Karel Smolle odstopil kot častni konzul Jože Jeraj novi generalni konzul RS v Celovcu Karel Smolle ni več častni konzul Republike Slovenije. Odstopil je predvsem zaradi politike zunanjega ministra Dimitrija Rupla glede zamejskih Slovencev ter sodelovanja s sosednjimi državami. Smolle tozadevno pogreša potrebne Ruplove delavnosti, in to „čeprav kažejo sosedne države pripravljenost za pogovore in pogajanja“. Nadaljnji vzrok njegovega odstopa je Ruplova katastrofalna personalna politika, pri čemer v Zunanjem ministrstvu še vedno zasedajo ključna mesta ljudje s skrajno komunistično obremenjenostjo“ (Smolle). V prihodnje je bivši častni konzul RS pripravljen Pomagati tistim, ki so „ostali zvesti ideji Demosa“. Pomagati jim želi predvsem glede vprašanj zunanje politike ter v prihodnjem volilnem boju. Gotovo pa je bil tudi vzrok Smollejevega odstopa dejstvo, da so mu pristojni organi v Ljubljani docela onemogočili delovanje v Celovcu, pa čeprav ima neprecenljive zasluge za RS, zlasti še kot njen nekdanji predstavnik na Dunaju. Pri merodajnih političnih oblasteh na Dunaju je užival potrebno zaupanje in tako bistveno prispeval k temu, da se je Avstrija odločno zavzemala za priznanje slovenske države. Medtem je slov. vlada določila, da bo v Celovcu generalni konzulat. Za generalnega konzula je imenovala Jožeta Jeraja, dosedanjega ministra za trg in splošno gospodaraske zadeve. Svojo službo bo po vsej verjetnosti nastopil jeseni. Minister Prunk za manjšinski mandat v naš tedniki Deželnem zboru številka 30 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 31. julij 1992 p°štnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu erlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec 6ritin Oman odstopil denarni del Tischlerjeve nagrade tamilskim be- C-Cem- V okviru Tedna mladih umetnikov na Rebrci sta tajnik NSKS Franc Wede-Hj 'n Podpredsednica KKZ Helka Mlinar izročila umetniku Valentinu Omanu denar-Wel tischlerjeve nagrade. Ob prisotnosti otrok, ki ta teden ustvarjajo med drugim C1.8 Tischlerjevim nagrajencem, je velikodušni umetnik odstopil svojo nagrado r* llski begunski družini, ki trenutno živi v Komendi. Denarni prispevek naj bi po-9al Tamilcem pri ustvarjanju novega doma na Koroškem. Dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu, se je v pogovoru z NT jasno izrekel za zastopnika koroških Slovencev v deželnem zboru, izvoljenega preko manjšinske stranke. V tej zvezi je opozoril na ureditev v Sloveniji, kjer velja kot od vlade priznani zastopnik manjšine tisti, ki gaje kandidirala manjšina na lastni listi, ne pa neka večinska stranka. Prav tako je podprl predlog o skupnem demokratičnem zastopstvu, „ker bi na ta način bila dana večja enotnost nasproti pristojnim vladnim organom v Sloveniji in Avstriji“. Pogovori med NSKS in ZSO V četrtek, 29. julija 1992, so predstavniki obeh osrednjih narodnopolitičnih organizacij koroških Slovencev pod vodstvom predsednikov dr. Matevža Grilca in dr. Marjana Sturma nadaljevali razgovore, kakor so se domenili na zadnjem skupnem sestanku meseca maja. Obe strani sta obrazložili svoje poglede na vrsto aktualnih vprašanj. Pri sprememi volilnega reda za dežeinozbor-ske volitve, ki jo nameravajo v deželnem zboru zastopane stranke, gre tudi za uveljavitev zastopstva slovenske manjšine v deželnem zboru, pri čemer bi bil virilni mandat le ena od možnih oblik. Nadalje se je razpravljalo o vlogi Republike Slovenije glede na manjšinsko zaščito, ki je zajamčena slovenski manjšini z Avstrijsko državno pogodbo, o koordinaciji dejavnosti osrednjih organizacij, predvsem pa o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev po konceptu, ki ga je izdelal Narodni svet in do katerega bo Zveza slovenskih organizacij zavzela dokončno stališče na naslednji seji vodstva. Govor je bil tudi o načrtu Primorskega dnevnika o uvedbi posebne koroške strani kot dela vseslovenskega časopisa. Obe organizaciji bosta pogovore nadaljevali septembra, tudi v krogu strokovnjakov. Narodni svet je vsekakor zato, da se jeseni začnejo intenzivne priprave za uresničitev načrta o demokratsko izvoljenem skupnem zastopstvu koroških Slovencev. Politika STRAN r\ petek, Ć. 31. julij 1992 stran q petek, _ O 31. julij 1992 Politika TEDNIKOV KOMENTAR Odnos socialističnih in socialdemokratskih strank do narodnostnega vprašanja nikoli ni bil bogve kako pozitiven. To izhaja iz dejstva, da socialistično gibanje od vsega začetka ni pripisovalo narodnosti posebne vrednote. Svojo poglavitno nalogo vidi v reševanju socialnih vprašanj, katerim podreja mdr. tudi skrb Piše Janko Kulmesch čenih narodnopolitičnih zahtev, kaj šele da bi sprožila v njihovo korist kako iniciativo. Vedno se je ozirala na nem-škonacionalno vzdušje v deželi ter sprejemala temu primerne sklepe. V samostojnih slovenskih strukturah, zlasti Enotnih listah, vidi v prvi vrsti „nacionalistične“ ustanove. Kar pri njih ceni, so izključno Merodajno za slovenske socialiste: POKORŠČINA SPÖ za dosego in ohranitev narodne enakopravnosti. Sicer zagovarjajo socialisti (socialdemokrati)vteorijit. im. internacionalizem. Tako skušajo ustvarjati vtis, da si prizadevajo za enakopravnost med narodi. Socialistična praksa pa je povsem drugačna. Posebej negativno so jo občutili ravno slovanski narodi. Ko so se ti v dobi avstro-ogrske monarhije začeli upirati proti germanizaciji in madžarizaciji ter zahtevali narodno enakopravnost, jih socialistično gibanje s svojimi (nemškimi) voditelji ni podpiralo. Nasprotno: socialistični predstavniki so jim očitali „nacionalizem“. V resnici pa njihov „internacionalizem“ ni bil nič drugega, kot dejanska in učinkovita podpora velenemškim in velemad-žarskim oblastnikom. Svojega negativnega odnosa do narodnostnega vprašanja avstrijski socialisti tudi po vojni niso bistveno spremenili niti v aktualnih narodnopolitičnih razpravah. Koješlozaosamosvojitev Slovenije oz. njeno priznanje kot samostojno državo, so oklevali, dokler jih ni k temu prisilila politična stvarnost. Čeprav so v zadnjem trenutku skočili na vlak, jim slovenski državljani ne bodo tako hitro odpustili njihovega škodljivega taktiziranja. Kakšna je socialdemokratska politika glede koroških Slovencev, pa je več kot znano. Nikoli ni iz prepričanja podpirala Slovencev glede upravi- njihovivolilci, katere skuša pridobiti zase na najbolj poceni način. Sicer pa je koroška SPÖ do Slovencev, ki jih je že nagovorila, zelo stroga. Zahteva od njih dosledno pokorščino stranki. Ko je Ivan Lukan, funkcionar DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“, v nekem pogovoru dejal, da socialisti nikoli ne bodo priznali samostojnega zastopstva Slovencev, je povedal samo resnico. Potrdil je to, kar je Ambrozy poudaril že na ustanovnem občnem zboru DS. V nasprotju do zlaganega „internacionalizma" avstrijskih socialistov Pučnikovi socialdemokrati v Sloveniji ne zanikajo narodnih vrednot. Mdr. jasno zagovarjajo avtonomno parlamentarno zastopstvo manjšin ter ne integracije v stranke. Zato vidijo v Enotni listi predvsem nekaj pozitivnega za koroške Slovence, ker ocenjujejo njeno delo s stvarnega ter ne ozko strankarskega vidika. Slovenski socialdemokrati na Koroškem zagovarjajo slej ko prej pokorščino politiki Ambrozyjeve SPÖ. Hkrati želijo biti posredniki med socialno demokracijo na Koroškem in v Sloveniji. V tem primeru pa bi morali svojo politiko v SPÖ in do EL bistveno spremeniti. V nasprotnem primeru bodo ostali to, kar so danes: neverodostojni. In to ne samo za Slovence na Koroškem. Slovenske jezikovne počitniiNovem mestu: Pomemben pri$vek k ohranitvi slovenskega žila na Koroškem Jezikovne počitnice v Novem mestu so letos že tretjič trajajo od 19. julija do 8. avgusta. Njihov poglavitni namer1 je: nuditi slovenskim otrokom iz Koroške priložnost, da pride-bijo bogatejše znanje slovenskega jezika ter vsaj del slovefl' ske kulture, zgodovine in geografije. Za naše otroke so jez1' kovne počitnice izrednega pomena. Škoda le, da se te9a večina staršev in učiteljev sploh ne zaveda. Piše Janko Kulmesch Vsem je znano, da pri nas na Koroškem znanje slovenščine ni takšno, kakršno bi moralo biti. Besedni zaklad je več kot pomanjkljiv, germanizmov še in še, in to ne glede na to, katero dvojezično šolo nekdo obiskuje ali jo je obiskoval. Podobno površini so naši odnosi do slovenske kulture in zgodovine — v kolikor jih sploh imamo. Pomembna zamisel Krščanske kulturne zveze Zato se je Krščanska kulturna zveza leta 1989 prvič odločila prirediti v Novem mestu jezikovne počitnice za otroke. Letos so že tretje, glavno breme pa nosita poleg KKZ Jože Škufca, predstojnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo — okraj Novo mesto, in Vlada Eržen. Njunega idealizma in prizadevnosti ne moreš opisati. Enako velja to za učiteljice, katerih veliko ljubezen do dela s koroškimi otroki občutijo najbolj otroci sami. Kakšen je potek jezikovnih počitnic?____________________ venščine pri udeležencih. Llč1 teljice ne grozijo učencem z kimi peticami, tudi jim ne prio1 gajo suhe gramatike, temve( gradijo jezikovno vzgojo na ko municiranju. Vrhu tega spoznajo delo časnikarja, s tem da koncu počitnic pripravijo in izds jo precej obširno publikacij0 Kljub temu (oz. ravno zato) je so delovanje s strani učencev ze" veliko. Prav tako razveseljiv if učni napredek. Učenci pa ne napredujejo ^ mo glede znanja slovenščine. N‘ izletih spoznavajo kulturne in ografske zanimivosti Slovenil (mdr. so obiskali Raščico, rojs^ kraj Primoža Trubarja), urijo v prepevanju slovenskih pesmi1 tudi športa ne primanjkuje. ( Skratka: zanimiva „šola" neprecenljivo korist korošk1 Slovencev. Dragocena podpora novomeških gostiteljev^ Jezikovni napredek udeleže^ cev v jezikovnih počitnicah ne Temeljno vodilo počitnic je: Koristno s prijetnim! Pouk — tri ure dnevno — se ne odvija v običajni šolski obliki. Otroci (letos jih je 32) so porazdeljeni v štiri skupine. Te se določijo na osnovi obstoječega znanja slo- jezikovnih bil tako zadovoljiv, če v Nove mestu ne bi bilo družin-gosti' Ijic. Udeleženci počitnic preživ^ namreč izvenšolski čas pri drnz nah, ki sk 99 ... Kdor obvlada slovenščino in hkrati dobro pozna Slovence, njihovo zgodovino in sedanjost, ta se bo s slovenskim narodom tudi identificiral. S tem pa bo odločilno prispeval k ohranitvi slovenskega življa na Koroškem. bijo zanje vso ljubezn jo in skrb' nostjo. Enako ^ Ija to za ob1-ke teh df žin. Kor škim sovf5 ni kom so njihovem prostem su vedno razpolag0'.||1 zjutraj 1 Koroški otroci se zelo dobro počutijo v Novem mestu. sPremljajo v šolo, po koncu P°uka spet domov in z njimi se skupno udeležujejo tudi drugih Prireditev. Nastanejo in utrjujejo prijateljstva — ter čut za to, da pripadajo vsi istemu, slovenskemu narodu. Zato se novomeškim družinam in njihovim otro- kom po tej poti še posebej iskreno zahvaljujemo! Kdor je obiskal jezikovne počitnice v Novem mestu, je prav gotovo pridobil. Kljub temu je le malo dvojezičnih učiteljev/ic na (Dalje na strani 4 Spoštovana g. državnozborska poslanka Terezija Stoisits! S pismom od 22. 7. 1992 ste v imenu Zelenega kluba v parlamentu povabili občinske odbornike EL za četrtek, 30. 7., na pogovor v Bilčovs. Povod za to povabilo je bila očitno zahteva frakcijskih vodij EL, naj zaradi nasprotovanja samostojnemu zastopstvu narodnih skupnosti v zakonodajnih telesih odstopite „kot govornica manjšin Zelene alternative“. Ta pogovor naj bi služil tudi oceni Vaše parlamentarne dejavnosti. Vaš nenadni interes za pogovore z izvoljenimi zastopniki EL nas preseneča; saj ste se od začetka svoje parlamentarne dejavnosti spretno izognili stikom z njimi. Neglede na to, da se Odprto pismo deželnega vodstva Enotne liste Tereziji Stoisits tudi niste potrudili, da bi se dogovorili z deželnim vodstvom EL o roku za ta pogovor, smo bili kljub temu pripravljeni, da se ga udeležimo. Medtem pa smo morali izvedeti, da je bil Vaš resnični namen prirediti široko diskusijo odprtega značaja z vsemi mogočimi osebami, angažiranimi v manjšinski politiki, na temo „Možnosti za sodelovanje med EL in Zeleno alternativo“. To je razvidno iz posebnega povabila, ki ste ga razposlali 27. 7. sredstvom javnega obveščanja; le-to pa se vsebinsko ne sklada s povabilom občinskim odbornikom. S tem ste skušali zavesti izvoljene mandatarje EL in ste jih namenoma prevarali glede oblike in vsebine tega pogovora. Zaradi navedenih dejstev deželno vodstvo EL vsekakor ne vidi možnosti, da bi se udeležilo prireditve, za katero ste dali pobudo. Obenem pa Vam sporočamo, da smo seveda pripravljeni po prejšnjem dogovoru o terminu vsakčas za resne pogovore. Za deželno vodstvo EL: Andrej Wakounig, Ir. predsednik Zbirka slovenskih mladinskih organizacij za otroke iz Bosne Darovalo se je 116.000 šilingov Marija Rutar, Žitara vas J000; Alojz Luskar/Vida Deš-man, Kamen 2000,—; Ana Pa-!*erk, Kokje 1000,—; Kimovec, vor 1000,—; dipl. trg. Jože Razmik 1000,—; Cefrin, Seelach, ; Marija Trampusch, Celome 3000,—; Preinig, Grabalja 2000,—; Janko in Marta T^ssner, Radiše 1000,—; Flori-Jug, Sele-Cerkev 500,—; Marjana Grilc, Celovec 5000,—; Franc Wutti, Borovlje in *")’—: Licliia Oraže, Borovlje n 90’--; Ljudmila Sienčnik, °brla vas 1000,—; mag. Štefan .'“'"ter 1000,—; Janko Oitzl, Po-500,—; Justina Brežjak, 'tara vas 1000,—; Iris in Marjan JPP. Celovec 2000,— ; Ingrid . °vjak, Sele-Borovnica 2000,— ; argareta Bučovnik, Goselna i p 1000,—; Lucija Kreutz 00,— ; Partej, Ženeg 500,—; Pdrej Milavec 500,—; Herman ^ Sar, Škofiče 500,—; Franc e''h, Sele-Cerkev 500,—; Jo- V okviru akcije slovenskih mladinskih organizacij so naše rojakinje in rojaki darovali 116.000 šilingov. Te dni bodo predali denar slovenskemu Rdečemu križu in slovenski Karitas. Denar je namenjen izključno otroškim beguncem v Sloveniji. Za „Otroke iz Bosne“ so darovali: hann Oitzl, Borovlje 200,—; družina Miha Lubas, Vogrče 5000,—; A. K. Šmihel 5000,—; družina Krivograd, Šmihel 5000,—; Petjak, Pliberk 500,—; dr. Josef Poganitsch, Pliberk 225,—; Ciril Rudolf, Bistrica 200,—; Štefan Kristan ml., Bistrica 200,—; Lojz Krištof, Šmihel 500,—; Franc Wutte, Breška vas 500,—; l.a razred Slov. gimnazije 1200,—; LŠ Bistrica v Rožu 12.508,70; Ljudmila Traper 2000,—; Nadzorni in upravni odbor Posojilnice Pliberk 11.500,—; Katharina Wider, Borovlje 100,—; Marija Zechner 1000,—; Vinko Ošlak 1000,—; Matevž Nachbar, Čirkovče 500,— ; Marta Velik, Sele-Kot 2000,—; Lucija Wertjanz, Škocijan 500,—; maturantje 8a/letnik 1978 7047,26; Jože Demšar, ml. 200,—; Slovensko prosvetno društvo Trta 10.930,10; Mirko Roblek, Sele-Kot 500,—; SPD Edinost Škofiče in cerkveni pevci 5000,— ; Otroški dan v Globasnici 3434,— VSEM DAROVALCEM ISKREN BOG PLAČAJ! Pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine Številni begunci iz Bosne in Hercegovine, ki se trenutno nahajajo na Koroškem, nujno potrebujejo razne higienske potrebščine, kot so: • zobna pasta in zobne ščetke • šamponi za lase • mila, pralni praški • vložki za žensko higieno • papirnate pleničke za dojenčke različne starosti Poleg tega zbiramo tudi: • igrače za otroke • poletno obleko za otroke in odrasle Naše bralke in bralce naprošamo, da velikodušno darujete. Darove lahko oddaste na sedežu NSKS, lO.-Oktober-Str. 25/111. Razno Koroški kulturni gremij: Srečanje Alpe-Jadran v Železni Kapli Predlog KKZ in SPZ neupoštevan Koroški kulturni gremij služi Deželni vladi kot svetovalni organ za pomembna kulturno-politična vprašanja. Člane gremija imenuje Deželna vlada, predloge pa dajejo razne kulturne ustanove. Krščanska kulturna in Slovenska prosetna zveza sta za ta gremij prav tako predlagali priznane strokovnjake — politični referent za kulturo je Peter Ambrozy — v upanju, da bo Deželna vlada primerno upoštevala slovensko kulturo. Pa temu ni tako: pred nedavnim je imenovala samo dv. sv. Pavleta Zablatnika (ljudska kultura) kot rednega člana gremija. Marijo Šikoronjo (likovna umetnost), Horsta Ogrisa (literatura), Gustava Januša (gradbena kultura) in dr. Antona Feiniga (ljudska kultura) so upoštevali le kot nadomestne člane, medtem ko za področje glasbe in znanosti niso imenovali slovenskega zastopnika niti kot nadomestnega člana ne. PpMelj je givopil samo v nemščini V soboto, 25. julija 1992, je kapelski pihalni orkester vabil na prvo prijateljsko srečanje godb na pihala v prostoru Alpe-Jadran. Prireditelj, na čelu s predsednikom Adolfom Weizern, je srečanje organiziral površno do diletantično. Ob neupoštevanju dvo- in večjezičnosti v dvojezični občini Železna Kapla (plakati in vabila so bila zgolj enojezična), je Welz očitno napačno presodil smisel in pomen prostora Alpe-Jadran in tako blamiral Železno Kaplo, še bolj pa samega sebe. Piše Vladimir Smrtnik Program se je začel dopoldan z zbiranjem nastopajočih pred glavno šolo. Nato so se odpravile nastopajoče skupine — Gruppo Bandistico „Tita Michelas“ iz Furlanije, pihalni orkester iz občine Kranj in domača godba na pihala — ob koračnicah preko glavnega trga ter do parkirišča pred hotelom Obir, kjer je popoldan bil koncert. Pred koncertom so spregovorili Adolf Welz v imenu prireditelja, dr. Dieter Haller v imenu občine, ter v zastopstvu deželnega glavarja mag. Raimund Grilc. Vsi govorniki so pozdravili takšno povezovanje med regijami v prostoru Alpe-Jadran, predvsem z ozirom na dobre medsosedske odnose. Medtem ko je Welz go- voril samo v nemščini in si je dr. Haller svoj govor pustil prevesti tudi v slovenščino, je mag. Grilc v vzorno trojezičnem govoru vsaj navidezno rešil prireditelja pred popolno polomijo. Prostor Alpe-Jadran ni le neko geografsko dejstvo, ampak tudi presečišče enakovrednih narodov in kultur. To bodo polagoma morali vzeti na znanje tudi vsi tisti, ki še vedno pomotoma mislijo, da je ena več kot dva. Godba na pihala iz Železne Kaple s predsednikom Adolfom Welzem je zapravila odlično priložnost dokazati širši javnosti, da je ta občina že zrela za prostor Alpe-Jadran. Škoda. V sklopu te prireditve sta se srečala tudi župan mesta Kranj in predsedniški kandidat Liberalne stranke Slovenije Vitomir Gros ter podpredsednik deželne Enotne liste Franc-Jožef Smrtnik. V prijateljskem razgovoru sta razpravljala o možnostih kulturnega in gospodarskega sodelovanja preko državnih meja. Pomemben prispevek k ohranitvi slovenskega (Nadaljevanje s 3. strani) Koroškem, ki se tega zavedajo. Sicer bi jih več sodelovalo pri tej akciji KKZ. To velja tudi za profesorje Slov. gimnazije. Nužej Tol-majer in Franci Tomažič še vedno iščeta profesorja, ki bi bil pripravljen prevzeti nalogo, da bi se tudi dijaki SG v čim večji meri udeležili teh počitnic. Če bi bilo povpraševanje s strani Koroške večje, bi v Sloveniji gotovo bilo možno temu ustreči. Melita Steinerjeva s slovenskega ministrstva za šolstvo je vsekakor potrdila pomen takih jezikovnih počitnic in dala vedeti, da zaslužijo vsestransko podporo. Slej ko prej namreč velja: kdor obvlada slovenščino in hkrati dobro pozna Slovence, njihovo zgodovino in sedanjost, ta se bo s slovenskim narodom tudi identificiral. S tem pa odločilno prispeval k ohranitvi slovenskega življa na Koroškem' Koncert Marele v Dobrli vasi: Navdušili in razočarali Občinski list „Dobrolske novice“ je bil prireditelj, prireditev je bila namenjena tako turistom kakor tudi domačinom, nastopil pa je — 22. julija 1.1. vdobrolskem samostanu — priljubljeni ansambel Marela. Muzikantje in pevci iz Slovenije so dokazali, da štejejo med najboljše narodnozabavne ansambel. Njihov program je bil zanimiv in pester, izvedba tega živahna in simpatična. Obiskovalci so bili precej navdušeni — in vendar tudi razočarani. Prišli so na prireditev, ker so brali, da jih bo zabavala skupina iz Slovenije. Vrhu tega je bil nastop v dvojezičnem kraju, kar pomeni, da so se ga udeležili predvsem tudi domačini-Slovenci. Zato so upravičeno pričakovali, da bo slovenska skupina primerno upoštevala slovensko pesem. Pa je na žalost ni. Prvi del koncerta je bil namenjen (slovenski) narodnozabavni glasbi, drugi mednarodni. Kljub temu smo v prvem delu slišali le eno samo pesem v slovenščini. Vse ostale so zapeli v nemščini, kot če bi izvirna slovensko narodnozabavna pesem bila nekaj, česar se je treba sramovati. Da bi vsi udeleženci koncerta, zlasti pa še nemški turisti, z zadoščenjem zabeležili enakovredno upoštevanje pesmi v slovenščini, je dokazal zaključek koncerta. Ansambel je namreč konec koncev le dodal nekaj slovenskih — in žel za to od vseh največji aplavz. Še posebej velik je bil aplavz, ko so zapeli in zaigrali venček pristnih slovenskih narodnih. Resnici na ljubo pa je treba tudi reči, da je bila povezava s strani ansambla striktno dvojezična, kar je pohvale vredno, vendar ne more opravičiti napačne programske zasnove. Škoda, da je dobrolski nastop izzvenel s takim grenkim priokusom. Vemo, da je ljubezen Marele do slovenstva velika in odkrita. Tako so skoraj vse njene pesmi en sam slavospev Sloveniji. Tudi niso njihovi odnosi s koroškimi Slovenci zgolj poslovnega značaja. Pred leti je bila Marela takoj pripravljena sodelovati na benefičnem koncertu za slovensko Glasbeno šolo, lani decembra pa za „Pomoč Hrvaški“. Tem bolj nas boli, da se ravno tak ansambel boji, da bi zunaj Slovenije zapel slovenske pesmi v slovenskem besedilu. Njegovi uspehi zaradi tega gotovo ne bodo večji. Kvečjemu nasprotno. Kajti slej ko prej velja: kdor hoče biti uspešen, mora biti izviren — ter v svoji izvirnosti tudi verodostojen. -Kuj— ____________________________^ STRAN r- petek, 31. julij 1992 Gost v Našem tedniku j e dalj časa je v občinah Pli-£ berk, Bistrica in Globasnica kanalizacija pereč problem. Nujno Potrebna sta kanal in čistilna naprava za odpadne vode. Trenutna ureditev je zelo pomanjkljiva, tako da predvsem v mestu Pliberk včasih močno zaudarja; razen tega trpi tudi okolje. Zaenkrat pa je še dosti stvari nerazčiščenih. Odpira se na primer vprašanje, kako naj bi projekt zasnovali, pri čemer obstaja več variant. Občine se morajo dogovoriti, ali želijo projekt uresničiti samostojno, to se Pravi vsaka posebej, ali pa se problema lotijo skupno. Nagibajo se k skupni rešitvi, ker ima ta varianta največ prednosti, vendar dokončne odločitve še ni bilo. V primeru skupne rešitve bi omenjene občine morale ustanoviti t. i. zvezo za odpadne vode CAbwasserverband). Potrebna kanalizacija v občinah Pliberk, Globasnica, Šmihel Bo čistilna naprava pri Dobu? ^a zveza je menda tudi že tik pred sklenitvijo, saj Dežela, ki namerava Projekt podpreti, to zahteva. V primeru, da bi do tega prišlo, se bodo gotovo vnele še vroče debate o legi čistilne naprave. Občine namreč ne bi imele vsaka svoje, ampak vse skupaj eno in ta bi seseda morala biti na območju ene. •tet možna lega se zdi občinskim zastopnikom vendarle najbolj primerna v okolici Doba pri Pliberku. red kratkim je izšla študija, ki pri-az_uje aktualno stanje različnih možnosti zasnove. Obvešča zlasti 0 Prednostih oz. hibah samostojne rešitve proti skupni, o stroških in ^datkih ter njihovi porazdelitvi v dnmeru skupne rešitve, o načinu ^sčenja in odpravljanja odpadnih °da in o drugem. Na splošno je 0 študiji mogoče reči, da daje po-9ted le na finančno plat projekta, fte oeenjuje pa drugih kriterijev ebničnih in ekoloških). Že prec| |etom dni se je proti staljenim čistilnim napravam izre-s Mlada neodvisna lista (JUL) bcine Bistrica pod vodstvom Pe-eJa Pototschniga. Namesto tega Predložila biološko čistilno na-rav°. ki naj bi bila finančno Sodnejša, tehnično na isti ravni, edvsem pa okolju primerna. Va-anto je v Pliberku že predstavil ajerski strokovnjak za vodno go-Podaretvo dr. Korba. Sicer pa tudi ■ možnost ni brezhibna, kot zatr-tejo poznavalci. več o tem v prihodnji številki ^sega tednika. GOST V NAŠEM TEDNIKU Franc Opetnik, doma v Konovecah pri Šmihelu, je prizadeven kulturnik, to pa predvsem na pevskem področju. Zaposlen je v založbi Mohorjeve, kjer je odgovoren za proizvodnjo knjig in za organ izacijo razstav v galeri-ji Mohorjeve knjigarne; poleg tega je tudi tajnik Omanove ustanove. Kot angažiran kulturnik si Opetnik želi, da bi osrednje kulturne organizacije še v večji meri skrbele za izobraževanje mladinskih voditeljev in zborovodij, tako da bi naša društva postala bolj zanimiva tudi za mlade, ki si danes želijo nove vsebine. Franc Opetnik „Manjka ljudi, ki bi znali mlade navduševati za kulturno delo" S Francem Opetnikom se je pogovarjala Heidi Stingler Franc Opetnik je absolvent Slovenske gimnazije; nato je v Gradcu študiral teologijo. Svojo poklicno pot kot veroučitelj je opustil in je našel zaposlitev pri založbi Mohorjeve. Tu skrbi za koordinacijo pri proizvodnji knjig, to pa od rokopisa pa do končnega proizvoda — knjige v prodaji. Pri založniškemu delu v Mohorjevi se zdi Francu Opetniku pomembno, da založba v zadnjih letih v vse večji meri skrbi tudi za prevode dobre slovenske literature v nemščino in obratno. Prav literatura je dobro pomožno sredstvo, da lahko najbolje nagovoriš soseda, ki govori drug jezik in ga tako seznaniš s svojimi pogledi in problemi. 99 Galerija Mohorjeve knjigarne naj bi bila odskočna deska za mlade umetnike, ki se tu lahko prvič predstavijo širši javnosti. 66 Poleg tega skrbi Franc Opetnik tudi za organizacijo razstav v stalni galeriji Mohorjeve knjigarne. Take razstave naj bi bile neke vrste odskočna deska za mlade umetnike, ki se v tem okviru pogostokrat prvič predstavijo širši javnosti. Trenutno pa vabi Mohorjeva tudi vse fotografe, da se udeležijo natečaja za najboljšo otroško fotografijo. Razstava najboljših slik bo jeseni v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, nato pa še v Ljubljani. Pomembno pri galeriji Mohorjeve knjigarne je tudi, da imajo tu možnost razstavljanja ne le likovni umetniki, ampak tudi vsi drugi, ki se na primer ukvarjajo s kiparstvom ali pa z drugo zvrstjo ročnih del. Velik plus Mohorjeve galerije je tudi v tem, da si razstavljena dela lahko ob nakupu knjig ali pisarniških potrebščin ogledajo ljudje, ki sicer morda ne zahajajo v galerije. V funkciji tajnika Omanove ustanove pa Franc Opetnik upravlja tudi zbirko 120 Omanovih del, ki so razobešene v Mohorjevi hiši. Nekatere teh slik so privatniki in Koroška deželna vlada simbolično že odkupili. S tem denarjem pa Mohorjeva organizira razne Omanove razstave, kakršna je bila letos v Boznu. Za prihodnje leto pa načrtujejo podobno razstavo v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici ob Krki (SLO). Kljub obširnemu delokrogu v Mohorjevi se Franc Opetnik tudi v svojem prostem času z veliko zavzetostjo posveča kulturnemu delu. Tako poje pri Oktetu Suha že od njegove ustanovitve pred desetimi leti, je pa tudi pevec zbora Gorotan v Šmihelu. Petje pri Oktetu Suha ga še posebej navdušuje zato, ker pojejo stare ljudske pesmi, ki so šle že skoraj v pozabo; tako v kraju na jezikovni meji oživljajo in ohranjajo slovensko pesem in besedo. Motivacijo za redne in zahtevne vaje Francu Opetniku gotovo daje uspeh, ki ga ima oktet, to pa ne le pri nastopih v domačih krajih. Poseben ponos občuti, ko z oktetom lahko posreduje slovensko pesem in kulturo tudi izven slovenskih meja. Kvalitetno petje pa je osnova, ki zagotavlja pevcem uspeh. a V mladostnih letih me je za zborovsko petje znal navdušiti prof. France Cigan; pri njem sem imel občutek, da rad dela z mladino! 66 V mladih letih je Franca Opetnika na Slovenski gimnaziji navduševal za petje prof. France Cigan, kateremu je s svojim prijetnim načinom uspelo mlade navdušiti za zborovsko petje. „Pri prof. Ciganu smo imeli občutek, da res rad dela z mladino, in to nas je navduševalo,“ pravi Franc Opetnik. Zato si Opetnik želi, da bi slovenske osrednje kulturne organizacije v prihodnje polagale še več pozornosti na izobraževanje zborovodij, to pa ne le za mešane in moške zbore, ampak predvsem tudi za otroške in mladinske zbore; kajti kjer se na pevskem področju načrtno dela, zbori nimajo težav z naraščajem. Mladi, ki že nekaj let pojejo pri mladinskem zboru, so namreč najboljše zagotovilo, da bodo naši zbori obstajali tudi še naprej in da bodo dosegli tudi kvaliteto. Rož — Podjuna — Zilja Radiše: Kosali so se kosci Minulo nedeljo je SPD Radiše vabilo na tekmovanje čisto posebne vrste — kosanje v košnji. Kosili so pri Janežu v Koz(s)jah. Tekmovali so stari in mladi, veliki in majhni, profesionalci (kmetje?) in ljubitelji (vsi ostali poklici?). Vsi so bili z vnemo pri stvari. Ostali Radišani pa, znani kot viharni navijači, so se na svoje ljubljence glasno jezili, se jim smejali, nad njimi obupavali, skratka jih na vse mogoče načine bodrili. Trofejo prvaka dneva si je pri-kosil 'radiški „mister karate“ Milan Hribernik (kroži govorica, da je pred tekmovanjem vsem sotekmovalcem grozil z na novo naučeno karatejsko brco; radiški senat začasno še zaseda in preverja izjave neznanih prič). Spretne roke pri košnji so pokazali tudi Nuži Lampichler, Peter Gregom, Brigitte Hribernik in Boris Povše, ki so zmagali v svoji starostni skupini. Milan Hribernik, „mister karate“, je bil prvak dneva Kdor pa je mislil, da so se Radišani po tako uspešni košnji (menda so to panogo takoj prijavili za naslednje olimpijske igre?!) kar razšli, jih ne pozna kot veselo ljudstvo. Kajpada se je našlo nekaj osvežilnih kapljic in malo prigrizka, da se je dan lahko primerno „po pravilih“ nadaljeval ob petju in zabavnem klepetu. Športni dan SPD „Zarja" Lepo število društvenikov, od najmlajših do starejših, se je zbralo preteklo nedeljo na kapelškem igrišču, da so se pomerili v najrazličnejših športnih panogah. Iz vseh panog — teka na 60 m, meta s kroglo in žogico, streljanja enajstmetrovk, meta na koš, skakanja z vrečo — so sešteli končne rezultate. V ospredju je bila zabava; kljub temu pa so se razvili zanimivi boji na vseh prizoriščih. Najboljši rezultat dneva je dosegel Herbert Kogoj z Lobnika, ki je le za nekaj točk premagal Franca Jožefa Smrtnika iz Kort. V splošni skupini žensk je zmagala Cita Smrtnik z Obirske-ga. Višek dneva pa je bila nogometna tekma med društve-niki SRD „Zarja" in domačimi lovci. V prvem polčasu so „jagri” napadali silovito in povedli na 3:0. V drugem polčasu so se Zarjevci precej okrepili in povozili „jagre“ v pravem pomenu besede. Pri lovcih se je videlo, da so bolj navajeni gozdne sence in strmih planin kot vročine in nogometnega igrišča. Zabavna nogometna tekma, ki jo je solidno sodil župan Dieter Haller, se je tako končala s 7:4 za Zarjo. Nič čudno torej, da so nekateri navijači posumili, da so „jagri“ svoje lovske izpite verjetno osvojili na kakem srečolovu, kajti streljati sploh ne znajo. Predsednik SPD „Zarja“ P. Blajs je po tem uspelem športnem dnevu dejal, da je bila ta prireditev letos prvič, gotovo pa tudi ne zadnjič! v. S. MLADINA K BESEDI Mladinski teden je namenjen slovenski mladini, ki • hoče izrabiti moč novinarstva • se hoče sama zastopati v javnosti • se zanima za mednarodne mladinske dejavnosti Kraj: Drobovlje ob Baškem jezeru Čas: od nedelje, 6. septembra 1992, do petka, 11. septembra 1992 Prireditelj: Politično upravna akademija (PUAK) Prijavite se lahko pri PUAK, Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, tel. (0463) 51 25 28-28 Za 18. rojstni dan in za opravljeni vozniški izpit prisrčno čestitamo Tomažu Kasslu iz Horc pri Škocijanu! * Bernardu Sadovniku želimo ob njegovem rojstnem dnevu vse najboljše! * Do častitljive starosti — 70 let — je na svoji življenjski poti prikorakala Ana Apovnik iz Podkraja. Želimo ji, da bi čila, zdrava in srečna korakala še naprej! * Prav tako visoko 80. leto starosti je obhajala Nani Piskernik. Prisrčno ji čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti pa še zdravja! * Rozi Piskernik je praznovala obletnico poroke. Sodelavke, ki se jim pridružuje tudi NT, ji čestitajo! Na Obirskem je slavila 28. rojstni dan Ani Urschitz. Želimo ji vse najlepše za naprej! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita slavljencem Nani Knafl iz Velike vasi, Franciju Kajžniku iz Št. Petra, Nani Brantner iz Podrožce in Hanzi-ju Disingerju iz Št. Jakoba k osebnim praznikom! NT se pridružuje čestitkam. * Ančki Gojer iz Lovank želimo ob njenem godu vse najboljše, posebno pa še sreče in božjega blagoslova! * Prav tako v Lovankah je slavila god in rojstni dan Ani Ka-strun. Prisrčno čestitamo in srečno za naprej! * Obema Rudijema Končič iz Vogrč pri Pliberku čestitamo za osebna praznika! * Najlepša voščila naj prejme Ančka Čebul, Pašovnikova mama iz Šmihela, za god. Želimo ji predvsem zdravja in sreče! V Šmihelu je praznovala god Ančka Jernej. Tudi njej veljajo prisrčne čestitke z najboljšimi željami. * V Logu pri Škofičah je srečala Abrahama Mici Kramer. Ob tem lepem prazniku ji iskreno čestitamo! & Z Abrahamom se je srečala tudi Ančka Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku. Naj jo dohitijo prisrčne čestitke z željo, da ostane zdrava in srečna! , Na Radišah praznujeta god Kopeinikova Nani iz Tue in Boštijeva Ani iz Lipice. Čestitamo in želimo vse dobro! * Ančki Wolautschnig iz Kršne vasi, ki je te dni slavila osebni praznik, iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja, sreče in veselih dni! * Na Obirskem je godoval Jaka Smrtnik. Čestitamo. * Lepa voščila_pošiljamo Ančki Golavčnik v Št. Lipš, saj je praznovala dvojni praznik. Želimo ji dosti zdravja in sreče! Visoko 80-letnico je obhajala Ana Partej iz Goselne vasi. Za ta spoštovanja vredni praznik ji želimo res vse najboljše! * Na Obirskem je godovala Ana Novak. Čestitamo, vse dobro in mnogo zdravja! * Pred kratkim je v Podjuni slavila rojstni dan Fricka Groß. Prisrčno ji voščimo zdravja ter še vrsto veselih in lepih let! * Julija, Matjaž in Hanzi Ischep so obhajali osebne praznike. Vse najlepše in še dosti sončnih dni! V Čirkovčah pri Pliberku je praznovala rojstni dan Marjana Kresnik. Želimo ji vse lepo in dobro, predvsem sreče in veselja! , Rojstni dan je praznoval Marjan Olip. EL in SJK prav prisrčno čestitata ter kličeta še na mnoga zdrava, uspešna in zadovoljna leta! Čestitkam se pridružuje tudi NT. * 55. rojstni dan je slavil Janez Hudi, podžupan Globasnice. EL in NT čestitata! * Na Djekšah je praznoval rojstni dan Hanzi Karner. EL pošilja najlepše čestitke! Že 80. leto zemeljskega življenja je obhajala Ančka Petrač s Komlja nad Pliberkom. Slavljenki iskreno čestitamo! Rož — Podjuna — Zilja stran Blato: poslovili smo se od Hermanna Malleja Bil je poln delavnosti in pridnosti. Z vso svojo močjo je skrbel za svojo družino in vzorno vodil domačijo. Toda sredi svojega ustvarjanja ga je Bog po hudi nesreči pri delu predčasno poklical k sebi. Hermann Malle, pd. Pongrac na Blatu, je bil star šele 52 let in je zapusitl ženo ter dve hčeri. Sosedi so ga poznali kot izredno pridnega kmeta, ki je ystajal zgodaj zjutraj, nakrmil živino in se nato peljal na svoje delovno mesto k podjet-niku Sadjaku v Nončo vas. Tam so ga vsi delavci, predvsem pa še podjetnik sam, izredno cenili kot strokovnega te vsestranko izkušenega šoferja in zidarja. Pretekli teden je rajni Her- mann našel svoj zadnji počitek na pokopališču v Šmihelu, kjer se je zbrala velika množica znancev, prijateljev in skorajda vsa vas Blato. Mašo zadušnico je bral dekan Kristo Srienc, od rajnega pa sta se poslovila še pliberški župan mag. Raimund Grilc in mestni svetnik ek. sv. Fric Kumer, ki je spregovoril v imenu sosedov. Kumer je dejal, da so vaščani s Hermannom izgubili velikega prijatelja, ki je svoje strokovno znanje posredoval rade volje vsem na vasi. Bil pa je tudi zvest in trden zastopnik kmečkega stanu. Ženi Eriki in hčeram pa je izrekel iskreno sožalje sovaščanov. Kumrovim besedam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Ubuče/Ruda: prerana smrt Franceja Spielerja V četrtek, 23. 7. t. I., nas je dohitela žalostna vest, da te nepričakovano — v 55. letu starosti — umrl Francej Spie-Ier- Francej je bil doma v Šmartnem pri Rudi, zadnje teto pa je živel v Libučah pri Tromšu. Sosedje so ga poz-pali in cenili kot zelo dobrega 'P prijaznega ter delavnega stoveka. Zvest je bil tudi svoje-teu narodu in kot takšen več let župnik NSKS v občini Ruda. Prejšnjo nedeljo so ga Zrtenci in prijatelji položili na Pokopališču v Št. Petru na Va-stojah k zadnjemu zemeljske- mu počitku. Pogrebne obrede sta opravila domači župnik Jože Valeško in dr. Stanko Čegovnik. S pesmijo se je od njega poslovil domači cerkveni zbor, ki ga vodi Tonči Muchar. Dragi Francej! Lepo se od-počij od zemeljskih bolečin. Vse prezgodaj si odšel v večnost, kjer boš deležen božje pravičnosti in večnega veselja. Žalujočim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.—Kuj— Peter Haderlap, profesor biologije, si je šele namislil, da P' čudoviti svet stalagnitov in stalagtitov lahko bil turistična atfakcija. Danes ta atrakcija res priteguje množice obisko-valcev. Odkar so Obirske jame ”na novo“ odkrili, jih je obiska-že nad 100.000 ljudi. Prete-f0 sredo so pričakali točno toO.000. gosta. Njega, ®9.999. in 100.001. so vodstvo °birskih jam in občinski odbor-n'ki Železne Kaple presenetili, Sai so jih počastili. Zitara vas: Nastop kvarteta bratov Smrtnik v „Haus der Heimat" Na povabilo MGV iz Žitare vasi je kvartet bratov Smrtnik nastopil v „Haus der Heimat“ v Miklavčevem. Še pred nekaj leti je bilo povsem nemogoče, da bi v tej hiši zadonela slovenska pesem. Nemška kulturna društva na dvojezičnem ozemlju so na žalost še vedno le pogojno pripravljena upoštevati tudi slovensko glasbeno snovanje. Bratje Smrtnik so se vabilu odzvali v zavesti, da je mogoče vzdušje v deželi izboljšati le z dejanji in pripravljenostjo do zbliževanja. Ob tej priložnosti je Vladimir Šmrtnik v kratkem govoru opozoril na pomen jezikovnega in kulturnega bogastva za našo deželo ter dodal, da je to dobrina, na katero smemo biti vsi skupaj ponosni. Bratje Smrtnik so zapeli pet slovenskih in eno nemško pesem. Poslušalci so njihovo petje sprejeli z navdušenjem in aplavz je bil tako močan, da so morali dodati še eno pesem. Večer so sooblikovali še domači moški zbor „MGV Sittersdorf“ in dvojni kvartet iz Tinj. Nastopajoče in goste je v imenu prireditelja pozdravil župan Herbert Lepitschnig. Žegnanje na Pači. Tudi letos so se številni domačini in turisti udeležili tradicionalnega žegnanja na Peci. Posebno domače vzdušje je vladalo na Veškem stanu, ker so se udeleženci po sv. maši (daroval jo je dekan Kristo Srienc) poveselili ob dobri kapljici in krepki malici ter prepevanju domačih slovenskih pesmi. Foto: Fera Ob nastopu na Južnem Tirolskem: zahvala Kofflerju Pred kratkim nas je naša glasbena pot ponovno peljala v inozemstvo, bolj točno v Mil-lant blizu Brixna na Južnem Tirolskem. Na prazniku tamkajšnjega nogometnega moštva FC Mil-lant smo v zastopstvu vrhunskega ansambla Marela International iz Slovenije, ki jih je doletel pretresljiv dogodek, oblikovali zabavni del večera. Naš program je obsegal dvojezično narodno zabavno ter večjezično moderno glasbo. Kot humorist nas je sprem- ljal Peter Grilic, ki ni le povedal zabavne zgodbice temveč tudi zelo zanimivo in obenem informativno predstavil našo domovino. Ob tej priliki pa bi posebno radi omenili gospoda Karla Kofflerja, predsednika Koroške trgovske zbornice, ki nam je kratkoročno organiziral neproblematičen prehod meje z našo napravo. Gospodu Kofflerju se prav prisrčno zahvali Ansambel Rubin Rebrca: Razstava Mežike Novak Minuli petek je bilo v prostorih Mladinskega centra na Rebrci odprtje razstave keramičnih izdelkov Nežike Novak. Umetnica, ki je naredila mojstrsko šolo za keramiko v Gradcu, je že razstavljala v Tinjah, v Dobrli vasi in v raznih drugih galerijah. Prostori re-brške körnende pa so povsem idealni za njene kreativne izdelke. Le škoda, da k otvoritvi razstave v Železno Kaplo ni prišlo več ljudi, ki bi lahko občudovali njene umetnosti. Reportaža STRAN q petek, O 31. julij 1992 Reportaža S temi besedami je Kaplan Janko Krištof pričel pridigo pri skavtski sv. maši na Kališnikovem travniku v Selah. Besede so bile namenjene staršem skavtinj in skavtov ter drugim gostom, ki so prišli pogledat, kako je dandanašnji še mogoče živeti „odcepljen od sveta“. P/se Adrian Kert 25 slovenskih koroških skavtinj in skavtov CSKSS), pretežno iz Podjune (drugod po Koroškem skavtsko gibanje menda propada), ki jim skavtizem in skavtsko življenje še kaj pomenita, so si letos zopet za dobrih 10 dni postavili šotore na Kališah, v prelepi naravi, obdani in zaščiteni z visokimi gorami, da bi preživeli nekaj pustolovskih dni pod milim nebom. Cela dva dneva so gradili tabor, dokler ga niso opremili z vsem, kar spada zraven. Skavtsko življenje Brž ko stopiš pred tabor in si ogledaš vhod vanj, ki je seveda „zastražen", opaziš na načinu gradnje, da se skavti res trudijo živeti v skladu z naravo. Koli in deske, ki naznačujejo vhod, namreč niso spojeni z žeblji, ampak z vrvmi. Z natančnejšim ogledovanjem opaziš, da je povsod v taboru način gradnje zelo preprost, s kar se da malo potrebščinami, ki so delno uporabljive še drugič. Ko vprašam, v čem je pravzaprav bistvo skavtiz-ma, mi Hanzi Lomšek, eden voditeljev, odgovori: „Skavtsko življenje je enostavno življenje, kar pomeni, da skušamo s čim manj potrebščinami ustvariti dobre pogoje za življenje. Pri tem se strogo oziramo na skladnost z naravo in pazimo, da ohranimo Obred Inkov: pozdrav sonca Z leve: Helmut, Gabriel, Daniel, Flori in Christoph Skavtsko taborjenje Mlada skavtinja pri obljubi „Ne imejte nas za niimne!“ čisto okolje. Učimo se živeti in preživeti v naravi in z njo. Druga naša pomembna načela so zvestoba domovini, Bogu in vedno, povsod in vsakomur pomagati.“ Kot Inki Tokrat so si skavti zbrali izreden način bivanja v naravi. Ker je letos 500-letnica odkritja Amerike in s tem Indijancev, so to povezali s taborjenjem. Odločili so se, da kolikor toliko posnemajo življenje slavnega južnoameriškega plemena Inkov, ki so živeli pred prihodom Evropejcev na kulturno in civilizacijsko zelo visoki ravni. V svoje običajne skavtske obrede so vključili nekatere inkovske, npr. pozdrav soncu, utelešenega v bogu Vira- cochi (beri Virakoči), in večerno daritev njemu v čast. Sami so si skrojili tipične indijanske obleke in jih pri teh obredih oblačili. Tudi nazivi vodov, to je skupin, so bili temu primerni: Pume, Kondorji, Lame in Atahualpa (zadnji poglavar Inkov). Povrhu je bil vsak posameznik še posebej krščen na indijansko ime. Taborski vsakdan Bil je približno naslednji: 7.30 vstajanje, jutranja telovadba, pozdrav soncu, zajtrk, pospravljanje šotorov in pregledovanje, zbor (dviganje zastave, petje itd.), kosilo, počitek, spored (razdelitev nalog, igranje, ukvarjanje z ročnim in rokodelskim delom idr.), večerja, taborni ogenj. Ponoči pa so se v presledku dveh ur menjavale taborske straže. Načela in vrednote v igra^ Življenje v taki skupnosti za^1' teva vsekakor podrejanje dole čenim pravilom in ohranjanj® reda. Zato so voditelji dnevn pregledovali šotore in se Pre pričevali, ali se mladi skavti te9 držijo. Hanzi Lomšek je v zv®^ s tem dejal: „Določena discipl'r je v taborni skupnosti nujn^ Skavti jo morajo spoznati in ® je naučiti. Trudimo pa se, da rn1 dim pravila in vrednote posred jemo čim oprijemljivejše, nafi°e Ije ovite v igro. Zaradi tega 5 j tudi dosti igramo.“ Razumljivo, če je mladostn' kom beseda disciplina zopb1 vrednota pa neoprijemljiva sWa Kljub temu tu pa tam čutijo, da se za tem skriva nekaj pomembnega. In v resnici je posredovanje z igro zelo primerno, saj so nekateri priznali, da so se iz iger naučili že marsikaj koristnega. „Taborjenje“ Na vprašanje, zakaj so se Pridružili SKSS in kaj jim je tako všeč so vsi skoraj enoglasno od-Qovorili: „Taborjenje." Predvsem jih navdušuje skupnost, pustolovsko življenje v naravi in njeno raziskovanje, igranje, izdelovanje orodja in orožja, nošenje uniforme, taborni ogenj, celo beseda disciplina je švrknila iz ust. Vedno pripravljen! Brezdvomno skavtizem opravlja pomembno vzgojno izobraževalno dejavnost. Zlasti taborje-pje kaže, da je še danes važno m Potrebno za mladino; mladinci Pa so hvaležni za to možnost srečanja v skupini, kjer lahko skupno z vrstniki preživljajo prosti čas z zanimivim in koristnim delovanjem. Taborjenje pa je za niih mimo tega tudi dobra prilož-nost, da sami preizkusijo svoje sposobnosti in iznajdljivost v življenju, saj so do določene mere prepuščeni sami sebi, kar Ps zopet krepi občutek lastne Vrednosti. Tako je na letošnjem taborjenju zopet pet skavtov-no-vincev (med njimi dve deklici) obljubilo svoj: „Vedno pri- pravljen!“ Št. Janž: Domačini razočarani zaradi zaprtja kopališča 18 let so poleti domačini iz občine Bistrica v Rožu in okolice hodili na občinsko kopališče v Št. Janž. Letos vigredi pa je občinski odbor Bistrice sklenil, da zaprejo kopališče, ker bi bila potrebna sanacija, ki bi stala okrog 6 mio. šilingov. Proti zaprtju kopališča je silno protestiral edino občinski odbornik VS Vili Moschitz, to pa predvsem zaradi tega, ker je bilo kopališče idealno predvsem za družine z mlajšimi otroki in pa za šolarje, ki so prihajali na kopališče z učitelji, da so se učili plavati. Piše Heidi Stingler Bistriški župan Hubert Gradenegger je v pogovoru z Našim tednikom utemeljil občinski sklep, da zaprejo kopališče zato, ker bi bili stroški za sanacijo v višini približno 6 milijonov šilingov previsoki in jih ne bi mogli zagovarjati. Domačinom je namreč na voljo naravno jezero v Št. Janžu, v katerega je Občina v zadnjih treh letih vložila 2,5 milijona šilingov. Župan Gradenegger je tudi mnenja, da so občinsko kopališče, katerega najemnik je bila družina Schlemitz, v zadnjih letih vse manj obiskovali domačini in v vse večji meri občani sosednjih občin. Za te pa se Gradenegger ne čuti obvezanega, da bi moral kot župan zanje sanirati občinsko kopališče. Tako se je pogodba, ki je bila sklenjena med Občino in družino Schlemitz kot najemnikom kopališča za 50 let, razrešila in Schlemitzevi so dobili namesto tega v najem bife pri naravnem jezeru (Ratz-Teich). Ker pa občinsko kopališče očitno le ni bilo tako slabo obiskano, ga je želela družina Schlemitz odkupiti od Občine in je zanj ponudila šilingov 460,000,—, s čimer pa Občina ni bila zadovoljna. Občina bo sedaj predvidoma razparcelirala zemljišče in bo štiri gradbene parcele prodala. Občinski odbornik VS Vili Moschitz pa je mnenja, da bi kopališče prav gotovo lahko sanirali tudi za nižje stroške. Tako na primer tobogan (Wasserrutsche), ki je predviden v proračunu s šil. 700.000,— gotovo ni neob-hodno potreben. Poleg tega pa bi bilo potrebno tudi upoštevati, da je naravno jezero vedno prenapolnjeno z gosti. Zastavlja se tudi vprašanje, kako dolgo bo možno v jezeru vzdržati dobro kvaliteto vode, saj to ni živa voda. Zaprtje občinskega kopališča obžalujejo predvsem tudi šole, ki so meseca junija vedno rade zahajale nanj; to pa ni bila le bistriška šola, ki ima sicer sedaj pravico, da gre lahko trikrat letno na kopališče v počitniški vasi (Feriendorf), ampak tudi šole iz Št. Jakoba, Bilčovsa, Borovelj, Kotmare vasi in Žihpolj so rade segale po tej ponudbi. Tem šolam se zdaj zastavlja problem, kam hoditi s šolarji, kajti zakon učiteljem prepoveduje, da bi hodili z otroki na jezero. Tako se sedaj domačini sprašujejo, kaj motivira Občino, da vlaga milijone šilingov v naprave, kot je na primer sankališče, katerega uprablja le peščica ljudi, po drugi strani pa nima posluha za želje številnih družin z majhnimi otroki, ki so se mnogokrat odpovedale dopustu in so našli oddih na domačem kopališču. Kaj pravijo domačini o zaprtju občinskega kopališča Toni Hornböck: Občinsko kopališče nam je bilo na voljo 18 let. Od vsega začetka smo radi zahajali tja in tudi sedaj, ko imamo sami otroke, je bilo to kopališče za nas idealno. Prepričan sem, da bi se potrebna sanacija dala izvesti tudi z dosti manjšimi stroški, ker se mi zdi, da je proračun namenoma izstavljen višje, kar kaže že npr. cena tobogana (Wasserrutsche) za otroke (700.000,— šil.), čeravno bi se obiskovalci kopališča zadovoljili tudi s takšno napravo, kakšna je bila do sedaj v uporabi in je popolnoma ustrezala, ki pa stane samo nekaj tisočakov. Čudim se, da je za nekaj sankarjev iz občine na razpolago sankarska proga, ki terja milijone, na drugi strani pa ni denarja za številne občane, ki bi še naprej radi obiskali občinsko kopališče. Želim si, da bi imela Občina posluh tudi za družine z otroki, ker zanje naravno jezero gotovo ni primerno, ker ni tako varno, kot je bilo kopališče. Kati Zablatnik: Za družine z manjšimi otroki je bjlo kopališče v Št. Janžu izredno primerno, ker je bilo pregledno in varno. Idealno je bilo predvsem za otroke, ki so se v tem bazenu lahko naučili plavati. K naravnemu jezeru v Št. Janžu me ne vleče, ker tam ni nobene sence in moraš stalno paziti na otroke; tam je tudi ogromno ljudi. Škoda se mi zdi, da je Občina zaprla kopališče. Če bi bila volja, bi se gotovo našla tudi kakšna rešitev, ki ne bi bila tako draga. Sama ne bi potrebovala kakšne dodatne ponudbe in bi bila pripravljena plačati tudi višjo vstopnino. Tonč Malle: Našim otrokom zelo manjka kopališče, saj so tja hodili skoraj vsak dan. Kot starši pa smo vedeli, da je tam varno in smo jih tako lahko pustili brez skrbi tudi za nekaj ur same. Idealno je bilo tudi za vse otroke, ki so se tu učili plavati. Po mojem mnenju je to kopališče tudi v zadnjih letih obiskovalo še precej ljudi. Zato se mi zdi izredno škoda, da se je Občina odločila za zaprtje. Sicer nisem strokovnjak, ampak predvideni stroški za sanacijo s približno 6 milijonov šilingov se mi zdijo precej visoki. Verjetno bi se pri dobri volji našla tudi cenejša varianta. Kultura Kultura STRAN -i petek, I U 31. julij 1992 850-letnica Kotmara vas: Slavje na Humperku Prvič se omenja Kotmara vas (ime prihaja od Hotimira, prebivalci so Kotmirčani, pridevnik kotmirški) leta 1142 (Kot-mansdorf, 1147 Chotmarsdorf, 1194 Goderemes-, 1220 Chot-mans-). Župnija Kotmara vas, ki je nekoč obsegala Gure od Žihpolj na vzhodu do Gore nad Zvrhnjo vesco, obhaja Jetos 800-letnico; zanimivo je, da se omenja podružnica v Šent-kandolfu že 1142, torej 50 let pred župno cerkvijo sv. Jurija. Piše Jože Wakounig Grad Humperk s svojo lego takorekoč še danes obvladuje Rož. Videti ga je že od daleč, ne vejo pa vsi, da spada pod občino Kotmara vas. Občinska meja z Žihpoljami je koj malo vzhodno od grada. Nekoč je moral biti to mogočen grad, znan tudi po Podjuni, o čemer priča otroška pesem „Pod humperškim mostom pa smrt mlade ima“. Humperk je bil središče prvih velikih občinskih slavij. V četrtek, 16. julija, so na gradu predstavili zbornik, ki je izšel ob letošnji 850-letnici. Zbornik je uredil domačin Vinzenz Jobst; je zanimiv dokument o zgodovini Kotmare vasi in Humperka pa o žitju in bitju v teh krajih. Članke v obeh deželnih jezikih so prispevali župnik Maks Michor, Marija Vrečar s sodelavci o SPD „Gorjanci“, Franc Türk o zadružništvu in Jože Wakounig o slovenskem občinskem zastopstvu. Kdorkoli se bo ukvarjal s posebnostmi in značilnostmi teh krajev, naj bo to zgodovinski razvoj ali geologija, rastlinstvo, živalstvo, politična, cerkvena, kulturna in društvena zgodovina pa še drugo, bo imel v tem zborniku zanimiv in izdaten vir. V sooto, 18. 7. zvečer, je Mozartov ansambel iz Luzerna uprizoril na grajskem dvorišču spevoigro „Der heitere Mozart“. Za tiste, ki so prišli, je bil to izreden kulturni in umetnostni užitek. V nedeljo dopoldne je predaval ravnatelj koroškega deželnega arhiva univ. doc. dr. Alfred Ogris o zgodovini Humperka. Opozoril je tudi na literarno zanimivost. Mogoče je, da je Heimito von Doderer omenil Humperk v svojem romanu „Die Dämonen“ (v delu imenuje grad Neudegg); pisateljev oče je sodeloval kot vodilni inženir, ko so delali železniško progo mimo grada in pod njim. Mnogo obiskovalcev je prišlo, da bi si popoldne ogledali rožan-sko poroko. Pristna rožanska poroka to gotovo ni bila, napasle pa so se oči. Parajta prišla iz Kotmare vasi in iz Šmarjete v Rožu. Poročil ju je šmarješki župnik Ivan Olip skupno s protestan-tovskim pastorjem, ker je bila „šmarješka nevesta“, doma iz Nizozemske, protestantovske vere. Mašni obred je potekal v štirih jezikih, v latinščini, nemščini, slovenščini in nizozemščini. Poročnega slavja sta se udeležila tudi deželni glavar Christof Zernatto in njegov namestnik P. Ambrozy; plačala sta poročne obleke. Kdor je hotel, si je lahko ogledal pod gradom viteške in konjeniške igre ali pa se je vozil v kočiji. Za telesni blagor je poskrbela restavracija Widder. Na ražnju so pekli vola. Kdor je hotel na gradu, pa ni bil oblečen v kako zgodovinsko oblačilo ali nošo, je moral pri vhodu plačati posebno prepust-nino; ta denar je namenjen otrokom, obolelim za rakom. Občinski odborniki z županom na čelu so bili tudi preoblečeni v zgodovinska oblačila, v taka pač, kakršna so nosili ljudje na gradu in pod gradom. Osrednje občinsko slavje bo v soboto, 15., in v nedeljo, 16. avgusta v Kotmari vasi. V petek, 31. julija, pa bojo v Kotmari vasi prisegli vojaški naborniki. jeden mladih umetnikov na Rebrci Otroci doživljajo skupnost in ustvarjajo z umetniki Ob stoletnici smrti velikega Ziljana (umrl je 31. julija 1892 v Pragi) se spominjamo človeka, ki je bil eden od stebrov kulturnega razvoja na Koroškem v 19. stoletju. Zato nikakor ne pretiravamo, če se letos zopet z njim ukvarjamo temeljito, saj se zavedamo pomembnosti narodopisca, duhovnega in političnega voditelja, duhovnika in jezikoslovca, ki je bil sicer kamen spotike širokim krogom na Koroškem, slovanskemu svetu pa „eno najplemenitejših src, ki jih je kdaj plamtelo za narod slovenski“ (iz osmrtnice). Na njegovi domači zemlji je bil pred kratkim mednarodni simpozij priznanih raziskovalcev slovenske kulture in zgodovine ter ožji krog povabljencev — in ne, kot pravi znani koroški zgodovinar dr. Alfred Ogris v Kleine Zeitung (26. 7. 1992), „zelo slabo obiskan“ —, ki je vsestransko obravnaval njegovo veličino. Ni res, da ga zgodovina ne pozna ali strokovnjaki premalo vedo o njem — res pa je, da na Koroškem premalo poročamo o skupnih kulturnikih (ne „Wissenslücke“, ampak „Informationslücke“). Matija Majar Ziljski veliki Slovan s Koroškega 'ovši &0 Piše Alojz Angerer Matija Majar — sam je pogosto dostavljal „Ziljski“ — se je rodil v družini revnega krojača, 7. 2. 1809, v Goričah v Ziljski dolini, kjer je že v začetku 19. stoletja bolj kot drugje vel oster veter socialne, jezikovne in narodnostne borbe slovenskega prebivalstva. Zrasel je dvojezično. Sam se spominja, da ga je „v osmem letu starosti oče naučil brati nemško in v devetem slovensko“. Dvanajstleten se je odpravil v Celovec na gimnazijo ob denarni podpori kanonika Bice-linga. Nato je šel na bogoslovje — pri slovenščini je bil Slomškov najboljši učenec —, 1837 posvečen v duhovnika, prva služba v pisarni celovškega škofa, nato kaplan v Rožeku in Žabnicah, pa spet v Celovcu. V lastnem življenjepisu piše leta 1880; „15 let za kaplana, tudi 5 let v Celovcu pri stolnej cerkvi, 18 let za faj-moštra v Gorjah, 11 let pri Križah (Kalvarienberg pri Celovcu), 45 let v duhovskej službi . . . “. Še nekaj utrinkov iz dolgega, bogatega življenja: septembra 1851 sopodpisnik proglasa ustanovitve društva sv. Mohorja, skupaj z A. Einspielerjem in A. Janežičem. 1870 neuspešen poskus izselitve v Rusijo za profesorja ali latinskega duhovnika. Njegov nemirni duh in nerazumevanje koroških oblasti, osebne depresije, pa tudi napredujoča očesna bolezen in revščina so ga leta 1883 pripeljali do tega, da se je preselil v Prago. „Kaj mislite, da bi jaz bil zapustil svojo domovino, svojo lepo Ziljsko dolino, ko bi me ne bili od vseh strani mučili ... Za me nije bilo moguče prestati tam na Križej gore. Vi dobro poznate to mesto (Celovec) . . . “ (pismo I. 1883). V Pragi je živel zelo skromno, osamljen, večinoma v temni sobi, ker je bil napol slep, in je tam v prostovoljnem izgnanstvu tudi umrl. Narodnost, izobraževanje, vzajemnost — ta gesla označujejo znanstveno življenjsko pot Matija Majarja Ziljskega in zato je še danes slovenskemu narodu vzor. Najdragocenejše je za nas Simnaziji, potrudil se je, da „ v Sloveniji ustanavljali narod-društva, časnike in založbe. i^Vse to se nam zdi tako aktual-i ’ ker je skrb za jezik in izobra-I anje še danes jzraz odgovor-LJ' do naroda. Župnika in nagega buditelja Majarja Ziljs- vJrar 'n pok°Pala- je ta skrb skoraj raz-in pokopala. Znanstvena njegovo narodopisno delo. škofijski pisarni se je seznani' * j' ga župnikom v Moosburgu Urb0- :5ru|; nom Jarnikom in postala sta vel1' v daljave ka prijatelja. Kot kaplan ie L^ajemna spremljal slavista Stanka Vraza^9", Aast j® presegla njegove moči 30,1 v; . . JPnega jugoslovanskega jezi-vseslovanstva. gramatika slavjan-njegov vseslovanski časo-po slovenskih deželah, ko ^ »Slavjan“ in velikanski cilj zbirala ljudske pesmi in pripojenega slovanskega jezika ni-vedke. Matija Majar je obene našli pričakovanega odmeva, raziskoval ljudsko nošo na KraSgrQ nes ie tragika slovanskih na- in na Štajerskem, narodne ples ^ še zdavnaj prehite|a nje_ na Goriškem in Kranjskem. ^^ Pogled v prihodnost. 1875 teh potovanjih je spoznal jezikov s6 v nekem pismu. Med S|0_ no in narodno povezanost Slo mnogi berejo jn pj§ejo iz_ vencev, ki je postala osnova nJe JUcno v svojem narečju ali jezi-govega pogleda na svet. Iz te0,%„ Mi smo blizu nevarnosti, da izvira njegova ljubezen do IJua ganejo čisto posebni slovans-ske ustvarjalnosti, ki je tesno P° jeziki s posebnimi literaturami vezana s prebujanjem narodn^fjarodnostmi. Tako bi razpadel D.h ^. zavesti. „Vsak rodoljub mora bit'.J pošten, delaven bro izučen“ piše v J0.Sv0jg'jonski slovanski narod v ih' Jlj' Bogom so učilnice.“ Zato je f^joia“ pa še enkrat Matija vse pre- izobraževanje kmetu- ^ajočo ljubezen do naroda, ko Zahteval je, da narod sam odlo „m nQe|0 2jv|jenje SV0j0 sem o šolskem pouku v slovenšci ' k .'rudjl da hi se slovanski ieziki skrbljiv in ^ ta dele v neprecenljivo škodo v „Novicah J^29ubo za vse Slovane.“ Ob dalje: „Slovenskega rodoljuo . u njegove zadnje knjige „Sve-prva in poslednja misel ^ a^rata Ciril in Metod, slovanska Bogom so učilnice.“ Zato je P |u ust0|a‘. pa še enkrat Matiia njegovem šola osnovno sredstv «lar 2j|jskj kaže svoj0 , tudi za izobraževanje kmetov- 9ajoč0 liuhpzpn rln na off j pozdravil prizadevanja za uvea^ [J^evali in da^bi se^slovanska c*5 ~rr slovenščine kot predmet na ^ena bližje spoznala.“ Nad 60 otrok se je letos odzvalo povabilu Krščanske kulturne zveze in so prišli za teden dni v Mladinski center na Rebrco, kjer je letos že štirinajstič Teden mladih umetnikov. Začel se je pretekli ponedeljek, 27. julija, in bo trajal do jutra, 1. avgusta. Veseli in navdušeni obrazi pričajo o dobrem počutju mladih umetnikov, ki te dni v prijateljski družbi odkrivajo svojo kreativnost in sposobnost za umetniško ustvarjanje. Piše Heidi Stingler Medtem ko je na začetku prihajalo na Rebrco le kakih 20 otrok, raste to število iz leta v leto; pa tudi prireditelji se vedno trudijo za novo ponudbo mladim. Namen tega tedna je po eni strani pospeševati kreativnost otrok, po drugi strani pa naj dobijo mladi priložnost, da se za nekaj dni osamosvojijo ločeni od svoje družine. Otroci v starosti od 6. do 11. leta navezujejo prijateljske stike in se navajajo na družabno življenje. Doživljajo skupnost in se srečujejo z umetniki, ki z njimi delajo. Naval na ta teden, kjer se otroci spoznavajo ob pesmi, plesu in umetniškem ustvarjanju, je tudi letos dokazal, kako dobra je bila zamisel KKZ, da ponudi mladim tak način sprostitve med počitnicami. Hkrati pa predstavlja tudi pomemben prispevek zamisli gojiti sožitje med narodoma na Koroškem že pri najmlajših, ker na Rebrco prihajajo ne le otroci s slovenskim pogovornim jezikom, ampak tudi taki, ki ne znajo slovensko. Kljub dvojezičnosti ali pa morda prav zaradi raznolikosti vlada med otroci duh prijateljstva in spoštovanja. Program, ki ga ponuja orga- nizator Tedna mladih umetnikov, vodi do sproščenosti, v kateri otroci drug drugega spoznavajo v plesu, pesmi, igri in umetniškem ustvarjanju. Poleg pesmi in besed v obeh deželnih jezikih je na steni körnende na Rebrci spregovorilo tudi letos likovno sporočilo mladih umetnikov, ki so v teh dneh ustvarjali s slikarjem Valentinom Omanom. Poleg tega imajo otroci tudi priložnost, da ustvarjajo, plešejo, pojejo in igrajo s številnimi mladinskimi voditelji, kot so Pavli Zablat-nik, Roman Verdel, Albert Krajger, Ilse Möller, Barbara Möseneder, Nežika Novak, Hermi Paulič, Rožica Pušnik, Minka Veselič, Izidor Stern, Breda in Tine Varl. Duša rebrskega mladinskega centra Anica Fugger pa razvaja otroke v času njihovega bivanja v komendi z izvrstnimi jedmi iz domače kuhinje. Tako kot ona pa je otrokom ves čas na razpolago tudi Poldej Zunder, katerima lahko mladi izrazijo svoje želje ali pa tudi kritike. V soboto se bodo otroci zopet vrnili domov in bodo vzeli s sabo svoje z veliko ljubeznijo in navdušenjem narejene izdelke. Ti izdelki bodo otroke skozi celo leto spominjali na lepedni na Rebrci. Mnogise bodo drugo leto prav gotovo spet srečali s svojimi prijatelji na Rebrci. Vprašali smo nekaj otrok, kako se počutijo na Tednu mladih umetnikov na Rebrci Dominik Rozman iz Lepene, 8 let: S Kapelčani sem bil že na Rebrci, na Tednu mladih umetnikov pa i sem prvič. Najraje pojem z Romanom Verdelom. Vesel sem tudi, da sem tu spoznal nove prijatelje. Dolgčas mi nikoli ni, vendar imam zvečer včasih malo domotožja. Da pa to pozabim, včasih malo ponagajam dekletom. Benjamin Smrtnik iz Kort, 9 let: Tu na Rebrci je vedno nekaj no-T*T,., vega in zanimive-ga. Toliko ponudbe je, da včasih ne vemo, kaj bi naredili, ker je povsod tako prijetno. Ko me včasih malo prime domotožje, grem igrat nogomet ali pa pojem. Tu se počutim zelo dobro, to pa tudi zaradi tega, ker imam že nekaj novih prijateljev. Vesel sem tudi, ker nam Anica tako dobro kuha. Nadja Pörtsch iz Škofič, 8 let: Vesela sem, da sem lahko tu na Rebrci, ker so tu naši voditelji zelo prijetni in se z nami veliko ukvarjajo. Najbolj všeč mi je ples. Za zaključek tedna že pripravljamo moderni ples, katerega bomo pokazali našim staršem, ko bodo prišli v soboto po nas. Drugo leto bi zopet rada prišla na Rebrco. Marjeta Reich-mann iz Bilčov-sa, 7 let: Letos sem tu že drugič s svojim bratom Štefanom. Zelo dobro se počutim, ker imam mnogo prijateljic in prijateljev. Najraje pa plešem. Vsak dan vadimo jazz-ples in plesne otroške igrice na moderno glasbo. Tudi jed je tu zelo dobra. Samo malo vroče nam je. Če bi bil tu še bazen z vodo, nam ne bi nič več manjkalo. Radio / TV / Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 31. julija Poletne razstave. SOBOTA, 1. avgusta Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 2. avgusta 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop iz Škocijana). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 3. avgusta MePZ „Rož“. TOREK, 4. avgusta Partnerski magazin. SREDA, 5. avgusta Glasbena sreda. Večerna: Dobrodelni koncert v Globasnici. — „Sosed v stiski“. ČETRTEK, 6. avgusta Rož — Podjuna — Zilja. DOBER PAN, KOROŠKA Nedelja, 2. avgust, ob 12.30 v TV 2 „Zdrav duh v zdravem mestu" — Športni dan SPD „Zarja" v Železni Kapli Koliko dvojezičnosti posredujemo turistom na poletnih večerih? Spojitev koristnega s prijetnim — Jezikovne počitnice v Novem mestu „Sosed v stiski" — vmesna bilanca organizirane človekoljubne pomoči beguncem z območij nekdanje Jugoslavije „Turquerie“ — vznemirjljiva razstava o Turkih na ptujskem gradu Svet umetnosti z vidika mladih in najmlajših — Teden mladih umetnikov na Rebrci „Vedno pripravljeni" — tabor Slovenskih koroških skavtov in skavtinj v Selah Začetek nogometnega prvenstva v 1. razredu D: Globasnica — DSG Sele Kazaze: MOLITVENI SHOD ZA DUHOVNE POKLICE kot sklep vednegačeščenja v sredo, 12. avgusta 1992, v Kazazah Ob 19. uri bo začel deliti g. novomašnik Slavko Thaler novo-mašniški blagoslov. Medtem rožni venec in druge molitve. Ob 19.30 somaševanje, ki ga bo vodil g. novomašnik. Pridigal bo g. srebrnomašnik Stanko Trap. Verniki sosednjih in tudi drugih župnij prisrčno vabljeni! MUSICAL Tone Pavček — Marjan Belina „Juri Muri v Afriki" 30. jubilejna predstava Glasba^ Gabrijel Lipuš Režija: Tine Varl Čas: v petek, 14. avgusta 1992, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Scena 11 Celovec Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Natečaj otroške portretne fotografije Mohorjeva založba v Celovcu razpisuje natečaj otroške portretne fotografije. Natečaj ni vezan na bralke in bralce Mohorjevih knjig. Format slik naj bo čimvečji, ker jih želimo razstaviti na posebni razstavi v Celovcu in Ljubljani — najmanjši možni format je 30 x 20 cm. Fotografije so lahko črnobele ali barvne. Posebna žirija bo razdelila denarne nagrade in dobropise za Mohorjeve knjige v višini od 1000,— do 100,— šilingov. Rok: 1. september 1992. Naslov: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt ali Zastopstvo Mohorjeve, Gruberjevo nabrežje 6, SLO-61000 Ljubljana. Železna Kapla „ČAROBNI STUDENEC“ (Edi Majaroni Nastopa: Lutkovno gled. iz Maribora v petek, 31. julija, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Kršč. kulturna zveza Uskovniški teden ’92 ČLOVEK BITJE V ODNOSU 2. tečaj: ned. 2., do ned., 9. 8. Planina Uskovnica, Pokljuka, Slovenija Pon.: Odnos do samega sebe (Alojzij Snoj) To.: Odnos do drugega (Pavle Kogej) Sr.: Pohod v gore Če.: Odnosi v zakonu in družini (Vanja in Miklavž Kržan, Marinka in Peter Šlajpah) So.: Presežni odnosi. Odnosi do Boga (Imre Jerebic) Prijave in obvestila: Jože VIDIC, Tabor 29, SLO-61380 Cerknica (061-791-174) Radiše DRUŠTVENI IZLET Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“ v Vuzenico — Pohorje — Maribor Čas: sobota, 15. avgust Prijave sprejemajo: Andrej Laff' pichler, tel. 39 26 13; Tomaž Ogris, tel. 39 180; Nuži Wiesen tel. 39 129 Obirsko I. TEKMOVANJE MOLŽE Čas: v nedeljo, 2. 8., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Skupine: ženske, moški. Za razvedri' lo in zabavo bodo poskrbeli „Eixen-dorfer Buam". Čakajo lepe nagrade' Prireditelj: Alpski klub „Obir" Obirskem POHOD NA OBIR v spomin Valentinu Polanšku in Hermanu Veliku Čas: nedelja, 2. 8. Zbirališče: ob 11. uri na vrhu Obirt3 Koncertna agencija Klemen Ramovš ManagemeR* d. o. o. _ X. FESTIVAL RADOVLJICA 1992 Tradicija Festivala Radovljica: koncerti ob svečah — močan poudarek na stari glasbi — vrhunski izvaja10 mednarodnega izbora — avtentično okolje baročnega dvorca — v sodelovanju z Občino Radovljica in M1' nistrstvom za kulturo RS. Petek, 31. 7.: Valter DešpaU. violončelo (Zagreb). Istvan Römer kitara (Zagreb). Ponedeljek, 3. 8.: Ansambel za staro glasbo Carissimi Consort (München). 3 soprani, 2 tenorja, bas, orgle, lutnja. Program: oratoriji Rimske šole (Carissimi, Frescobaldi, Grazia-ni, Kapsberger). Sreda, 5. 8.: Klemen Ramovš, kljunasta flavta (Ljubljana). Progrann-400 let virtuozne kljunaste flavt® (Bassano, de Boismortier, Bach, He-berle, Hirose, P. Ramovš). Petek, 7. 8.: Accentus, ansambel z® staro glasbo (Dunaj). Johanna Hin®'' Grazyna Milan, Richard Labschütz. Michael Posch, Thomas Wimme'-mezzosopran, viola da gamba, W' huela da mano, kljunaste flavte, vl!' huela d’arco, üd: Program: La müsn ca populär y artistica — glasb8 španske renesanse okoli 1500. Nedelja, 9. 8.: Maggie Col®, čembalo (London). Program: Han del, Rameau, Bach, Frescobaldi. Scarlatti, Galuppi. Vsi koncerti bodo v radovljiški graščini ob 20.30- ŠTUDIJSKI DNEVI TRST — 4., 5. in 6. 9. 1992 Park Finžgarjevega doma, Opčin®. Narodna ulica 89 Predavali bodo: prof. Gorazd Koc' jančič („Apofatizem in politika . prof. Lojze Peterle („Kristjanovo P0!1 tično tveganje“); dr. Jože Pučm („Od narodne identitete do državn® osveščenosti"); dr. Edvard Kova („Slovensko krščanstvo med tradicij in prihodnostjo“); dr. Franc Rod^ („Da bi nam srca vnel za ča» dežele“) Kazaze FARNI PRAZNIK Farni svet Kazaze prireja v nedell ’ 9. avgusta, farni praznik.