GLAS AKTIVISTA | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 GLAS SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA AKTIVISTA Ž ivimo v času, ko je vse podvrženo kapitalu. Nenehna gospodarska rast je postala nova vera, za katero se pričakuje, da bomo vanjo verjeli vsi, in brez katere naj bi se svet ustavil. Njena osnovna vsebina je tehnološki napredek, ki žal grobo izkoriš ča delavce in nedopustno ter pogosto nepovratno izkoriš ča okolje. Na prodaj je postalo vse, od ljudi, zdravja, premoženja do naravnih virov. Klju- čen problem današnjega časa je, da vse postaja blago, žal tudi življenja in prihodnost naših otrok. V takšnih razmerah je zato izjemno pomemben nadzor. Zakonodaja, ki jo pišejo politiki, razne agencije za nadzor in akreditirane institucije, naj bi nam zagotavljale varo- vanje okolja in našega zdravja, zagotavljale, da je vse pod nadzorom in so odlo čitve sprejete pošteno. Jim zaupati ali ne? Po izkušnjah aktivistov Eko kroga vsekakor NE! Zau- panje okoljskim odlo čevalcem, kakršne imamo danes, je za naivne. Nadzor okoljske zakonodaje (njenega sprejemanja in udejanjanja) s strani civilne družbe je nuja, saj pogosto predstavlja branik pred korupcijo in edini glas, ki ga imajo narava, planet in ljudje, ki živijo v okolici velikih onesna- ževalcev. Mnoge neodgovorne gospodarske družbe in multinacio- nalke, katerih praksa je, da si milijonske dobi čke služijo na račun brezobzirnega izkoriš čanja naravnih virov in okolja, so si v letih uspele pridobiti ogromno mo č in izkušnje. Eko krog je sodeloval s številnimi aktivisti z vsega sveta in izkušnje prav vseh so, da si gospodarstvo premišljeno in vnaprej skrbno izbere okolje, v katero umeš čajo svoje dejavnosti. Iščejo okoljsko že degradirana obmo čja s slabo socialno sliko, veliko brezposelnostjo, velikim deležem priseljencev in nizko izobrazbeno stopnjo. Že takoj ob vstopu v neko regijo se reklamirajo kot okoljsko odgovorne gospodarske družbe, veliko vlagajo v samopromocijo in z brezplačnim časopisom ali kako druga če gospodinjstvom sadijo virtualne rožice to čno tam, kjer s svojimi emisijami zastrupljajo ljudi in zemljo. Propaganda je dodelana in pogosto učinkovita. Gospodarstvo se zelo zaveda svojega negativnega vpliva na okolje in zdravje. Z razli čnimi ma- nevri poskušajo pridobiti posameznike, ki živijo na vpliv- nem območju njihove proizvodnje, in tiste, ki bi jim bili z morebitnim uporom lahko nevarni. Pogosto premišljeno Uroš Macerl The Voice of a Slovenian Environmental Activist nastopajo v vlogi sponzorja ali donatorja raznim športnim društvom, gasilcem, bolnišnicam, vrtcem, šolam ipd. Hkra- ti intenzivno iš čejo stike in povezave z lokano politiko. Šele mnogo kasneje in prepozno se vsi našteti zavedo, da so opredeljeni in blokirani zaradi brezpla čne malice ali gratis gramoza. In prav zastrašujo če je spoznanje, za kako malo denarja so ljudje pripravljeni mol čati in nemo gledati krivico. Kakor hitro nekemu podjetju nato uspe pridobiti dovoljenja za svojo dejavnost, po možnosti z minimalnimi okoljskimi varovalkami in vzporedno nastalim dodatnim dobi čkom – zato se je gospodarstvu prijazna lokacija tudi izbrala –, je zaustavitev ter omejevanje onesnaževalca prava no čna mora in boj proti zmaju z ve č glavami. Podjetje ima denar za najmočnejše odvetnike, za najdražje marketinške agen- cije, za sprevrženo stroko, ki za dovolj denarja napiše vse, kar naročnik zahteva in potrebuje. Z denarjem svoj vpliv širi še na politiko. In kako reševati tak problem? Vsekakor s preventivo in kurativo. Boj lokalnih prebivalcev in aktivistov terja ogromne napore, veliko prostega časa, psihične obre- menitve. Vsakdo, ki se javno izre če v korist okoliških prebivalcev, tvega izpostavljenost in nizke udarce. A z veliko truda ter združevanjem znanja in energije mno- gih posameznikov se lahko naredi pozitivne premike. Zadnje čase smo, denimo, pri ča podpori slovenskih zdrav- nikov prebivalcem Anhovega in okolice. Pri aktivizmu gre torej v prvi vrsti za aktivno državljanstvo, ki je za vsako družbo koristno. Kakšna bo prihodnost, je v veliki meri odvisno od vzgoje prihodnje generacije. Zdi se, da današnja mladina vendar- le ceni in spoštuje naravo mnogo bolj, kot je zna čilno za premnoge predstavnike zrele generacije, ki danes vodijo družbo. Vsebine, ki so jih otroci deležni iz medijev, žal še vedno postavljajo besedico imeti pred besedo biti. Starši in učitelji smo torej danes še vedno postavljeni pred velik izziv, kako vzgojiti predvsem razmišljujo če, odgovorne in sočutne ljudi. Če nam to uspe, lahko upamo, da bodo nas- lednje generacije okolje varovale in ne uni čevale, da jim bo pomemben človek ter vsako drugo živo bitje in ne samo denar.