo to v interesu Japrn-ske. Pač so druge zahteve priglašene, govorilo pa se bo o tem šele pri sklepanju miru. Med burskimi vstaši, ki so se vdali, se nahaja tudi general Rauten-bach, poveljnik Jager s 30 možmi in korneri Eksteen in Debusson, Edini znani vstaški vodja, ki se nahaja še v državi Oranje, je ConroL TURSKA VOJNA. Otvoritev turškega parlamenta. — Sultanov prestolni govor. Carigrad, 14. decembra. (Kor. u.) Turški parlament je bil danes otvor -jen s prestolnim govorom, ki naglasa, da je bila cesarska vlada trdno odločena, ohraniti nevtralnost. Vsled napadov ruskega brodovja v Črnem morju in otvoritev sovražnosti s strani Anglije in Francoske, se Je čutil sultan prisiljenega, z božjo milostjo in pomočjo proroka, proglasiti volno stanje napram ttm državam. Ker je zavzela potreba, odstraniti destruktivno politiko teh treh držav z orožjem, značaj verske dolžnosti, je sultan s tozadevnim fetva pozval vse muzlimane na sveto vojno proti tem državam in proti onim* ki lira pribite na pomoč. Prestolni govor naglasa nato hrabrost in junaštvo cesarskih vojsk in bodovij in red in prizadevanje* s katerim so muzlimani sledili mobilizacijskemu povelju, kar dokazuje, da tvori narod v blagor domovine sedi- I ■len Mok patrijotizma. Prestolni govor izreka pričakovanje, da bo dal parlament iste dokaze složnosti in edtootti in da bo tariko orožje pri-drmfOo sijajna zmaga oata zmagam, ki so Jih v Evropi davne armade zaveznikov Turčije, Nemčija in Avstro-Ogrika zapored izvojevale nad sovražniku — Prestolni govor opozarja nato na odpravo kapitulacij, s čimer je bil v Turčiji zopet uveljavljen režim mednarodnega prava, ter z zadovoljstvom konstatira, da so odno-šaji napram državam, ki se ne udeležujejo svetovne vojne, odkritosrčni in prijateljski in da velja to zlasti za odnošaje napram sosednji Bolgarski. Turški uspehi. Carigrad, 14. decembra. Listi poročajo: Turške čete so se utaborile v Katie ob Sueškem prekopu. Neka turška križarka ie obstreljevala dne 10. decembra Bat um. Mesto gori. Križarka je odplula nepoškodovana. Turške čete so se izkrcale na besarabskem obrežju. Med mohamedanci — ruskimi podaniki v Kavkazu — je izbruhnila nevarna vstaja. Cez 50.000 se jih namerava pridružiti turškim Četam, Navdušenje za sveto vojn se vedno bolj razširja. Zeleno zastavo proroka Mohameda preneso te dni v Damask. Iz Medine so se podali tisoči v Damask, med njimi tudi sin velikega šejha Senusijev. Breslau - Midilli pred Sebastopolom. Iz Sofije poročajo: Ruski komunike z 10. decembra priznava, da je priplula isti dan turška križarka »Midilli« (Breslau) pred Sebastopol ter obstreljevala pristanišče; Ruski hidroplani so jo skušali pregnati z bombami. »Midilli« je končno odplula, ne da bi bila v pristanišču povzročila posebne poškodbe. Fez v rokah vstašev. Berlinsi listi poročajo preko Španije: Francoske čete so se morale umakniti iz reza. Mesto so zasedli vstaši. • Nemški in avstro - ogrski državljani v Egiptu odpuščeni. London, 13. decembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Kahire: Deset nemških, avstrijskih in ogrskih državljanov, ki so stali v službi mešanih sodišč, je bilo včeraj odpuščenih in jih spravijo najbrže na Ciper. * Boji ob Perzijskem zalivu. Angleški komunike zatrjuje, da so imele indijske čete. ki operirajo v Perzijskem zalivu, velike uspehe. Vse ozemlje od morja do Kurne ob izlivu rek Tigris in Evfrat je v angleških rokah. Turške čete so imele znatne izgube. Trdnjava Kurna se je predala s celo posadko. Angleške izgube so baje prav majhne. ITALIJANSKO - TURŠKI KONFLIKT. Dunajski listi poročajo, da bo italijansko - turški konflikt skoraj poravnan. Turčija je pripravljena, eventualne pogreške svojih uradnikov povodom aiere v Hodejdi popraviti. Otomanski poslanik v Rimu, Nabi bej, izjavlja: »Hodejdski incident }e očividno nastal le vsled nesporazumljenja. Turška vlada bo gotovo dala prostovoljno najdalekosežnejšo zadoščenje, ker nima poštenejše želje, kakor to, pospeševati Čim najbolj prijateljske odnošaje z Italijo.« V Rimu so bile včeraj razširjene vesti, da je prišlo v Carigradu do veirkih demonstracij proti italijanskemu veleposlaniku. Te vesti se de-mentirajo. Tudi italijanski politični krogi zatrdno upajo, da konflikt ne bo rodil dalekosežnejših posledic. Z napetostjo se pričakuje turškega odgovora, zlasti tudi zato, ker se skriva za hodejdskim incidentom tudi principijalno vprašanje kapitulacij-skega prava, ki ga je Turčija ob izbruhu vojne odpravila, na katerega veljavo pa se Italija izrecno sklicuje. Ta diferenca Je bistvena — morda za bodočnost važnejša, kakor pa afera, ki se ie odigrala na italijanskem konzulatu v Hodejdi. Manifestacija za nevtralnoat Itallic* Iz Rima poročajo: Novo usta* novljeni »Odbor za varstvo Italijan« skih interesov« je sklical v nedeljo zborovanje svojih pristašev, na katerem je bila pod predsedtvom po« slanca Belmonte sprejeta resolucija za nevtralnost Italije. V dvorani Je prišlo opetovano do burnih prizorov, ker so se bili vtihotapili tudi radikalni in republikanski pristali v namenu, da razbijejo shod. a Hl a Knez Bffloor prfiiaia Iiaflp kompenzacije? Italijanska »Perseveranza« Javlja, da prihaja novi nemški veleposlanik kot pošten mešetar v Rim, ker prinaša Italiji kompenzacije za njeno nevtralnost, tako da bo dobila brez vojne vse, kar Je upravičena za-htevati. Z ozirom na razne vesti, da obljublja knez Biilow v imenu Nemčije Italiji Trentino, izjavlja »Kolnische Zeitung« oficijozno, da Nemčija nikdar ne razdaje stvari, ki niso njene in da so torej podobne vesti prozorne izmišljotine intrigantov trojnega sporazuma. POLOŽAJ V BOLGARIJI. Iz Sofije poročajo: Situacijo v Bolgariji se da označiti z dvema besedama: oborožena nevtralnost Bolgarija si je zopet popolnoma opomogla. Globoke rane druge balkanske vojne so skoraj zaceljene, finance so reorganizirane, trgovina in industrija se znova razvijajo, armada je zopet silna in na dobro pripravljena za vsako eventualnost. Takoj ob izbruhu evropejske vojne je izvedla. Bolgarija delno mobilizacijo svoje vojske. Poklicani so bili po vrsti posamezni rezervni letniki in danes je cela rezerva in tudi tretji pofciv že vojaško nanovo izvežbana. Bolgarija je tekom letošnjega leta posvečala največjo skrb oboroževanju svojih čet, nabavila mnogo topov, pušk, obleke in sanitetnega materijala. Bolgarija pa se ne oborožuje za vojno, temveč namen njene mobilizacije je poudariti in zasigurati nevtralnost. Tega načela se držijo oficijelni merodajni krogi z vso doslednostjo, navzlic vedno naraščajoči agitaciji za vojno, navzlic vedno silnej-šemu vetru, ki veje iz Petrograda, Govor ministrskega predsednika Ra-doslavova v prvi seji sobranja je v tem oziru veleznačilen. Zamanj ironi-zirajo ruski oficijozni listi Radosla-vovo izjavo, da se zanaša Bolgarija na »blagovolnost vseh velikih držav«, češ vojna se lahko konča tako ali tako, vsekakor pa ne z rezultatom, da bi vse velike države obsipale Bolgarijo s svojo blagovolnostjo, zamanj obljublja in grozi tripleenten-ta — Radoslavov in kralj Ferdinand sta odločena vztrajati na svojem stališču in tudi če bi se morala zoper-staviti večini bolgarskega naroda,ker sta prepričana, da služi bolgarskim interesom najbolje korektna, hladn^ nevtralnost na vse strani. Oficijozni »Dnevnik« dementira baŠ te dni vse iz krogov tripleentente izvirajoče vesti.kakor da bi Bolgarija na skrivaj podpirala eno ali drugo nasprotnico trojnega porazuma z izjavo, da Bolgarija nikomur ne dovoljuje prevažanja vojnega materijala čez svoje ozemlje. V Rusiji narašča seveda nejevolja nad bolgarsko politiko tem bolj, čim bolj se razvijajo dogodki v prospeh centralnih držav. Znani ruski pesnik Leonid Andrejev je napisal v »Berževija Vjedomosti« ljut članek, v katerem imenuje Bolgare »narod Judežev Iškarijotov«. Ta članek je izval v Sofiji veliko ogorčenje, dijaštvo prireja protestne shode, slavni pesnik Ivan Vazov, ki je težko obolel, izjavlja v listih, da zasluži članek Leonida Andrejeva zaničevanje celega bolgarskega naroda. — Znak splošnega razpoloženja je, da se pro-tiruska brošura »Komiteja za osvoboditev Ukrajine«, ki je izšla te dni v bolgarskem jeziku silno razširja. Brošuro je napisal avstr. poslanec dr Cegalski pod naslovom »Ne osvoboditelj, temveč tlačitelj narodove. Mni 11« ttMi ■■ ur rti izlili i^^^n^HI^H^H ^j^ii -96. ste* »SLOVENSKI NAKOD*, one IH. decej»Dn 1914. Stran 9« MARŠAL VON DER GOLTZ-PASA O POLOŽAJU. Sofijski korespondent »N. Fr. Pr.« se je razgovarjal z nemško-turškim maršalom von der Goltz-pašo, ki je na svojem potu v Carigrad obiskal bolgarskega kralja Ferdinanda. Von der Goltz paša je na stavljena vprašanja o položaju na evro-pejskih pojiščih tako-ie odgovarjal: Vprašanje: Kakšen je položaj v Belgiji? Odgovor: »Popolnoma normalen. Belgijsko prebivalstvo se je prepričalo, da so Nemci vse prej kakor pa grozoviti. Vsakdo živi tamkaj, kakor v miroljubni državi. Kupčija in promet sta zopet oživela, Belgijci so se hrabro borili za svojo domovino. Ta nasprotnik zasluži priznanje.« Vprašanje: Kako je na zapadnem bojišču? Odgovor: »Stojimo s svojo milijonsko armado v sovražnikovi deželi. Najbogatejše francoske province so v naši posesti. Tam se borijo na obeh straneh velikanske množice. Ozemlje, na katerem se vršijo vojne operacije pa je zelo ozko. Ne more se več manevrirati. Nasprotniki se nahajajo na kratke distance v okopih. Svojih nasprotnikov ne podcenjujemo. Francozi in Angleži se bijejo s sijajno hrabrostjo — toda mi pridobivamo na terenu. Prepričan sem, da bomo nekega dne zlomili sovražni odpor. Nemčija je pripravljena na dolgoletno vojno. Zmagal bo oni, katerega vojaštvo ima več odporne sile in najboljšo disciplino. Nezlom-ljeno vojno navdušenje in morala ter sijajna aprovizacija naših čet, njihovi drznoposrumni napadi ne pripuščalo nikakega dvoma, da ostane Nemčija zmagovalka.- Vprašanje: »Kakšen je položaj na vzhodu?« Odgovor: »Tam si je ohraniia vojna svoj stari značaj. Ljuti boji se nadaljujejo. Tudi tam pa bodo odij-eali boljši poveljnik ter večje sposobnosti čet. Da so te prednosti na naši strani, nam dokazuje 300.000 vjetih Rusow< Vprašanje: Kaj mislite eksee-lenca o Angliji? Odgovor: »Ob izbruhu vojne se je v Nemčije napeto pričakovalo, kakšno delavnost razvije angleško brodovje. Ta napetost je znatno popustila. Ancleška vojska se na kopnem hrabro bife. Toda nfen človeški materijal se z našfrn ne da primeri*-ti. Angleško u^onje. da nas bo mogoče izstradati, je prazno. Nemčija je do prihodnje žetve bogato preskrbljena in financijelno je na boljšem od vsake druee države. Vprašanje: Kaj menite eksce-lenca o Turčiji? Odgovor: »Z velikim zadovoljstvom se oziram na sedanio turško armado, ki je v zadnjih I*nlh zelo napredovala. V L 1912. Turčija ni bila na veliko vojno zadostno pripravljena. Pripričan sem. da se bo Turčija siiaino rehabilitirala, kar dokazuje že začetek vojne.'; Vprašanie: Kako naj po Vašem mneriu ekscelenca postopa Bolgarija ? Odgovor: Odgovor je jako enostaven. Tako samozavesten, sposoben narod, kakor ^o Bolgari, sme proizvajat: le r a rodno politiko. To sta modri kran Bolgarov in njegov izvrstni prvi minister tudi do-sedaj storila.« ♦ * Papež pripravlja novo akcijo za mir. Berlin, 14. decembra. Nemški listi javljajo: Papež pripravka za božič novo mirovno akcijo ter pred^ži vojskujočem se silam konkretne dobro prtirhijene mirovne predloge. Papežev predlog, da naj bi se za praznike sklenilo kratko prerrvne, je knt prva sprejela Anglija. Njej so se po vrsti pridružile Nemčija, Avstrija in Srbija. Rus;ia in Franciia pa ste predlog odklonili in zato je seveda propadel. Rojeni in EFtui slovenski (Kratice: p. = polk; komn. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) Seznamek izgub št. 75. z dne 7./XII, Arh .Martin, 26. črnov. p., 7. st., r.; beti Ivan, 27. črnov. p., 1. st., r.; Avbcfl Lorenc, 27. črnov. p., L st, r.; l*z. Je Martin, 27. črnov. p., 2. st., r.; ,r)dIo*~ Štefan, 12. huz. p., 3. šk., r.; Beiinj/er Jožef, 27. črnov. p.f 1. st., r.; Berdmk Maks, 27. črnov. p., 2. st, \z Ljubljane, mrtev; Bergiez Anton, 26. črnov. p., 8. st, r.; Bervar Kar, 26. dom. p., 8. st, m.; Bezjak Anton, 26. dom. p., 8. st, m.; Bitenc Ivan, 26. dom. p., 7. stot., r.; Bizjak Maniru 27. črnov. p.. 3. stt r.; Blaznik Fran, 27. črnovniški polk, 4. stotnija, iz Mokronoga, mrtev; Bobek Bernard, 26. d. p., 6. stot, r.; Bočko Anton, 26. dom. p., 3. st, r.; Bogme Širne n, 26* dom. p.« 4. st., r.; Borko Anton, 26. d, p.. 3. stot., r.; Bošec Anton (brez podatkov), m.; Bradan Fran, 26. d. p., 11. stot, r.; Brinovec Ivan, 7. poL top. p., mrtev; Brodnik Urb., 27. črnov. p„ 1. st., r.; Burkelc Matija, 26. d. p., 4. stot, m.; Čaus Jožef, 26. d. p., 6. stotnija, m.; Centrich Jakob, 26. d. p., 11. st., r.; Cinžar Fran, 26. dom. p., 7. stot, r.; Cokan Martin, 26. dom. p., 3. st., r.; tolner Fran. 26. dom. p.. 11 st, m.; Crešnar Ivan, 26. d. p., 7. stot, m.; Cvetko Ivan, 26. d. p., 8. stot., r.; Cvetkovič Martin, 26. d. p., 8. st., r.; Damiš Fran. 26. d. p., 4. stotnija, r.; Delnjak Fran, 26. d. p., 4. stot, m.; Dobrave Andrej, 27. črn. p., 4. st., r.; Dobrave Jožef, 27. črn. p., 4. st, r.; Dreboc Anton, 26. dom. p., 12. st., r.; Drobine Fran, 26. d. p., i l. stot., r.; Drofenik Fran, 26. d. p., 12. stot., r.; Emeršič Fran, 26. dom. p., ranjen; Erban Anton, 26. d. p., 8. stot, m.; Ferlan Lorenc, 26. d. p., 4. stot., r.; Ferš Anton, 26. d. p., 12. stot., r.; 'ilipič Edvard, 7. pol. top. p., ranjen; Florjančič Jakob, 27. črn. p., 1. st, r.; Forte Jožef, 26. d. p., 6. stot., r.; Fošnerič Simon, 26. d. p.. 4. stot., r.; Fras Tomaž, 26. dom. p., 12. st.. r.; Gaber Albert, 27. črnov. p., 1. st., r.; Oačnikar Martin, 26. d. p., 7. st, r.; GajšekJJrban, 26. d. p., 4. stot, r.; Germ rran, 27. črnov. p., 1. st, m.; Glas Jožef, 26. dom. p., 8. stot, m.; Glavnik Ernest, 26. d. p., 11. stot, r.; Glinšek Jožef, 27. črn. p., 4. stot, r.; Glogovšek Fran, 26. d. p., 6. st., r.; Glogovšek Martin, 26. d. p., 8. st, r.; Gnus Rudolf, 26. dom. p., ranjen; Gornik Ivan, 27. dom. p., 1. st, r.; Gosnik Martin, 26. d. p., 6. stot, r.; Gračner Jernej, 26. dom. p., 7. st, r.; Gradišek Anton, 27. črn. p., 3. st., r.; Grčar Jožef, 27. črn. p., 1. stot, r.; Gregorc Rudcif, 26. d. p., 7. stot., r.; Greiner Fran, 26. d. p., 8. stot, r.; Grill Mihael, 26. d. p., 6. stot., m.; Heršek Jernej. 26. d. p., 7. stot, r.; Hodnik Ivan, 27. črnov. p., 1. st, r.; Horvat Fran, 26. d. p., 3. stot, r.; Hrašan Juri, 26. d. p., 8. stot., r.; Hrašovec Jakcb, 26. d. p„ 12. st., r.; Hriberšek Jožef, dem. p., 11. st, r.; Ur oven Anton, 17. črnov. p„ 2. stot, iz Gradišča pri Kamniku, mrtev; Hrovat Ivan, 27. črnov. p., 1. st., r.; Intihar Jožef. 27. črnov. p„ 1. st, r.; Jagodec Sebas«, 27. črn. p.. 1. st„ r.; Janžekovič Vid. 26. d. p„ 7. stot, r.; Jarc Jožef. 27. črnov. p„ 1. stot., r.; Jarkovič Ivan, 27. črn. p., 4. st., r.; Jelenko Rudolf. 26. d. p., 8. st, r.; Jelene Ivan. 26. d. p., 12. stot, r.; Jerman Frnst, 26. dom. p., 11. st., r.; Jordan Fran, 27. črnovojniški polk, 4. stotnija iz Št. Jerneja, mrtev; Jurkovič Iva::. 26. dom. p., 4. st„ r.; Judež Anton, 26. dom. p., 7. stot., m.; Judež Ivan, 27. črn. p., 2. stot, r.; Ju r čak Ivan, 26. d. p., 4. stot, r.; Kaclan Fran, 26. d. p., 4. stot., r.; Kal;š Ciril, 8. p. p., 4. stotnija, r.; Karta Oton, 26. dom. r., 7. stot., r.; Kernar Ivan, 26. dom. p., 4. stot, r.; Kerši^ek Andrej, 26. d. p., 8. st, m.; Kisovar Leopold. 26. d. p., 7. st., r.; Klaužer Fran, 26. d. p., 8. stot, r.; Kie:novšek Alojz, 26. d. p.. It. st., r.; Klemenšič Leop., 7. pol. top. p., r.; Klenovsek Fran, 26. d. p., 7. st, r.; Klopčič Ivan, 27. črnov. p.. 3. st., r.; Kolar Jožef, 26. d. p., 4. stot, r.; Kolarič Fran, 26. dem. p., 3. stot, r.; Ko'arič Ivan, 25. dom. p., '». st, m.; Kollmann Kart 26. d. p., 11 stot, r.; Kolorij Fran, 26. d. p., 4. stot., r.; Komar Fran. 26. dom. p.. 8. stot., r.; KoDUŠar Fran, 26. dom. p., 6. st, r.; Koiak Martin. 27. črnov. p., 1. st, r.; Kos Ivan. 26. dom. p.. 4. stot., r.; Kosič Bartel. 26. dom. p.. 11. st.. r.; Kovačič Anc>fi. 26. d. p.. 12. st, r.; Kozlevčar Jožef. 27. črn. p., 4. st, r.; Krainc Leopold. 26. d. p.. 11. st, r.; Krajrc Mihael, 26. d. p., 11. stot., r.; Krašovec Jernej, 27. črn. p., 3. st, r.; Krošel Fran, 26. dom. p., 8. stot., r.; Krošel Mihael. 26. d. p., 8. stot.. m.; Kunst Anton, 26. dom. p., 8. stot., r.; (Dalje prihodnjič.) Kori predpisi o tem, kako je mleti žito. Na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914. drž. zak. št. 274 se za dobo vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer odredi: § 1. Politična deželna oblast ima v svojem upravnem ozemlju za veletrgovino z žitom, ržjo, ječmenom in koruzo (seveda suho ali umetno posušeno) določiti postavke cen, ki se pri prodaji teh predmetov ne smejo prekoračiti. Preizkušnja teh najvišjih cen je ■ ndržana trgovskemu ministrstvu v sporazumi* s poljedelskim ministrstvom. Najvišja cena za žito in rž ie na podlagi povprečja v zadnjih dveh teJnih meseca oktobra 1914 v veletrštvu dotičnega UDravneiza - ozemlja plačanih cen, ona za Ječmen in koruzo na enak način na podlagi povprečja prvih dveh tednov meseca novembra 1914 poizvedeti. Začasna, vsled izrednih okolnosti (prehod čet, ustavitev železniškega prometa itd.) povzročena abnormalna zvišanja cen se pa pri poizvedbi povprečne cene ne smejo vpoštevati. Določitvi najvišje cene je pri pšenici hektolitrska teža 76 kilogramov, pri rži hektolitrska teža 70 kilogramov vzeti v podlago. Ako znaša teža hektolitra pšenice ali rži več ali manj nego 76 ali 70 kilogramov, se zviša, oziroma zniža od politične deželne oblasti določena najvišja cena za vsak polni kilogram hektoliterske teže pri pšenici za 20 vinarjev, pri rži za 15 vinarjev od metrskega stota. Ti pri- in odbitki pa ne nastopijo čez tri kilograme večje, oziroma nižje teže. § 2. Veletržci smejo prodajati moko le za cene, ki ne presegajo najvišjih cen, dognanih po predpisu naslednjih odstavkov. Najvišja cena pšeničnega zdroba in fine pšenične moke za peko znaša za 67*5 odstotkov od meterskega stota več kakor najvišja cena za metrski stot pšenice, ki se je določila za dotično upravno ozemlje. — Na enak način se določi najvišja cena: za pšenično moko za kuho za 57*7 odstotkov, za pšenično moko za kruh za 17*4 odstotkov, za pšenično enotno moko za 22 odstotkov, za rženo moko za 35*3 odstotkov, za ječmenovo moko za 57*8 odstotkov in za koruzno moko za 45 odstotkov višje kakor določena najvišja cena dotičnega surovega izdelka. Najvišje cene za one mešane moke, ki so v zmislu §§ 3—5 mini-sterialne odredbe z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št 324 napravile iz predstojećih močnih vrst, se zra-čunajo po odstotnem razmerju močnih vrst, ki se porabijo za zmešanje, § 3. Kot velika trgovina v zmislu te naredbe ima veljati promet med izdelovalci, trgovci in obdelovalci. § 4. Najvišje cene je razumeti za kraj pogodbene dobave brez vreče proti plačilu v gotovini (netto per kassa). Ako kupec ne da vreč, je prodajalec dolžan dobaviti z vrečo in ima v popolnoma porabnem stanju vrnjeno vrečo v dobi šestih tednov po izvršeni dobavi za svoj čas po-računjeno ceno nazaj vzeti. Za vreče sme politična deželna oblast določiti najvišjo ceno. Najvišje cene za žito in moko vsebujejo stroške za nakladanje in prevoz do prekladalne po-staje; § 5. Politična deželna oblast je pooblaščena, za malo trgovino z v tej naredbi imenovanimi predmeti določiti najvišje cene, ozirajoč se na najvišje cene, ki so določene za veletrgovino. § 6. Posestnika v tej naredbi imenovanih predmetov more politična deželna oblast pozvati, da jih dobavlja po določenih najvišjih cenah, v kolikor niso potrebni za lastno domačo porabo. Poljedelcem in produkcijskim obrtnikom je pustiti množine, ki so potrebne za nadaljevanje njih gospodarstva, oziroma njih obrtnih obratov. Ako se posestnik brani, ugoditi temu pozivu, sme politična deželna oblast dotične predmete na račun in stroške posestnika prodati; proda :no ceno določi končno vel javno politična deželna oblast, ozirajoč se na najvišjo ceno, dobroto in vrednost nredmetov zaslišavši izvedence. § 7. Ta naredba se ne ozira na dobavo žita in moke iz carinskega inozemstva. § 8. Za promet s semenjem more poljedelski minister na predlog kake kmetijske korporacije ali c. kr. semenske kontrolne postaje na Dunaju dovoliti izjeme določb te naredbe. §9. Prestopke določb te naredbe in na nje podlagi izdanih predpisov od strani prodajalcev kaznujejo politične oblasti prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zapomni do šestih mesecev. § 10. Ta naredba stopi z dnem razglasitve v veljavo. C. kr. deželna vlada je izdala nato dne 7. decembra 1914, št 34.721 naslednji razglas: Izvršujoč ministrsko naredbo z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št. 325, se določajo na Kranjskem za veliko trgovino nastopne najvišje cene: A. Za žito. Za 1 metr. stot pšenice s 76 kg hektoliterske teže 41 K 50 v, za 1 metr. stot rži s 70 kg hektoliterske teže 33 K 50 v, za 1 metr. stot ječmena 30 K 80 v, za 1 metr. stot koruze, iz-vzemsi činkvantin in belo koruzo, naravno suhe ali umetno posušene 25 K 50 v. Ako je teža hektolitra pšenice večja aH manjša kot 76 kg, se zviša, oziroma zniža spredaj določena najvišja cena pri vsakem celem kilogramu hektolitrske teže za 20 v. — Pri rži, ako je hektoliter težji ali lažii nego 70 kg, se zviša, oziroma zniža naj« I višja cena pri vsakem celem kilogramu za 15 v od metrskega stota. To zvišanje in znižanje pa ne nastopi preko 3 kg večje, oziroma manjše teže. B. Zrn moko. od metr. stota kron Pšenični zdrob in fina pšenična moka za peko .... 6950 Pšenična moka za kuho . . 65*35 » » » kruh , 4870 » enotna moka . . 50*65 Ržena moka .....45*35 Ječmenova moka * . . . 48*60 Koruzna moka .....37'— Te cene se razumejo za kraj pogodbene dobave brez vreče proti plačilu v gotovini (netto per Kassa). Najvišje cene za v zmislu §§ 3 do 5 ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914, drž. zak. št. 324, iz spredaj navedenih vrst moke napravljene mešane moke se izračunajo po odstotnem razmerju posameznih vrst moke, ki so se porabile za zmes. Te najvišje cene veljajo od decembra 1914 naprej. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. — Grof Tisza na Dunaju. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je prispel včeraj na Dunaj. Dopoldan ga je sprejel cesar v dolgi posebni avdijenci. Pozneje je konferiral grof Tisza z ministrskim predsednikom Stiirgkhom ter se je zvečer vrnil v Budimpešto. — Transporti ranjencev. Danes ponoči sta se pripeljala dva vlaka z ranjenci. Prvi vlak je dospel v Ljubljano ob 2. in 30 minut. Transport je Štel 1200 mož. Ranjenci so prispeli iz Mitrovice; 511 jih je ostalo v Ljubljani. Od teh so oddali 170 težko ranjenih v garnizijsko bolnišnico, 130 v »Mladiko«, 70 v obrtno šolo, ostale v belgijsko vojašnico. Drugi vlak z enakim številom ranjencev je dospel en četrt ure pozneje. Kar je ostalo prvega transporta, so odposlali v Beljak, drugi transport je šel v Trst. Na kolodvoru so dobili ranjenci kave in kruha. Na kolodvoru so čakali ranjence razen gasilnega in reševalnega društva z načelnikom deželnim poslancem Turkom še stacijski poveljnik podpolkovnik g. Moiiscli, g. dr. Merzman, transportni nadzornik g. Jagodic in zastopnik »Rdečega križa« g. Schott. — Transport ranjencev v Št. Vid. Te dni bodo prepeljali iz raznih ljubljanskih bolnišnic 1000 ranjencev deloma z železnico v škofove zavode v Št. Vidu. — Ranjenci v Ljubljani. V mestnem liceju, oziroma v Mladiki so bili dne 13. t. m. na novo ti-le ranjenci ali bolni vojaki iz naših krajev, večidel iz bojev v Karpatih: inf. Bitenc Ivan, dom. p. 27., nadom. stot. 3., iz Dobrunj, ozebline obeh nog; inf. C e r i n š e k Fran, dom. p. 26., st. 11., iz Ponikve, ozebline obeh nog in strel v desno podlakt; Č a m p e 1 j Fran, dom. p. 27., nadom. st. 3, iz Žužemberka, ozebline obeh nog; inf. D o b r o v n i k Josip, dom. p. 4., st. 11., doma pri Velikovcu, ozebline obeh nog; inf. Dolar Ivan, dom. p. 27.. st 4., iz Žirovnice, ozebline obeh nog in revmatizem; inf. Eržen Matej, p. p. 97., m. k. L. iz Zirov. ozebline obeh nog: inf. G ob bo Rudolf, dom. p. 27., nadom. st. 4., doma pri Tržiču, ozebline obeh nog; Golje v š e k Andrej, p. p. 97, nadom. st. 4., iz Loga pri Gorici, ozebline obeh nog: J a š o v e c Josip, doma pri Kamniku, ima otekle noge; inf. K a č i č Ignacij, p. p. 87., m. k. L, doma pri Laškem trgu. strel v desna meča; inf. K n o 11 e r Fran, p. p. 47., doma pri Radgoni, ima ozeblo desno nogo; inf. Komar Edo, dom. p. 27., st. 13., iz Ljubljane, strel v levo nogo; inf. Kramar Alojzij, p. p. 17., nadom. st. 2., iz Prečne, ozebline obeh nog; inf. Kravo s Alojzij, d. p. 27., st 7., doma pri Gorici, strel v leva pleča, ozebline obeh nog; gfr. Krimpestar Ivan, dom. p. 27., st. 5., iz Most, ozebline obeh nog in revmatizem; inf. K u lovec Ivan, dom. p. 27., st. 5., iz Gorenje Sušice pri Toplicah, ozebline obeh nog; inf. Metelko Fran, p. p. 17., m. k. 15., s Krškega, ozebline obeh nog; It M i k u ž Karol, p. p. 53., strel v levo stegno; inf. O k o v i č Juri, p. p. 47., st. 3., iz Pirana, ozebline leve noge; gfr. Oman en Ignacij, dom. p. 27., st 10., iz Stranj, vnetje levega lica; fnf. P e 1 i c o n Valentin, dom. p. 27., m. k. 1., doma pri Gorici, ozebline obeh nog; inf. P e r n e Lorenc, dom. p. 27., nadom. st. 1., iz Podrečja, ozebline leve noge; inf. Peter-man Anton, dom. p. 27., st. 1., iz Žirovnice, ozebline obeh nog; inf. Ravnikar Josip, dom. p. 27., st. 5., iz Stare Loke, ozebline obeh nog: lovec R o z m a n i č Fran, lov. b. 7., nadom, st, doma pri Ljutomeru, revmatizem; int Rusian Josip, dom, < p. 27., nadom, st 3., doma pri Tržiču, Primorsko, ozebline obeh nog; inf. Štor Josip, p. p. 87., st. 4, iz Teha-rij, strel v trebuh; inf. Suhadol-n i k Matej, dom. p. 27., st. 5, z Vranskega, ozebline obeh nog; rekrut Trebeč, p. p. 97., st. 5., iz Sežane, bolan na ušesih; črnovojnik Z o h i l Josip, p. p. 97., nadom, st 3., iz Pazina, bolan na ušesih. — Sin g. župana dr. Ivana Tavčarja rezervni praporščak pri artiljeriji inženir Fran Tavčar je bil v bojih v Karpatih ranjen v ključnico. Leži v rezervni bolnišnici v Miskolczu na Ogrskem. Rana k sreči ni nevarna in se je nadejati, da bo mladi junak v najkrajšem času okreval. — Mrtvi vstajajo. V seznamu št 77. je g. dr. Josip S a j o v i c proglašen za mrtvega. Z veseljem kon-štatujemo, da g. dr. Sajovic ni mrtev, marveč je bil le na levi roki ranjen. Bil je nekaj časa kot ranjenec v vojašnici 27. pehotnega pešpolka, sedaj se pa zdravi pri svoji materi doma v Ljubljani. — V ruskem vjetništvu. Uslužbenca tvrdke Iv. Bonač v Ljubljani, Frana P av l o v i Č a so ranjenega vjeli Rusi. Po poročilu, ki ga je prejel g. Bonač od nekega poljskega inženirja v Celovcu, se nahaja Pavlo-vič v bolnišnici v Zitomiru na Ruskem. — Izbiranje črni vojski podvrženih oseb, rojenih v letih 187S do vštevši 1890. Glasom številke 1. tretjega odstavka meseca oktobra 1914 izdanega in v vseh občinah nabitega pozivnega glasa »E«, tičoče-ga se izbiranja črni vojski podvrženih v letih 1878 do vštevši 1890 rojenih oseb, ki se dosedaj k vojaški službi niso pritegnile, ni treba priti k izbiranju takim črni vojski podvrženim v gori imenovanih letih rojenim osebam, ki služijo že sedaj kot črno-vojniki — tudi brez orožja — ali so drugače v aktivni vojaški službi. Kakor je c. kr. ministrstvo za domobranstvo zvedelo, so se pojavile sumnje o tolmačenju pasusa »ki že sedaj služijo kot črnovojniki, tudi brez orožja«. V svrho da se odpravijo ta nesporazumljenja je imenovano c. kr. ministrstvo sedaj razglasilo, da pomeni beseda »že« v imenovanem pasusu, da pridejo za dotično izvzetje od prihoda k izbiranju le oni v poštev, ki so na dan, katerega je pozivni razglas izdan, v črnovojniški službi, tudi brez orožja, in da pomeni beseda »sedaj«, da je nadaljni pogoj za gornje izvzetje ta, da so dotični v času izbiranja še vedno v tej črnovojniški službi. Od prihoda k izbiranju v smislu številke 1. tretjega odstavka pozivnega razglasa »E« tedaj niso oproščeni oni, ki so bili šele po dnevu, katerega je bil pozivni razglas izdan, pritegnjeni k službi brez orožja v črni vojski, bodi si uradoma, bodi si vsled prostovoljne zglasitve in ravnotako morajo k izbiranju priti oni. ki so bili po navedenem dnevu iz tega črnovojniškega službenega razmerja izpuščeni. — Raport staciiskega poveljstva. Vsi častniki in častniški aspiranti (vojaški uradniki in uradniški aspiranti) vse stanovskih skupin, ki so se ranjeni ali bolni vrnili z bojišča v domovino, se tu nahajajo v garnizij. ali rezervnih bolnicah, v zavodih prostovoljne sanitetske oskrbe, v civilnih bolnicah, v privatni oskrbi ali na dopustu, odnosno kot lahko bolni in rekonvalescenti pri nadomestnih poveljstvih ali taki, ki sicer opravljajo kje kako službo, na] se osebno zglase, ako jim količkaj njih stanje dopušča, v času od 16. do 18. decembra 1.1. med 9. uro dopoldne in 2. uro popoldne pri stacij?kera poveljstvu svojega bivališča, oziroma pri naj-bližnjem stacijskem poveljstvu. Ga-žisti (aspirantje), katerih stanje izključuje osebno zglasitev pri stacijskem poveljstvu, naj to sporoče pismeno ali potom kakega posredovalca stacijskemu poveljstvu in naj prilože vojaško zdravniško spričevalo. Dopustne listine je treba sabo prinesti. — 5Va% avstr. vojno posojilo. Pri c. kr. splošni prometni banki, podružnici v Ljubljani, je svoječasno prijavila tvrdka M. Rosner će Komp., Ljubljana 10.000 K. — Darovi za Rdeči križ. Kranjsko lovsko varstveno društvo 200 K; Gustav in Hilda Tonnies 200 K; Slovensko društvo v Hausen, R. Wie-senthal, Baden, 100 K; osobje kolin-ske tovarne 20 K; učenci in učenke Christofove trgovske šole 6 K; pl. Tornago, podpolkovnikova vdova, 20 K; Ivan Fabian povodom 661etne-ga jubileja vladanja cesarja Franca Jožefa 15 K; Ljudmila Dovšak, strežniški zaslužek, 17 K; ga. deželnosod-nega svetnika dr. Neuberger 10 K; izkupiček pesmi Evgena Aichelburgr 2 K: odvetnik dr. Švigelj, izravnavo Benko-Kunavec, 10 K; kazino Pi-quet partija za november 16 K 60 v; županski urad Bohinjska Bistrica, sodni siučaj Ravnilu & Ki uradniki Stran 4. .SLOVENSKI NAHOD*, dae 15. decembra 1914. 296. štev. deželne vlade, računski oddelek, v spomin padlega tovariša računskega ofieijala PavŠiča 18 K 40 v; zbirki za mesec december: učne moči na državni obrtni Šoli po 34 K 15 v za Pdeči kriz* in za rodbine vpoklicanih; učne moči na učiteljišču 41 K 56 v; funkcijonarji pristojbinskega urada 28 K; učne moči na slovenski ^razredni cesarja Franca Jožefa deški in dekliški šoli v Spodnji Šiški 15 K: Anton Klein, okrajni nadkomisar v p.# ? K: uradniki in sluge poštnega ura-da Ljubljana I.. 106 K 50 v: Tonči Kračma in Zinka Fabjan v Laškem po 2 K: konceptni uradniki finančne prokurature 20 K: podružnica Kranj preplačilo dopisnic 1 K ■ v. — Damski odbor, sestavljen v svrho prireditve božićnice ranjencem v tukajšnjih bolnicah, se vljudno vabi k seji, ki se vrši v sredo dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne v mali mestni posvetovalnici na magistratu. Ker ie seja nujna in se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se ceni, dame prosijo, da se iste zanesljivo polnošte-vilno udeležijo. — Za odbor: Franja dr. Tavčarjeva. — Zahvala. Prav srčno se zahvaljujeva blagorodni gospe dr. Tavčarjevi za njeno prijaznost, sočutnost do trpečih vojakov in na darilu. Bog ii tisočero povrni! Bog nam daj mnogo takih blagih src! — Dva č r u ovoj n i k a. — V zahvali, izrečeni gospodičnam, katere so prodajale na krasno uspelem cvetličnem dnevu, v Ljubljani rože. je izostalo ime gospodične Emv Samassa. Popravljamo pomoto in se gospodični iskreno zahvaljujemo za njen trud. — Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 11. t. m. S 1. januarjem 1915 pridejo v I. plač. razred: Maroit rran, Hogier Fran, Završnik Karel. Schiffrer Fran. Simon Karel «izven ture); v II. plač. razred: Pavla Brezovskova. Ema Žerjavova, Vinko Berce. Vinko Krek. Friderik .Tazbec. Marija Archova. Ferdinand Reiniger. Ivan "VVittine. Andrej Ra-pe, Leopoldina Pianova, Fran Grm. Tvan štrukelj (izven ture): v HT. plačilni razred: Anton Lomšek. Alojzij Kopnvec. Emirja Voukova. Leopol-dina Boječ - Vadnjalova. Rudolf Po-[janec, Ivana Smoletova, Fran Rig-!er, Gahriel Grilc. Karel Rostohar, Tit Grčar. Valentin Ivamiš, Franja Bedenkova, Fran Starman, Ana Bomtanova, Ana :>iška. Roža černe-tova. Hermina Breindtova. Ivana Mesečeva. Ana Erzinova, Alojzij Kp-lenec. Viljemina Vidičeva. Ivan Oa-brovsek. Lenega osobja bo torej s L ianuariem 1015: v L plačilnem razredu 105. v II. 15$. v III. 316. v IV. 474 _ skupaj 1053. — V letu 191 4. se |e število razredov na občih ljudskih šolah pomnožilo za 19. — Stalno se vpokoje učiteljice: .lulija Lackner-lonketovn. Marija Boietova. Ana Kastelic - Kiiarjeva. Katarina Kobal-Valenčiceva. — Reaktivira se začasno vpokojena učiteljica Marija Drenik - Freudova in se ji podeli mesto na Trati. — Pravi učitelj na realki v Ljubljani, Ivan Briickl, se stalno namesti in dobi naslov »profesor*. — Re^i se več prošenj za oorošče-nje. oziroma odlog plačama šolnir \ — Iz ijudskošolske službe. Za suplentko na ljudski šoli v Črneči vasi je imenovana Valerija 2 l i n -d r o v a. — Prvo žrebanje III. razredne loterije se vrši dne 21. in 22. decembra. — Nova ureditev policijske ure v Ljubljani. Vsied odloka deželne vlade ie odslej policijska ura za vse gostilne v Ljubljani ob 11. ponoči, za kavarne pa ob 1. po polnoči. S tem svetnik, Ljubljana, 8 srajc, 3 spodnje hlače. 2 rjuhi, 2 knjigi: ga. Ada Burgstaller. Trst, 70 cigaret in 20 K v gotovini; ga. Marija Grašič, Polbov gradeč, 26 blazin; ga. Marija Grošelj. Ljubljana, 2 srajci, 2 spodnje blače, 2 brisalki, 4 robce. 5 blazin; ga. Alojzija Jane, Spodnja Šiška, 30 kozarcev; ga. Marija Klein. Ljubliana. 15 srajc, 8 spodnjih hlač, 4 rjuhe, 8 parov nogavic; g. dr. Albin Suver, Ljubljana. 13 srajc, 2 para domačih čevljev; ga. Uršula Ješe, Stražišče, 6 blazin: ga. Rosi dr. Blei-versova. soproga c. kr. dež. sanit. nadzornika. Ljubljana, 11 srajc, 8 spodnjih hlač, 2 rjuhi. 1 brisalko, 62 robcev. 3 pare domačih Čevljev, 2 para nogavic; g. dr. Ivan Geiger, K» srajc, dva para nogavic: gospod podpolkovnik Josip Mila^ ec, Ljubljana, dve strajci. er 9 spodnje hlače. 2 brisalki; gospa .los. ?umi, Ljubliana. 3 zavitke slaščic: gospod Rutting. vodja tiskarne. 3 srajce, 9 robcev, 8 spodnjih nogavic, 13 knjig; g. dr. Jakob Toplak, c. kr. sodni svetnik. Ljubljana, 16 parov nožnih krp, 1 par bergel j; katoliško del. kon-sumno društvo. Ljubljana. 1 nočno srajco, 24 spodnjih hlač, 5 robcev, l par dokolenic, 2 para zapestnikov; g. dr. Marko Natlačen. Ljubljana, 4 srajce; g. dr. Ušeničnik. profesor teologije, Ljubljana, 8 parov nogavic: ga. Pavlina SchSgl, Ljubljana, 18 kompotnih kozarcev; ga. dr. Karla -Lisjakova, Ljubljana, 12 srajc, 2 spodnje hlače. 4 rjuhe, 3 brisalke; g. dr. Al. pl. Valenta, c. kr. vi. svetnik v p., Ljubljana, mnogo knjig; g. Alojzij Srnček, Ljubljana, 8 srajc, 2 hlače, 6 robcev. 4 pare nogavic; ga. Marija Deu, Ljubljana, 4 škatlje cigar in cigaret; g. dr. Franc Pompe, c kr. okr. sodnik, LfubUana, Jestvine; g. Peter Krisch, 5 srajc, g, L TataM* 5 hlač, 1 rjuho, 3 fobce, 6 parov nogavic? Nemški viteški red, 4 rjuhe, g. Ignacij Fič, mnogo knjig, v$i v Ljubljani; ga. Ana Čudež, Kranj, mnogo knjig; g. grof Karol Kiinigl, c. kr. policijski ravnatelj, 6 srajc; g. Josip Pajk, c. kr. dvorni svetnik, Ljubljana, 2 srajci, 2 nočni srajci, 2 para hlač; gdčne. Josipina, Marija in Ana Wessner nabrale v Ljubljani 11 srajc, 6 spodnjih hlač; v Trbovljah: 158 srajc, 64 spodnjih hlač, 9 rjuh, 10 brisalk, 40 robcev, 2 odeji, 30 parov nogavic: gdčna. Marhardt močnate jedi; ga. Irena Baraga, Ljubljana, 50 palic; ga. Alma Urbane, Ljubljana, 6 sraje; g. A. Weinlich, šolski ravnatelj, 5 srajc, 1 palico; g. dr. Albin Suver. 4 srajce, 5 spodnjih hlač; g. L Munda, c. kr. vladni svetnik, Ljubljana, 13 knjig; g. AL Urban-čič, 6 nočnih srajc, ga. Ana Čepon, 5 blazin, g. Fr. Rihar, L, 3 blazine, g. Fr. Rihar, II., 2 blazini, g. Fr. Peklaj, 2 blazini, g. A. Kleinstein 1 blazino, g. Iv. Tomšič 1 blazino, g. A. Seliškar 1 blazino, ga. Ana Božnar 12 blazin, vsi v Polhovem gradcu; ga. Marija VVettach, Ljubljana, mnogo knjig; ga. Marija Weinlich, Ljubljana, 6 srajc, 6 brisalk, 12 robcev; g. Al. Kor sika, Ljubljana, 4 srajce, 6 spodnjih hlač; ga. Jadviga pl. Radics, ces. svetnika soproga, pisateljica, 62 knjig: rodbina I. V. Ruper, poštar, Sv. Križ pri Kostanjeva, 22 rjuh; g. Avg. Erzin, Ljubljana, 12 parov zapestnikov; gdčna. Nolli. Ljubljana, 2 steklenici malinovca, 300 cigar; ga. Čuden, Ljubljana, 25 knjig; ga. Maja Kra-marsič, Ljubljana, knjige in časopise: rodbina I. V. Ruper, poštar, Sv. Križ pri Kostanjeve!, 33 rjuh; g. L Munda, c. kr. vladni svetnik, Ljubljana, 13 knjig; g. dr. Albin Suver. Ljubljana, 5 srajc; gdčna. Regallv, Ljubljana, 2 prevleki, 2 blazini. 2 manjši blazini, 1 knjigo; kavarna Union. Ljubljana, časopise vsak dan; g. Fr. Laschan pl. Sollstein, Ljubliana, 6 srajc; ga. Ivana Pribil. Ljubljana, 1 zračno blazino; Družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, mnogo knjig: ga, Amalija Kiisman, Ljubliana. 4 rjuhe, I blazino; ga. Alojzija Janežič. Ljubljana, 3 spodnje hlače. 12 parov zapestnikov. 3 čepice; ga. Antonija Bahovec, Ljubljana, 2 blazini, 8 knjig; g. Josip Mazi, železniški nadzornik. Ljubljana, 1 par dokolenic, 1 Čepico; g, dr. Albin Suver. Ljubljana. 5 parov nogavic. 10 suiterjev, 5 parov rokavic; grofirna Chorinskv, Ljubljana. 10 kozarcev kompota: g. Al. Korsika, Ljubljana. 3 srajce. 4 spodnje hlače, 2 para nogavic; ga. Marija GrašiČ, Polhov gradeč. 14 blazin; g. ravnatelj Paner. Zagorje. 10 knjig: g. Štefan Pravgnik, Ljubljana. 10 knjig; nemška ljudska knjižnica, Ljubljana, 25 knjig; gdčna. Elza Lovšin in Ant. Dovgan, Ljubljana. 12 raje; ga. Hermina Tlladik-, soproga nadg., Ljubljana. 5 srajc, 5 spodnjih hlač. 12 rjuh, 3 pare nožnih krp; g. dr. Edvin Am-brosehitz, Ljubljana, 7 srajc; g. Jakob Dereani. Žužemberk, 4 srajce; ga. Jožefa Jarc. Ljubljana, 8 rjuh; ga. Uršula Armič. Ljubljana, 2 rjuhi; %^t Leskovic in Meden. Ljubljana, 2 steklenici konjaka: g. I. Ph. Gold-stein, Ljubljana, umetne oči; gospe Robida in Modic, Ljubljana, 2 sraici, 4 spodnje hlače. 2 robca; ga. Marija Pfeifer. Krško, 3 srajce. 3 spodnje hlače: Ciril Metodova družba, Ribnica, 53 srajc. 21 spodnjih hlač, 8 rjuh, 9 brisalk, 6 robcev, 2 blazini, 16 jopicev, 7 pasov. 2 obleki, 24 kozarcev. 1 skledo; ga. Terezija Frece, Bizeljsko, 10 parov nogavic; Frank-lin-Tarsulal. Budimpešta, 32 knjig, mnogo časopisov; ga. Marija Pfeifer, Krško. 68 srajc, 21 spodnjih hlač. 10 rjuh, 16 robcev. 23 parov nogavic; Mladika, Ljubljana. 16 srajc, 1 obleko, 1 suknjo. 9 parov rokavic; ekse-lenca baronica Schwarz pl. Karsten, 39 brisalk, 45 robcev, 20 palic; Pomožni odbor, Goče, 15 srajc, 2 spodnje hlače, 48 rjuh, 13 brisalk, 2 prevleki; c. kr. šolska zaloga, Dunaj, 30 knjig; ga. Rika Tonnies, Ljubljana, 14 srajc. 1 zavojček bisquita, 1 steklenico konjaka. 100 cigaret; c. kr. okrajno glavarstvo Krško. 3 srajce, 3 spodnje hlače: ga. Irena Strache roj. pl. Pokornv. 6 srajc. 1 nočno srajco, 9 spodnjih hlač, 9 parov nogavic, 2 para kratkih nogavic; gosp. Martin Gomzi, ?iska, 25 Časopisov; ga. Leopoldina Šavnik, Kranj, 7 kokoši. 1 in pol kg surovega masla, kr. ogr. honved-ministrstvo, Budimpešta, 200 ilusfrovanih časopisov; ge. Baccarcich, Gaspari, Jurca M., Kopač, Kutin S., Kraigher L, Kržič, Lavrenčič M., Progler E., Rehtorek, Postojna, nabrale: 54 srajc, 1& spodnjih hlač, 32 rjuh, 1 par zapestnikov, 6 blazin, 13 parov nogavic, 1 jopič, 4 nočne čepice; tvrdka Hajda in Tu-ček, Praga, 30 knjig, 50 časopisov; nabiralnica vojnega oskrbovali Šča, Ljubljana, 2 srni; tvrdka J. Meinl sinova, blago v vrednosti 50 K,Ljublja-na; g. Karol Škof, Bizeljsko, 4 košare sadja; Katoliška tiskarna, Ljubljana, (azne tiskovine; ge. Sarabon in Cesiiik, postelje; tvrdka L Bonač, Ljubljana, vk votrehne tablice z na- pisi; neimenovana po ge. Evgeniji Raspe 20 K; več neimenovanih: 3 prevleke, 20 blazin, 1 čok sladkorja, 111 srajc, 45 spodnjih hlač, 1 domino (igra), 16 rjuh, 7 robcev, 27 parov nogavic, 1 par čevljev. 2 steklenici vina, 1 zavojček bisquita, 5 parov nožnih krp, 2 blazini, 4 pare golenic, l zavitek jest vin, 100 cigar in cigaret, več ogrskih koledarjev, 7 brisalk; nadalje so darovali: ga. Marija Pintar, ga. Alojzija Wlassak pl. Gal de Galfalva. soproga profesorja, Kočevje, g. Anton Hohn, Ljubljana, ga. Marija Wettach, Ljubljana, tvrdka Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana, različne časopise, g. Ivan Korenčan, trgovec, Ljubljana, 100 K v gotovini Umrli so v Ljubljani: Dne 8. decembra: Florijan Hengsberger, nadomestni rezervnik 47. pešpolka. Zaloška cesta 29. Dne 9. decembra: Ivan Grabner, Četovodja 27. pešpolka, Zaloška cesta 29. — Toma Milin, voznik prt vojaških transportih. Zaloška cesta štev. 29. Dne 10. decembra: Ivan Sitar, delavec. 51 let, umrl Na bregu. — Jernej Kalan, gostilničar in posestnik, 65 let. Poljanska cesta 52. Dne 11. decembra: ViKtor Šte-fanič, rezervni poddesetnik ogrskega domobranskega pešpolka št. 25, dekliški licej kot rezervna bolnišnica, — Josip Korbler, infanterist 47. pešpolka. Zaloška cesta 29. — Franc Scheucher, pešec 47 pešpolka. Zaloška cesta 29. Dne 12. decembra: Josip Slanec, sin mizarskega pomočnika. 9 mesecev, Karunova ulica 4. — Karol Bazsrjv, pešec 39. pešpolka, in Ivan Bobovnik. pešec 27. domobranskega pešpolka, oba na Zaloški cesti 29 (gamizijska bolnica). Dne 13. decembra: Marija Mr-zlikar, bivša postrežnica. 72 let, Jap-lieva ulica 2. — Istvan Bagi, honved, v dekliškem liceju kot rezervni bolnici. — Ivan Klemenčič, zasebnik, 75 let. Streliška ulica 20. Dne 14. decembra: Apoloni j a Je-rančič, hiralka, 84 let, Radeckega cesta št. 9. V deželni bolnici: Dne 11. decembra: Peter Ma-jerle. trgovec, gostilničar in posestnik iz Predgrađa, 55 let. Banašnii list obsena 6 stran'. Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Gospod dr, Serravallo, lastnik lekarne in firme J. Serravallo v Trstu je za vojnooskrbovalne namens poleg večjega zneska v gotovini daroval doslej 3300 steklenic Serraval-lovega kina - vina z železom, za božič pa še vojnooskrbovalnemu uradu vojnega ministrstva 600 litrov namiznega vina. Meteorolcgieno peročilo. v sina oad morjem 366*2 Srednji zračat tlak ?$6 mm H Čas i^*ri^ I * YaqU t mm £B _________________ 14. 12. pop.i 724 7 j 7*9 j si. svzh. dež M j 9.zv. 721*3 7-1 ! sr. jzah. „ 15. ' 7. zj. 722-2 8-4 ■ . oblačno Srednja včerajšna temperatura 7*3°, norm. —1'59 Padavina v 24 urah mm 316. Skvarjjen ie želodec Koleri odprtf Kdor pa vtiva, Ženi bo mara smrti Varujte se ponaredb! Pristti „FL0R1AN- se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOMAN- v LJiHJtnL 296. Star. .■fflWO NAROD9 IM 18. deceabta 191«. Stran <*• Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi man-cem prežalostno vest, da je nas iskreno Ijubljaai soprog, oziroma oče brat, gospod IVAN MORAH sluga c kr. pri*. Kreditnega zavada sa trgovlae hi obrt ▼ Ljubljani in korporal 27. črnoFejao#a pelaa na južnem bojiSču v 42. letu starosti dne 24. nov. padel junaške smrti-Pokopan je bi! istega dne pri Ham Semees (via Rogatica-ViSegrad, Bosna). PočivajoJemu v tuji zemlji daleč od domovine, kateio je tako ljubil, mu bodi tuja ze Ija lahka. 4140 Sv. maša zadušnica se daruje v cerkvi Marijinega oznanenja dne 21. decembra ob pol 6, uri. Časten mu spomin! V LJUBLJANI, dne 15 decembra 1914. Marila Morao, soproga. Radclf. Josiplna, Marija. Justina, otroci. Alojzif, brat. Halama in Marila omožena Vaanfav, sestri. soba s hrano »red sa gospoda, dostojaegs in mir-naga, ki sa nerad sali 4130 Blagovoljna ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod nHBtraM Ni #0« Mini iekle. srednje starosti, ki je vajena vsega gospodinjstva, pranja, posebno v šivanju dobro izurjena, prosi kake primerne službe; gre brezplačno, da bi imela pri sebi otroka, ki je v četrtem letu, zelo priden in priljuden. 4139 Naslov na upravn. „Slovenskega Naroda- pod „Pridna gospodinja". Gospodičnah ki zna Šivati ter je zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi priti k boljši rodbini ali h kakšni sami dami v mesto aH na deželo. Služba se sprejme le, če je za dalj časa. Naslov se izve v upravništvu „Slovenskega Naroda". 4138 Sprejme se takoj izvrsten iriinli pomočnik zmožen samostojno voditi trgovino. V tam slučaju M aa sprefel kot kompanjon Denar postranska stvar. Le resni re- flektanti naj vlože dobro opremljene ponudbe pod vvVOdfa/4059a> na upr. »Slovenskega Naroda«. 4059 Redka priložnost! Zaradi posebnih razmer, je silno lepo posestvo talsoi na prodal. Posestvo leži v slovenskem okraiu blizu Vrbskega jezera, ima okoli 54 oralov, lepa eno-nadstropna hiša, obokan hlev, se proda za malo ceno K 20.COO. Denarja je treba okoii 5000 K. 4131 Vprašana na Antona REBIKA, trgovca v Celovcu. (Mesto vsakega posebnega obvestila.) Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, rriiateljem in znancem tužno vest. da je naša nad vse ljubljena, debra hčerka, sestra, sestrična, gospodična FškVLA ŽENE® včeraj ob 6 uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno prenrnula. Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo, dne 16 t. m. ob 3. uri ro-poldne iz hiše žalosti. Hilšer eva ulica Št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maSa zadušnica se bo darovala dne 17. t m. ob 8 uri zjutra; v župni cerkvi Marijinega oznamenja. ! Priporočamo jo v blag spomin. 4141 j V LJUBLJANI, dne 15. decembra 19U. Ivan tenko, oče. — Asa Ženko roj. Fodborše!i, mati — Milaa Ženko, nadporočnik, Janko tenko, tehnik, sedaj enuletnik, brata. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Za mladino priporočamo naslednje spise: ___ bree« ves« Andersenove pravljice za mladino ........ —'— 1#— Brczovnik Anton. Zakaj? — Zato!........ —•— —60 Brinar Još- Medvedji lov. Ćukova gostija...... —•— —80 Burnett, Mali lord. (I ord Fauntlerov)....... 1-60 260 Campe - Majar tir.. Odkritje Amerike....... —•— 2"— Dimnik J., Avstrijski junaki .......... 150 1*80 Gangl, Zbrani spisi za mladino I. zvezek.....• . —— 1 — Gangl, Zbrani spisi za mladino II. zvezek...... —.— 1#— Gangl, Zbrani spisi za mladino III. zvezek ..... —.— 1— Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za mladino >* otročkih vrtcev in ljudske šole....... 1* —J— Haufi Viljem. Pravljice ~* mladino ....... —•— 1'20 Hoffniann • Funtek, Bog pomaga. Povest...... —"— **j92 Hoffmann - Funtek, Kar Bog stori vse prav storL Povest . —*— —'80 Hoffinanu - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest . . • - —R— —"80 Hoffmann - Funtek Peter Prostak. Povest..... —•— —*80 Kapitan Žar aH Kleč * Tihem morju. Povest..... —•— l'ZQ Kipling R„ Džungla, (The jungle nook). S slikami . • . 2'— 3 — Kosi Anton Sto narodnih legend......... —'— J*Z0 Malavašič, Oče naš. Povest........... £50 1*70 Marrvat, kapitan Frederlck, Morski razbojnik .... 2-50 3*71) Milčinski Fr., Prav»rCe. S 40 slikami ....... —s— **'— Mišjakov Julček. Sn'si L zvezek. S slikami..... —•— 1*— Mišiakov Julček, Spisi. II. zvezek. S slikami..... —-— J*— M°š',akov Jutček, Spisi. III. zvezek. S slikami..... —•— 1'— Miljakov Julček. Spisi. IV. zvezek. S slikami. ...... —'— 1*— Milfakov Julček. Spisi. V. zvezek. S slikami...... *~"—- J*— Miliakov Julček. Snisi. VI. zvezek. S slikami...... —*-"■ I "T Na divjem zapadu. Tri poveti iz življenja Indijancev. . . —.— I*20 Pravljice. S slikami...........• • • • * 5' Rape A„ Dane. Povest za mladino........ —a— !>** Rane A. Mladini I. zvezek. S slikami ..•••••• —•— l'~~ Rap«§ A Mladini II. zvezek. S slikami ....... — -— J*— Rape A., Mladini HI. zvezek. 5 slikami......t — •— v~- Ribičič. Kraljestvo čebei............ —*— 77*2« Šmid Krištof, Spisi L—XV. zv.......... 8*70 11*70 Šmirj Krištof, Roža Jelodvorska......... -~— 2*— SpiHmannove povesti 1.—XIX. zv......... 9*60 13*40 Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest........ —*— "TjS Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu....... —*— 3'80 Slikanice. A—B—C v podobah s pesmicami......... —■— j^ Blažek in Tomažek ..••••«•••••• —*— *™ Hitra vožnja po železnici............ Wl —*•* Hrošči in žuželke v podobah .....».... —"80 —*— Kaj pripoveduje čarovnica • •••«•••■•• 1*20 2*40 Knjiga za slikanje dopisnic: , jj^j? 1. Mladi umetniki ........... V— —•— 2. Otroški vrtec ........... 1*— —•— 3. Za kratek čas ........... 1-—• —•— 4. Zaklad za otroke ..•....... 1"— —•— Lahkih nog naokrog. -•-••••••.••••• * ■ 2*80 Metulji v podobah .......• •••••• —'80 r —•__ Modri Janko Vesela knjiga s podobami....... —■— 2"4C Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma...... —"90 __•— Noetova barka. Živalstvo v podobah........ 1*50 —•— Palčki Poljanci............... _•— 3f5C Pavluša in Nuša — dva škrata.......... —*— 1*6C Pepelka. Pravljica s podobami.......... —-60 —•— Planinske cvetke v podobah.......... —*80 —•__ Podobe iz živalstva............. —*80 1*5C Radost malih............... —*40 —*— Robinzon starši. Povest s podobami za otroke • . • • 1*40 —■— Slovenski A—B—C v podobah ......... —-80 Snegulčica. Pravljica ............, 1*20 24C Trnjulčica. Pravljica ............. 1*20 —•— Vesela dmžbica ........•..... —"70 —*— Vesela mladina ..........••••« —*80 1*50 Zlata radost •............... —*40 1*50 V zverinjaku............... —*90 Zoologijski atlant.............. —*— 6*— Živali naše prijateljice ....«....... —70 —*— „narodna ban" i Liailjaai. aavnasaaanaaaaaaanasnnBaaaanBBHBHBBBnBiiiHBi^iHMBiM^ I umetniške/, pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v „narodni kiinr Prešernova ulica 7. Iiiitn \mM. 38 letni, omikan gospod, drža ni uradnik, z privatnim premoženjem, se zeli seznaniti v svrho skorajšne ženitve z mlado, omikano gospico ali vdovo I Premoženje postranska stvar 1 Resne ponudbe (če mogoče s sliko, katera se vrne), blagovolijo naj se poslati pod »Resnost/4120« na upravn. »c^ ov Naroda« do 20. t m. 4129 Vina starega (okoli 30 hI) tat mla-fl-ga (oboU 120 bi) od aaj-\iQl\i\h vrat grozdja prodaja iz svojega na glasa vinograda v Vagrovcn dr. Ivan Boilć v Zagreba^ Berlslavlćeva allca i'iT. 11. 4132 C. kr. uuslr. razredno loterija. Prvo žrebanje tretje razredne loterije se vrši 21« in 22. decembra 1914. — Izdalo se je 160.000 srečk, od katerih bo izžrebanih 80,000 srečk w S razredih. Glavni dobitki so; 70.000 K, 80 000 K, 90.000 K, 2 k 100.000, 200.000, 300 000 K in ena premija za 700.000 kron. Za en razred stane: Cela srečka.......• K 40-— Četrtina srečka ...... » 10*— Ostninka srečke ...... •• 8"— Naroča ae pri: Foslovalalcl c. kr. nuredme lotorU«, baačno po4J«Qe Josef Kugel & Ko. D.naj, 1.ri.ailfwti>.... 10B. 296. aiev. jmx*mma narod-, *» u. eembr« 1*11 Strtn 6 Itarelil trfevee aU trgovka m kavelje MM 4098 prostor sa prodalo Maft proti previaifL Pod „Uaeeao 409SM na upr »SI. Nar.« Jabolčnik disto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, preSan iz pobrih sladkih jabolk (mošanct) raapoSiha čo povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 4^96 Juri jfos. Stelzer, trgova« z mostom Wetzelsdorl pri gradom. V gostilni „Leon" Florijanska ulica štev. 6 se točijo na|bol}fta vina, in sicer vtno Iz Trik« gore (prosta El- berta . St Janievcc fbelo) in vino Iz Gadove poči Ur vedno ===== fveie pivo. . Priznano izborna jedila. Za obisk se priporočata Leon In fant Pogačnik. SprcjcsHi nvMfVii|i Osvsaises aw» IIcbIa ba ^alrasBfVfOlnaaBi kanjona* ciifta ped takim esNatal psgnA 1» Zlasti |t f it— m.....—» aa doživetji hi amit s aum|iaJaOai at i2 vpuan. „aalVAVIJA" A • A vialeaaa lataMvalaa banka v Pra§L .-. . .-. N veatejtl draga iuJiioi avarotalaka aaaa drtava i vsested sieiaasks aatadao ipnm. aar anai mm i w£|PHfe£^^f ims« M toi. M -w Zavaruje poslopja fa premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, Škode cen j uje tako) In najkulantneie, Uživa najboljši sloves, koder posluje Pozor t Sprejema tudi zavarovanji proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! % f J v f / S 3753 normalne cene kompletna nova zaloga t? specialni trgovini j^nglo -Movalz Ljubljana, Selenburgooa ulica. Odda i nfca v Dajem in sicer 3722 s 15. decembrom t 1. Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722*, Prodalo se pristni, mladi bernhordiiKi Boftna dolina pri L|nMJaai ge-atilna pri Cehu. 4090 Ovčf o volno kdor 10 ima na prodaj, naj io ponudi takoj J. GROBELNIKU —gSttUU Kuni m vsako vrsto, rudi črn > in neočiščeno po t>rezkOake> reožni C eni. Posebno pa se plača lepo belo oprajui po najvišji COBi, ki se zanjo lahko nudi. 3855 Priporoča se m^ | • ^^| ^ solidna tvrdka RlOCUlI ^dlOH damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. Teorija CfOtzl ZIH9IJB 00a M1 ,\ SANATORLJM • EMONA], \ ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNI. L ■ PORODNJSNICA iT LJUBLtJANA • KOMENGKEGA ULICA 4 \\ j sef-zorm« PRtwijDRFR DERGANC \ Sprejme so s 10, Januarjem 1915 ob rato vodja za elektrarno z akumulatorji, z vodnim in Dieselmotornim obratom. Stala o mesto, letna plača 2000 K, prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Reflektira se le za povsem zanesljivega strokovnjaka z večletno prakso, ki je sposoben za samostojno vodstvo obrata in montaže. Ponudbe v katerih je navesti dosedanje službovanje, starost in družinske razmere nasloviti je na Elektrarno Kogovšek v ftriji. 4110 Ljubljana, Mestni trg 10. \ Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za srat, prsa, kolena itd. Odeje Iz velhlodje dlake. — Teira perilo. — Spalno vreče. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega krita. Ivan Hali krajan prve vrste ▲ Ljubljana, 28755| v hotelo,pri Jffoličn'^ (I* naentropje) ^^ (nasproti glavne pošte) :: •• priporoča. :s Zaloga anltikiga blaga. Božična okazi]a v motni trgovini J. JVtagdić, Ijubljana samo 10 dni (od 14. do 24. decembra). Partija periinih bluz iz cretona in barhenta bos Z'00 Partija peril. bluz iz cretona in barhenta „ VOD najboljša kvaliteta Partija creppe bluz v vseh moder, barvah „ 8'00 najbolji« kvaliteta PartijašiOfastih biuzenobarv.izvrst.kval. „ 1000 Partija najmodernejših svilenih bluz „ ZODO Partija barhentastih hišnih halj „ 1000 zelo lepih in modernih Partija štofastih in delain hišnih halj „ 15*00 selo lepih in modernih Partija svilenih jouponov v vseh barvah „ 7*00 Partija štofastih vrhnih hril v vseh velik. „ 5'00 Partija damskih in dekliških štof. kostumov „ Z500 (fekaj baržnnastth plašile v, štofastih plašče v, plišastih površnih jop in što/astih površnih jop po zelo nizkih cenah. 4U5 Ji predmeti se ne pošiljajo domov na izbero. UPNIKI kojih dolžniki se nahajajo v vojni, dobe glede varnosti svojih terjatev važna navodila. — Vprašanja pismeno, dodati je 20 vin. v znamkah. Kreditna pisarna, Ljnbljana, pod Trančo 2 II. Posojila za definitivne nastavljence istotam. fenitna ponudba. 7rgovec 3 dobro idočo trgovino v levem trgu na Gorenjskem* sešeli t ako t poročiti 5 pošteno deklico od 20. do 25. let staro, ki i^a veselje do trgovine. Ujrok hitre poroke i* vojaščina. 4119 Cenjene ponudbe naj se do 20. t m. pošljejo na upravn. *£tov. Aaroda" pod ,.žvestoba/Wf9H. \nonimno brej pomena. Božična prodajal A. ŠARC lastaalea, HedLvUca, Saxc Ljubljana, Selenburgova ulica št. 5. Perilo aa dame. Perilo aa gospode. Perilo aa otroke Švicarska vezenina. Prti in aervijetL Briaalke. Žepne rute Platno in sifon. Volneno perilo aa vojake: nogavice, kolenogreld, Mače, jopice. < Velika zaloga posteljnega puha in perja.