PoStuiua v gOtOVtllL Leto LXTVM št. 38 Ljubljana, torek 17* februarja iojl Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knailjeva ulica ftt. * Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NOVA ŠPANSKA VLADA Novo špansko vlado je sestavil Sanchez Gnerra iz konstitncijona-listov in reformi sto v — Republikanci in socialisti v njej ne bodo zastopani Madrid, 17. februarja. AA. Sanchez Guerra, ki mu je bila poverjena sestava novega šnanskega kabineta, se je udeležil L 1929. poizkušenega upora v Valen-c-iij. Bil je aretiran in zaprt sedem mesecev na neki topničarki. Ko so ga kasneje izpustili, je odpotoval v Francijo. Vrnil se je pa kmalu v Španijo, kjer se je javno izjavil proti kralju. Pred letom je dejal na neki skupščini v Madridu, da kralj ne uživa več zaupanja ljudstva. Kljub vsemu temu je mandat za sestavo novega španskega kabineta sprejel in ima zaupanje vseh krogov, ki so mu obljubili podporo. Tako se lahko trdi, da je Španija na najboljšem potu k ustavnim reformam, ki bodo napravili iz nje monarhijo na liberalni in demokratični osnovi. Največjo zaslugo na tem preobratu ima ^rof Romanones, ki je izsilil odstop gene rala Berenguerja in tako obvaroval Španijo pred neizogibno revolucijo. Madrid, 17. febr. Novi ministrski predsednik Sanchez Guerra je snoči poročal kralju Alfonzu o svojih razgovorih s političnimi voditelji. Ob 1. ponoči se je raznesla še nepotrjena govorica, da bo nova vlada sestavljena takole: ministrski predsednik; Sanchez Guerra (konstitucijonalist), podpredsednik vlade: Melchiades Alvarez (reformist), notranje zadeve: Burgos Mazo (konstitucijonalist), vojska: general Coded, gospodarstvo: Pedregal (reformist), finance: Bergami (kostitucitfonalist), mornarica: admiral Rivera, pravosodje: Villa Nuevo (liberalec), javna dela: Chapaprieta (pristaš Albove skupine), delo: Pinies (konstitucijonalist). Ministrstvo za javna dela bo morda zasedeno tudi s kakim republikancem. Vodja liberalcev grof Romanones in vodja demokratov Garzia Prieto, ki sta 8 svojim nenadnim nastopom za sklicanje ustavotvorne skupščine povzročila demisijo generala Bereguera, v novi vladi San-cheza Guerre ne bosta zastopana Glavna naloga nove vlade bo sklicanje ustavotvorne skupščine. Pariz, 17. febr. Sanchez Guerra je pozno snoči odšel po posvetovanjih z rasnimi političnimi voditelji k voditelju repu- Povratek italijanskih letalcev iz Amerike Italijanski protest v Pragi zaradi pisanja čsl. listov o italijanskem poletu v Ameriko Rim, 17. februarja. AA. Listi pri* občujejo podrobnosti o pripravah za triumfalen sprejem generala Balba in letalcev, ki so preleteli južni Atlantski ocean. Letalce bosta sprejela v poseb* nih avdijencah italijanski kralj in predsednik vlade. Dne 21. t m. bo v cerkvi Santa Maria degli Angeli maša za* dušnica za letalci, ki so se pri tem po* letu ponesrečili. Kim, 17. februarja. Službeno objavljajo, da je italijanska vlada naročila svojemu poslaniku v Pragi, naj prote* stira proti pisanju češkoslovaških \h sto v o poletu italijanskih letal pod vodstvom ministra za zrakoplovstvo Balba v Južno Ameriko. Ta protest je zlasti naperien proti pisavi socialno« demokravskega lista »Pravo Lidu«, ki je trdil, da so se udeležili tega poleta tudi madžarski oficirji in podoficirji. Rim, 17. februarja. Italijanski po* slank v Pragi je protestiral pri češko* slovaški vladi, ker so češkoslovaški li* sti pisali, da je pri poletu preko At* lantika sodelovalo osem madžarskih letalcev, med njimi junaški kapetan Boer, ki se je ponesrečil v Bolami. Pogajanja za rešitev indijskega vprašanja Potovanje angleške parlamentarne delegacije v Indijo — Gandhi se sestane z indijskim podkraljem danes popoldne London, 17. febr. AA. Merodajni krogi izjavljajo, da še ni padla odločitev o potovanju parlamentarne delegacije v Indijo, kjer bo nadaljevala delo indijske konference. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je tajnik za Indijo Wedgwood Benn izjavil, da še ne more poročati o vladnih načrtih. Nadalje je dejal, da se bosta sestala indijski podkralj in Gandhi. O položaju v Birmi je izjavil ,da je bil glavni upor udušen. V gozdovih so Se manjši oddelki upornikov, ki bodo prej ali slej premagani. Ni Še gotovo, ali je njihov voditelj Sava San mrtev. New Delhi, 17. febr. AA. Indijski voditelji Sepru, Sajari in Javakar so odšli h Gandhi ju, da se z njim posvetujejo o nadaljnjem razvoju dogodkov. Gandhijev sestanek z indijskim podkraljem bo bržkone danes popoldne. Grozna smrt 3000 rudarjev London, 17. febr. Kakor javljajo »Times« ?z Teipmga v Mandžuriji se je kljub ponovnim demantijem železniške družbe Južne Mandžurije izkazalo za resnično, da je pri rudarski katastrofi v Fušunu prišlo ob življenje približno 3000 rudarjev. Železniška družba, kn upravlja rudnik v Fušunu je rove, v katerih je po eksploziji divjal požar, enostavno pustila zazidati, ne da bi se zmenila za usodo zaprtih rudarjev. Prometni minister nankinške centralne vlade je izdal lokalni nalog, naj uvede strogo preiskavo. Stavkarski pokret v Italiji Mifan, 17. febr. V tvornici svile v Cac-civiu so delavci sklenili, da stopijo zaradi znižanja mezd za 25% v stavko. Direkcija tvornice je naprosila milanske oblasti za primerno pomoč. Ko je več tovornih avtomobilov z oboroženimi miličniki prišlo v Caccivio, so jih delavci pričeli bombardirati s kamni, šele karabinerjem je uspelo vzpostaviti red in mir. Nekaj oseb je bilo ranjenih. 30 oseb, med njimi tudi nekaj žensk, je bilo aretiranih. Poravnava z banko Adams Pariz, 17. februarja. AA Upniki banke »Adams« so se pogodili z banko zaatran poravnave svojih zahtev, tako da bo banka lahko spet nadaljevala svoje poslovanje, ko sodišče potrdi dogovor upnikov o prostovoljni poravnavi. Bivši zidar imenovan za grofa Rim, 17. febr. Na predlog Mussotinija je bil ameriški državljan Antonio Campag-na, ki se je pred mnogimi leti kot navaden zidar izselil v Zedinjene države ter si tam pridobil velikansko premoženje, povišan v grofovski stan s priimkom Castal Mezzano, ker si je pridobil velike zasluge za propagando fašizma v Ameriki. Komunistični proces v Leipziga Leipzig, 17. februarja. AA. Pired tukajšnjim vrhovnim sodiščem se je začela razprava proti 30 komunistom, ki so obtoženi, da so se polastili 200 pušk in več strojnic državne hrambe. To orožje j« proda! obtožencem neki uradnik državne brambe, ker se je nahajal v velikih denarnih stiskah. blikanske desnice dr. Maranonu ter mu ponudil prosvetni resor. Dr. Maranon je ponudbo odklonil, izjavil pa je, da bo uo vo vlado podpiral izven nje. Tudi grof Romanones je izjavil, da ne bo delal novi vladi nobenih težkoč. Vodja katalonskih avtonomistov Ca m bo je zagotovil svojo podporo, čeprav ne bo vstopil v novo vlado. Republikanski konstitucijonalist in socijalist Callardo je izjavil, da ne more vstopiti v vlado, ker bi se moral po njegovem mnenju odreči kralj prestolu. Po svojem obisku pri kralju j« Sanchez Gnerra odšel v jetnišnioo, kjer je govoril z republikancem Alcalo Zamorno, socijalistom Fernandom de los Rios in voditeljem strokovnih organizacij Largom Cavallercm. Ko je bil pri odhodu iz jetnišnlce vprašan, ali bodo republikanci m socijalisti vstopili v njegovo vlado, je zmajal z rameni in odvrnil: Kakor se zdi, ne bodo! Kmalu nato je Alcala Zamora sporoč'.l, da republikanci in socijalisti ne bodo sodelovali v novi vladi, in da bodo nadaljevali svojo akcijo za zmago republikanske misli, ker so prepričani, da morajo svobodae volitve dovesti do proglasitve republike. Strašna železniška nesreča Ljubljanski vlak je pri Trebnjem povozil železniškega delavca in ga strašno razmesaril Truplo je lokomotiva vlekla do Novega mesta, kjer so ga našli na postaji Brezposelnost v Itafiji Beograd, 17. febr. Po uradnih podatkih italijanske vlade število brezposelnih v Italiji stalno narašča. D oči m je znašalo število nezaposlenih januarja 642.169, je februarja na ras tlo na 725.97t> oseb. Od brezposelnih je dobivalo podporo samo 180.499 delavcev. Obsodba zarotnikov proti Pil sudske m u Varšava, 17. februarja. Včeraj je bila objavljena razsodba v procesu proti petorici socialistov, ki so bili obtoženi, da so nameravali izvršiti atentat na maršala PH-sudskega. Trije glavni obtožneci so btti obsojeni vsak na eno leto ječe, ostala dva obtoženca, med njitnd bivši poslanec Dzien-gielewski, sta bala oproščena. Smrt starostnega predsednika francoskega senata Pariz, 17. februarja. AA. Starostni predsednik francoskega senata Paul Fleurv je preminul v 92. letu. Prepoved Remarqueovega filma v Turčiji Pariz, 17. febr. »Poptriairec objavlja brzojavko iz Aten po kateri je Mustafa Ke-mal paša v Stambulu prisostvoval predstavi filma >Na zapadu nič novega«. Nato je kljub ugodnemu mnenju cenzurne komisije prepovedal ta film za vso Turško. Direktne vesti o tem iz Ankore še ni. Požar v mornariškem arzenalu v Toukmu Pariz, 17. febr. V Toulonu je V MBMi riškem arzenalu izbruhnil ogromen požar in sicer v delavnici tonpedovke, ka je dol« ga 40 m in 50 m široka. Poslopje je bilo v hrpu v plamenih. Nemška propaganda v Ameriki Newyork, 17. februarja. Nemška propaganda pridobiva tudi v Ameriki pristaše. V senatu je vložil senator Shipstead predlog, podoben znani resoluciji v nemškem parlamentu, naj se prouči čl, 241 versailleske mirovne pogodbe o krivdi Nemčije na svetovni vojni. Predlog je bil odkazan odboru za zunanje zadeve. Tako se hoče Amerika polagoma odtujiti svojim bivšim zaveznikom v svetovni vojni. Bivši bavarski prestolonaslednik v Londonu London, 17. februarja. Kakor javlja »Daily Herald«, se je mudH te dni v tajni misiji v Londonu bivši bavarski prestolonaslednik Rupreht, ki je večkrat skušal isposlovati avdijenco pri angleškem kralju, kar pa mu nI uspelo. Zato se je v roti z letalom na kontinent. Napad na komunistične čete Kovao, 16. febr. Iz Moskve poročajo, da so bile v republiki Kasadenak napadene komunistične čete od protikomunistov. Pri tem je bilo ubitih 7 komunističnih vojakov. 11 pa težko ranjenih. Oblasti so aretirale 40 nekomunistov. Komunistične čete so imele nalogo, da lagotove izvedbo petletnega načrta. Novo mesto, 17. februarja. Snoči okrog 22. ure so železniški delavci na tukajšnji posrtaji pri odhodu iz službe opazili na srednjem tiru med tunelom in kretnico na postaji popolnoma deformirano človeško truplo. O strašni najdbi so obvestili namestnika posta-jenačelnika g. Jelenca, ki je takoj odšel z železniškim osobjem na lice mesta. Doslej so ugotovili, da je vlak št. 9219 povozil železniškega delavca Frana Drenika, uslužbenega na postaji v Trebnjem, ki je odšel snoči okrog 21. po tiru proti domu v Dolenji Podboršt. Med potjo ga je dohitel ljubljanski vlak ter ga zagrabil s snežnim plugom in Agrarna konferenca v Bukarešti Bukarešta, 17. februarja. Včeraj je bila otvorjena v Bukarešti mednarodna agrarna konferenca. OtvorLI jo je rumunski minister za kmetijstvo Madgearu, ki je po vda rj al v svojem otvoritvenem govoru potrebo gospodarskega sodelovanja med agrarnimi državami. Bukarešta, 17. februarja. Na konferenci za stalno proučavanje gospodarskih vprašanj srednjih in vzhodnih evropskih držav sodelujejo strokovnjaki Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije, Rumunije, Madžarske in Letonske. Kralj Karol na inšpekcijskem potovanju Beograd, 17. febr. Iz Bukarešte poroča* jo, da se je rumunski kralj Kar^l odločil za djvotedensko potovanje po drživi, da se osebno prepriča, kakšen je položaj in splošno stanje prebivalstva. Kralj je izja* vil, da to inspekcijsko potovanje ni naper* jeno proti ministrom, kakor da ne bi ve* rpval njihovim izj»avam, marveč hoče sa* mo osebno priti v stik z narodom. Petrolejski požari v Romuniji Bukarešta, 17. febr. Nekateri listi so sporočili, da je prenehal požar v petrolej* skm pokrajinah. Kakor zatrjujejo, ta vest ne odgovarja resnici. Prebivalstvo je v pes trplejskem območju še vedno silno raz* burjemo, ker eo se pojavili tudi vulkanski znaki. Iz zemlje je pritekla velika količina lave ter se ponekod djvigajo veliki oblaki Katastrofalne poplave v Dobrudži BukareSta, 17. febr. Položaj v poplavi je* nih pokrajinah Dobrudže zlasti okoli Vil* kova je še vedno obupen. Prebivalstvo z žalostjp gleda, kako pred njihovimi očmi propada mesto Vilkov. Minister za notra* nje posle Mihalake je odpotoval v ogroze* ne pokrajine, da prevzame osebno vodstvo rešilne akcije. Protiverski pouk v Rusiji Moskva, 17. februarja. Sovjetska vlada je izdala vsem učiteljem na vseh ljudskih šolah ukaz, po katerem morajo povečati protiversko propagando v šoli. Ukaz pravi, da se je v zadnjem času opažala v šolah vedno večja agitacija cerkvenih krogov, ki so se upali razdeljevati med učence križr ce. Zato so učitelji dobili strog nalog, naj obvarujejo moralo naraščajoče mladfine pred religijo. Obenem je dobil tudi državni filmski trust nalog, naj izdeluje protiverske filme. Reorganizacija razredne loterije Beograd, 17. febr. Novi direktor razredne loterije Dragomir Mano je izjavil novinarjem, da namerava razredno loterijo nekoliko reorganizirati. Glavni dobitek bo samo eden in bo znašal milijon dinarjev. Na ta način se poveča število dobitkov po 20.000 Din na 50. Razprava o banovinskih proračunih Beograd, 17. februarja. V finančnem ministrstvu so se danes pričele pod predsedstvom finančnega ministra konference, na katerih razpravljajo o banovinskih proračunih. Danes je bil na dnevnem redu proračun moravske banovine. Razpravi je prisostvoval tudi moravski ban g. Jeremija 2ivanovič. vlekel nesrečneža s seboj. Vlak mu je odtrgal levo nogo, ki so jo našli na tiru pri Starem trgu, dočim so levo roko našli pri kretnici na postaji v Mirni peči. Ko je vlak dospel na postajo v Novo mesto, je truplo pri premikanju padlo s sprednjega dela lokomotive na tir,, kjer so ga našli delavci. Ponesrečeni je star 42 let in oče šestih otrok. Njegova družina je zvedela o strašnem dogodku šele davi, ker se ni vrnil domov. Strašno razmesarjeno truplo so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico, odkoder tra bodo -po komisijskem ogledu kasneje prepeljali domov v Trebnje. Reorganizacija Ferijalnega saveza Beograd, 17. Komisarijat ministrstva prosvete ie sklenil reorganizacijo ferijalnega saveza po vseh banovinah naše države. Reorganizacija bo izvršena, čim bodo ferijalni savezi vseh banovin zaključili svoje občne zbore. Začasno je za vsako banovino imenovan poverjenik. Za poverjenika dravske banovine je bil imenovan, kakor znano, prof. Rado Pavlic iz Ljubljane. Umor v vlaku Beograd, 17. febr. V vlaku med Mla-denovcem in Arangjelovcem je bil ubit nadpreglednik proge Velimir Blagojevič, V istem vlaku se je vozil tudi generalni direktor Gjorgjević, ki je čul strel v sosednem kupeju. Ko je stopil tja, je naSel Blagojeviča že mrtvega. Na postaji Kop-ljare je bila o umoru obveščena policija. Nekemu orožniku se je zdelo vedenje mlinarja Hi je Rasica sumljivo in zato ga je aretiral. Rašić je priznal, da je Blagojeviča ustrelil. Mož je namreč kradel železniške prage, Blagojevič je bil pa poverjen s preiskavo tatvine. Prišel je tatu na sled in zato ga je Rašić iz osvete ubil. Jugoslovenski optanti iz Madžarske Beograd, 17. februarja. Pretekli teden je prispela iz Madžarske zadnja skupina jugoslovenskih optantov v Banat in Bačko. Optante so začasno naselili v Banatu, spomladi pa jih bodo kolonizirali v Metohija na Kosovskem polju. Vseh optantovr je okrog 1500. V marcu se prične splošna kolonizacija omenjenih krajev. Država bo beguncem dala na razpolago svet, živino in druga sredstva, da si bodo za prvo silo lahko pomagali. Prekinjen promet na progi Niš-Vranja Beograd, 17. februarja. Iz Vranje poročajo, da je voda popomoma izpodjedla železniški nasip na progi Niš - Vranja. Na tem delu proge med Ristovcem in Vranjo je ves promet prekinjen. Odlikovanje tajnika Zveze industrijskih korporacij Beograd, 17. febr. Predsednik francoske republike je odlikoval z redom častne legije Gjoko Čurčina, tajnika Zveze industrijskih korporacij. Asfaltiranje Beograda Beograd, 17 febr. Čeprav je Beograd že precej moderniziran in so glavne ceste večino na prav dobro urejene ter asfaltirane, se nanaša v mesto precej blata, zlasti s periferije. Da temu odpomore, je beograjska občina sklenila asfaltirati večino predmestnih ulic ter vse glavne podeželske ceste, ki vodijo v Beograd, tako od Kijeva do Rakovice, dalje cesto Beograd - Smede-revo, popolnoma bo pa tudi obnovljena cesta do Obrenovca. Regulirana bo tudi Cu-karica, katero bo vezal tramvaj z Beogradom. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.795, Berlin 13.485 do 13.515 (13.50), Bruselj 7.9124. Budimpešta 9.9026, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.86—799.86 (798.36), London 295.92. Newyork 56.60—56.80 (56.70), Pariz 222.63, Praga 167.71 —168.51 (168.11), Trst 297.20 denar, 297.37 blago. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.31375, London 25.17625, Newyork 518.375, Bruselj 72.20, Madrid 51.30, Amsterdam 208, Berlin 123.185, Dunaj 72.85, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Budimpešta 90.425, Bukarešta 3.0626. J Stran l >S L O V E N S K I N A R O D<. dne 17- februarja 1931 Mednarodne smuške tekme v Bohinju Tekme se bodo lahko vršile tudi ob najslabšem vremenu Ljubljana, 17. februarja. Priprave za velike mednarodne smuške tekme v Bohinju »o v polnem teku. Bohinjci so pripravili vse potrebno za sprejem in nastanitev gostov, dobro je urejena tudi smuska skakalnica, trasira jo se tekmovalne proge., Vreme v Bobinju je naravnost idealno, smuka zelo ugodna. Današnje vremensko poročilo iz Bohinja pravi, da tam precej močno sneži. Sneg je pršič in pada na staro podlago. Snega je 75 cm in se bodo lahko tekmovanja vršila tudi ob najslabšem vremenu. Prihod čeških tekmovalcev Jutri dopoldne se pripeljejo z monakov-skim brzovlakom v Ljubljano češki tekmovalci, ki so se udeležili tudi mednarodnih smuških tekem v Oberhofu. Med njimi so znani tekmovalci, ki so večinoma že startali na mnogih mednarodnih prireditvah. V tekmovalni vrsti je Paistauer starejši, ki se je lani na sloviti mednarodni tekmi v Holmenkolmu na Norveškem v tekmi na 50 km plasiral kot drugi Sred-njeevropec. Tekem v Bohinju se udeleži tudi šimunek, ki slovi kot najboljši češki skakač, znana in rutinirana tekmovalca sta pa tudi Beranovsky in Stehlič. Imeni drugih dveh tekmovalcev še nista znani. Češka tekmovalna ekipa bo štela 6 mož, spremljala jo bosta pa znani češki publicist Komarek in predsednik tehničnega odbora arhitekt Jarolimek. S Cehi prispe jutri zjutraj v Ljubljano delegat JZSS v Ober-hofu dr.. Berce. ; Povratek naših tekmovalcev iz Oberhofa Drevi ob 19.30 se pripeljejo z monakov-skim brzovlakom naši tekmovalci, ki so se udeležili mednarodnih smuških tekem v Oberhofu. Iz Oberhofa se vračata Tomaž Godec in Bogo šramel, ki sta nas prav dobro in častno zastopala v ostri mednarodni konkurenci. Častni večer dr. Žižku V soboto ob 20. priredi JZSS v beli dvorani hotela Union ministrskemu svetniku in šefu odseka za turizem dr. Cirilu žiž- Pred hišo, ki jo vabijo ali pozavajo na >gostuvanje«, naznanita dva pozavčina s strelom iz pištole vesel dogodek. Družina, ki že ve, kaj se snuje v vasi, se tedaj zbere v sobi in pričakuje trkanje pozavčinov. Pozavčina, ki sta nališpana z dolgimi trakovi v raznih barvah in imata za klobukom šopek ali vejo rožmarina, v roki pa zakrivljeno palico z zvončkom, vstopita in po stari krščanski navadi pozdravita: >Pohvaljen bodi Jezus Kristus!« Nato hodita po sobi gor in dol in izmenično pozavljeta takole: Izvoljena družina skupaj zebrana. kakor sem jaz k vam poslani, tako bodete vi k nam pozvani in kakor nas sveti evangelij uči. da kdor išče. najde, kdor trka, se mu odpre in kdor prosi, dobi. Tak sem tudi jaz isko in sem najšo, sem trko in se mi je odprlo — čeravno sem si mogo sam — in bom prcsjo. pa mislim, da bom tudi dobjo. A vse druge reči vam hočem po svetem evangelju razodeti, ki ga je zapisal sveti evangelist Janez na prvem poglavji v drugem deli. tak, da ga bodete vsi v hiši razumeli. C Bere evangelij o ženitnini v Kani Galilejski.) To so besede svetega evangelija, kateri se šteje tretjo nedeljo po svetih Treh kraljih in je tudi o ženitovanji. (Zdaj prične govoriti drugi pozavčin.) Nadale so oni k nam pozvani, prvič, od naše strani, drugič, od našega ženina in snehe, tretjič, od hišnega očeta in matere, četrtič od žla-hte in rodbine, petič, od sosedov in znancev, šestič, tudi od božje strani so k nam pozvani na veselje pregrešno, da se ne bi zdelo vam in nikomu drugemu smešno. Da z Bogom začnemo in z Bogom končamo vsem za dober vzgled, ker Bog je dal dosti veselja na toti svet, naj ga le ljudje pošteno zavživajo, kajti pošteno veselje nije nikomu na poti, pa tudi nikogar v pobožnosti ne moti. (Prične spet prvi.) Nadale se oni ne smejo spričevati, k.ijti drugače bi znali s tem nam gos tu van je razmetati. Tak so se tisti spričevali, ki so iz svetega pisma znani: Prvi je reko, da je kupil vole in zategavoljo iti ne more. Drugi je reko, da si je kupjo njivo, morebiti mu je bilo tisto krivo, tretji pa je reko. da si je vzejo ženo, zategavoljo pa se ne bi rad z doma geno. Skoz naš pregovor pa se tako pravi, naj se vsakši na prvi poziv iz srca ljubezni k nam postavi, kajti veliko pozvanih, pa malo izbranih, kakor prilika v evangeliju uči. ali človek najrajši pamet in modrost za se obdrži. (Začne drugi.) In zadnjič še vas pozdravljam in skoz božjo pomoč vkup spravljam, kajti vsak človek, ki na svetu živi, potrebuje trikrat najbolj ljudi: Prvič, ko se narodi, mu je treba babice in kume, da se mu krščanska dolžnost spu-ne (= spolni). Drugič, če mu je zakonski stan potrebujoči, mu morajo biti svedoki navzoči. In tretjič, kadar umrje, se spodobi, da se mu zadnjo pot posodi. »Prične prvi.) Skoz to pa ste vi k nam prošeni, kak so naši purani vkup znosen i. če pa kteri nebi htejo k nam na gostttvanje priti, bode moral od živadi con te (= kosti) domov znositi. Vendar se mu bo tam lepše zavžiti, kak pa pes jih trudov deležen biti. sveče. (Spet začne prvi.) Oni bi tudi lahko veleli, kaj tam pernate živadi nebi imeli. Pernate živadi pa imamo zadosti za vse naše pozvane gosti. Hodili so trije logari (= lovci), vsak s tremi detiči. tri dni po šumi za ptiči: Eni s puškami, drugi z baticami, tretji s pesnicami (= pestmi). Pridejo do nekega velkega grma z imenom borovica, gor je sedela strašno velika ptica s imenom papiga, ki sem in t je z repom miga. Nato nesmo znali, kak bi jo leži zaklali. K sreči je tam en člo- ku častni večer, na katerem mu bo izročen zlat znak kot najvišje priznanje JZSS. Dr. Ciril Žižek se bo namreč v soboto mudil v Ljubljani. K proslavi so vabljeni oficijelni predstavniki javnosti, JZSS pa prosi .da se večera udeleže polnost e vilno tudi smučarji in drugi športniki, da tako pokažejo svojo hvaležnost dr. Cirilu Žižku za njegovo neumorno delovanje na polju sporta in tujsko-prometne propagande. Dva posebna vlaka v Bohinj V nedeljo bosta vozila v Bohinj dva posebna vlaka. Prvi odpelje iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj, iz Maribora pa že v soboto zvečer ob 9.40. Oba vlaka prispeta v Bohinj ob 8. zjutraj. Njun odhod pa bo ob 20. zvečer iz Bohinja. Gotovo je, da bodo nedeljske tekme najbolj zanimive, zlasti zato, ker bodo gledalci lahko opazovali smuške skoke z bohinjske skakalnice, ki je ena največjih in najmoderneje zgrajenih v državi. To dokazuje tudi včerajšnja izjava norveškega tekmovalca Gutormsena, ki je dejal, da skakalnica prav nič ne zaostaja za najboljšimi norveškimi skakalnicami. V četrtek dopoldne prispe v Ljubljano norveški tekmovalec Gunar Janson, ki se bo udeležil kombiniranega tekmovanja. Afera Joška Janše likvidirana Kakor znano, bi moral v Oberhof na mednarodne tekme odpotovati tudi nas najboljši smučar, večkratni državni repre-zentant Joško Janša. Iz neznanega vzroka pa Janša ni odpotoval z našimi tekmovalci in je ostal doma. ne da bi pravočasno o tem obvestil JZSS. Savez je takoj uvedel preiskavo in je začasno Joška Janšo suspendiral. Na podlagi zbranega materijala je JZSS snoči razpravljal o tej aferi in je sklenil, da se izreče Jošku Janši strog ukor. Janša je namreč izjavil, da za tekmovanje v Oberhofu ni imel časa, priznal pa je. da je napravil napako, ker ni pravočasno o tem obvestil saveza. S sklepom JZSS seveda avtomatično odpade su-spens. JZSS je zato Janšo tako milo sodil, ker še nikoli ni kršil športne discipline. vek gor zraso, ki je puže (= polže) pa so. njega smo si naprosili, pa smo ga tudi dobili. On je hitro eno kunšt zmislo, dva prsta vkup stisno, ptico plašne (= udari), ona je dol opala ter je mrtva postala. Zdaj pa nismo znali, kak bi jo leži domu pripelali. Peljati nismo mogli, nesti ni blo kaj, kaj pa bomo zdaj. Zagledali smo tam mačaka, ki je na miši in štakare (= podgane) čaka. Tega smo prosili, pa smo ga tudi komaj na pomoč dobili. On je svojo taco v njo zaseko, pa jo je k nam na dom privleko. Zdaj pa jo skubejo (= pulijo) že tri dni tri skubačice. tri pukačice. pa so jo posknble komaj do polovice. Totega perja je pri našem gradi, kjer bode vsakši masten po bradi, že tri omare so ga polne in naphane natrpane), pa še ga je gosti prek ostalo. S tem, kar bode prek ostalo, se bodi okoli našega grada nastla-lo, da vsak božji, ki bode pijan, si z vinom glavo obveže in si kje v perje dol leže. (Začne drugi.) Morebiti bi tudi oni veleli, da mi mele ( — moke) zadosti imeli; kajti k mlini smo se tak peljali, da bi se lahko vsi sposr .... Dvanajst vreč smo naložili, pa smo se skoraj poleg bili (= tepli), štiri konje smo kcoj (= zraven) pripregli. pa še smo si sami gor legli. Nato smo se peljali po strašno dolgem in širokom polji, da že skoro ni bio nikomu po volji. Proti nam je prišo miš z mušicoj. lisjak z lisicoj, da smo se vsi prestrašili, Kola (= voz) so pa tak drdrala, da bi lehko vreča dol opala. Do mlina smo vendar pri capi al i, te pa nismo znali, kje bi dol djali. K sreči so mlinarski de tiči hitro priskočili, pšenico namočili in začeli peitlati (= mleti) in vsak sebi pol jemati. Mlinarska roka pa zato globoko seže. da potlam (= potem) žakelj leži zaveže. To pa ubogega siromaka in kmeta pri srci rani, da te mlinarske lumpe hrani. In k nam so prišli trije peki, vsak s tremi detiči in so nam zažgali drva vsa k hudiči. A njim se je vse tak lepo navdalo, da bode se morebiti tudi njim dopalo. (Prične prvi.) Morebiti bi tudi oni veleli, da mi tam sira nebi imeli. Sira pa imamo mi zadosti za vse naše pozvane gosti. Dopeljali so ga trije foringaši (= vozniki), kaj smo ga komaj v tri skrinje zephali (= stlačili). Nato še si je naša kuharica nekaj zmislila in je sosedovo kujso (= psico) v kot pritisnila in ž nje nekaj vrhnja (= smetane) stisnila. Zato pa vsakši lehko zna, da naša kuharica kaj na pogače djati ima. Dve je namazala, štiri pošmrklala, šest jih je v peč dajala, sedem jih je vun vzela, osem smo jih pojedli, devet pa še jih je ostalo. Zato pa vsakši lehko zna, (Prične drugi.) Nadale so oni k nam pozvani od naše strani na par tolstih mira-nov in kopunov, ki jih imamo brez glav in kljunov, na par kitic rožmarina in na par kupic vina. Na en par mastne telečje peče je. poleg ktere ima vsak človek dosti žeje. Na en par okroglih tancov, če bi bila njihova dobra volja svoja pešja kolca (= peš vozičke) po hiši po točiti. (Začne prvi.) Morebiti bi oni tudi lehko veleli, da nebi mi ondi svinjskega mesa zadosti imeli. Svinjskega mesa pa imamo zadosti za vse naše pozvane gosti, kajti klah smo enega prašiča, kak enega vrabliča. Skoro nismo znali, kak bi ga leži (— lažje) za-Klali: kajti nismo zmogli tak dolgega noža, kak je na njem debela koža. Itd. Nametali smo po vseh kotih polno mesa, da ne bo placa (= prostora) kje bi kdo plejsa. Na njem pa je bila taksna slanina, kak je na vaši posteli blazina. Na sred hiše smo jo med seboj imeli, tri lance (= verige) smo sanjo pripeli, vsi trije lanci so se nam raztegnili, čez tri velbe (= oboke) je nazaj letela in vse tri velbe je za seboj podrla. Tam v kotu pa je visela ena pavočina (= pajčevina) brez klina, tam gor je ostala naša slanina, kajti smo tak pridno deklo imeli, da se nič nanjo zanesti nismo smeli, drugo neje (= ni) delala, kak od kota do kota je letala, pavočine pa ne pometala (zdaj iščeta oba po vseh kotih pajčevino). (Začne zopet prvi.) Morebiti bi tudi njihove dekle tak pridne roke imele, da nebi pavočine vun pomele. Zategavoljo pa najte (= ni-karte) svoje vmaje (= lene) dekle proč goniti, bi se vam znal veUd kvar zgoditi. Ko bi naša hmaja dekla bolj pridne roke imela, bi vse po hiši pomela, gotovo nebi ostala v kotu tista pavočina brez klina, kjer je ostala naša slanina. (Začne drugi.) Morebiti bi oni tudi veleli (= rekli), kaj (= da) mi tam govedine nebi imeli. Mi pa imamo govejega mesa zadosti, za vse nase pozvane gosti. Smo klali enega vola kak enega mola (= molja), mejo (== imel) pa je telko loja, da ni na vašem dvori (= dvorišču) toliko gnoja in se tak natenko vleče, da ga ni niti za pol da malo kera (= katera) kuharica tako glavo ima, da vse to napraviti zna. (Začne drugi.) Morebiti bi oni tudi veleli, kaj mi tam vina nebi zadosti imeli. Mi pa imamo vina zadosti, za vse naše pozvane gosti. Pripeljali so ga trije foringaši, vsak s tremi pajdaši, tri lagve (= sode) polne teme. ki jo vsak lehko vun vzeme. Peljali pa smo jih po enem strašno tesnem in vozkem (= ozek) klenci, kjer so nas srečali trije Krenjci (= Kranjci). En hun-cvot (= kujon) pa je tak požrešen bi jo, Zanimivo predavanje dr. F. Misa Ljubljana, 17. februarja. »Merkur« prireja izvrstna predavanja za gospodarske kroge, »Soča« ima stalna predavanja o vseh aktualnih problemih, »Društvo slušateljev filozofske fakultete« govori o kulturnih vprašanjih, pri Sokolu so stalna predavanja. >Skala< nas seznanja z alpinistiko, >Rdeči križs se javlja na vseh krajih, podružnica r>Sadjarskega in vrtnarskega društva: prireja sijajno obiskane serije predavanj in posamezna predavanja, ki jih poslušajo zastopniki vseh slojev, imamo predavanja za juriste inženjerje, zdravnike, učitelje, za ženstvo in za starše, sploh Ljubljana je postala res prava ljudska univerza in s tem imenom prireja tudi predavanja vsak ponedeljek v Mestnem domu Zveza obrtnih zadrug za obrtne vajenke in vajence. Na predavanjih nastopajo najrazličnejši strokovnjaki, skoro v vseh organizacijah pa srečujemo naše mestne zdravnike gg. dr. Rusa. dr. Krajca, dr. Misa. lani smo pa pogosto slišali ludi dr. Jamarja. Tega velikega in koristnega dela rez glavo zaposlenih mestnih zdravnikov pa nikdo ne vidi, našel pa se ni se nikdo. ki bi bil to požrtvovalno njihovo delo tudi registriral. Tn prav ta predavanja so za duševno in telesno ozdravljenje naše družbe tudi najbolj potrebna, po vtisih pa. ki smo jih dobili pri njihovih nastopih v najrazličnejših društvih, pa lahko sodimo, da so njih predavanja tudi uspešna, kar je pač njihovo edino plačilo, pa vendar največje zadoščenje za idealno požrtvovalnost. Tako uspešnega predavanja kakor snoči. vsaj relativno, še nisem slišal. Pomislite na utrujene vajenke in vajenre. na pust. na slabo pot, da jih k predavanjem nikdo ne sili in ne goni. da mnogi morajo po predavanju še domu na Vič, v Moste, na Selo, v £t. Vid in na Jezico in vendar je pri vsakem predavanju vsaj *200 mladih deklet in fantov, torej vajencev in vajenk. ki jih smatramo za prototip razbrzdane mladine. Sedaj si pa predočite to mladino in naslov snočojega predavanja >0 higijeni duse< — vsakdo bi dejal, kaj prireditelji mislijo, da hočejo v te kuštrave glave z nurnberškim lijakom na pustni ponedeljek naliti filozofije. Zaklel bi se lahko, da bi na snočnji večer imel g. dr. Mis s tem naslovom povsod prazno dvorano, kaj bi bilo s tem poskusom snoči po sobotnih in nedeljskih balih in maškeradah n. pr. z našo idealno akademsko mladino, pa raje ne razmišljamo. Razvpitih in razposajenih vajenk in vajencev se je pa kljub vsem tem fiasko obetajočim faktorjem zbralo sno-oi v Mestnem domu skoraj 250' Predavatelj g. dr. Fran ta Mis je prinesel zveličavni nauk o higijeni duše iz Amerike, kjer je v Bostonu študiral na Harwardski univerzi za narodno zdravje to stroko pri njenem največjem propagatorju prof. Camp-bellu. Slavni učitelj je svojega slovenskega učenca lahko tudi upravičeno vesel, saj je ta mladi, sveži, zdravi korenjak z vsakim gibom in vsako besedico sam živ dokaz, da živi po učiteljevih naukih in da so ti nauki tudi učinkoviti. Nauk o higijeni duše uči, kako naj živimo, da bomo zdravi, srečni in dosegli uspeh. Pravila so za ohranitev in dosego zdravja telesa in duše, skratka, garancija za uspeh v življenju, za zadovoljnost in srečo. Vsi imamo ta pravila in nauke že v dušah, a jih ne poslušamo. Ni to neka vera, nI krščanstvo niti skrivnostni budizem, ni sokolska ideja, vse bolj naravna in enostavna ter popolnoma vsakdanja je ta zveličavna vera, ki se je brez večjih žrtev in truda lahko vsak drži in izpolnjuje njene zapovedi. Zvesto izpolnjevanje teh zapovedi pa z vso sigurnostjo vodi k sreči« ki je vendar najre-lativnejši poj ni. Predvsem so te blage zapovedi najučinkovitejši lek proti nervoznosti. nezadovoljnosti in malodušnosti, ki so povod nesrečnega življenja. Ker je pa ta nauk potreben nam vsem in prelep, zato objavimo predavanje g. dr. Frante Misa v eni prihodnjih številk. Množica vajencev strmi v predavatelja, mirna in presunjena ter požira mehke, tople prijateljske — ne učiteljske aH očetovske besede —. Nasprotno, predavatelj neusmiljeno razkriva vse strašne posledice naše nepravilne in večkrat hinavske in lažnjive vzgoje. 0 spolu govori z detikatnostjo, da ni nikdo zardel, se manj se zarezal, samo strmeli so v predavatelja kakor v plemenitega brata, ki jim slika sladkosti ljubezni in grozovite posledice napačne vzgoje. Silno prijetno, vsakemu umljivo kramlja o najtežjih problen^h s preprostimi besedami, da se da je celi lagev na gut (— golt) nagno, potlam pa nam je voz z vinom zvrno. Nato sem jaz hitro kcoj priskočjo in sem to malo čutaro snehinega mleka natočjo. če mislite, da lažem, vam lehko s prilikoj pokažem. (Zdaj ponuja vsem zbranim v sobi, da pokušajo tako zvano »sinahino mleko«.) Imamo pa troje vino. To prvo je iz Vinskega vrha, ki smrdi kak mrfaa. To drugo je s tiste visoke gore, kjer rastejo loščire (= divje jablane) najbolje, okoli ene mlake, zgoraj pa sedijo srake, od spodaj pa babe cape (= cunje) perejo in s tega trsa lošcire dol berejo. Toto vino bomo imeli za vse tiste nepozvane gosti, ki jih je okoli voglov zadosti, ki na okna notri gledijo in nič jesti ne dobijo: eden odide lačen, drugi ni sit, tretji nese prazno in kteri je še morebiti bit (= te-pen). To tretje vino je s stare rogačke gore, kjer raste sladko najbolje; je pravo sladko vino, ki je za može in žene najbolj fino. To vino bomo imeli za gospode sta-rejšine, za gospode pozavčine in za vse tiste ljudi, ki jih čemo imeti tam mi. Vi hlapci in dekle pa ste pozvani na petek, te bode vaš svetek. Toda po svoji dolžnosti, ker ste pod gospodarjevo oblastjo, morate čedni biti, če hočete k nam na veselje priti. Itd. Jaz pa sem si nekaj naprej postavjo in bi tudi rad z božjo pomočjo vkup spravijo. In Bog se nam daj na tem go-sttivanji vkup žiti (= sni ti) in iz srca ljubezni se veseliti. Kadar pa bodemo morebiti morali enkrat umreti, nam Bog daj nato nebeško gostuvanje priti, kjer se nam bo gostiti na večne čase. — Amen. pod okriljem Zveze obrtnih zadrug mladi poslušalci zamislijo, do dna srca pretreseni in gin jen i. Ko sem po predavanju vprašal nekaj fantov, kako jim je bilo predavanje všeč, so mi po vrsti odgovorili, da je bilo najlepše, kar so jih slišali. Ne, ta mladina ni pokvarjena! Še ko je predavatelj že odhajal, so ga spremljali hvaležen aplavz in oživio, živio!« Kakor je s krasnimi besedami pozdravil mladino in predavatelja podpredsednik Zveze obrtnih zadrug g. Milko Krapež, ki je mladini obljubil, da jo povede tudi na planine, tako lepo se je predavatelju zahvalil predsednik g. Rebek in pozval mlade poslušalce, naj se teh naukov tudi drže, se z dobrimi tovariši o vsem pogovore, da bodo iz te prave življenjske šole izšli z uspehi in srečo. Tako razveseljivi so uspehi predavanj, a vendar so še mojstri, ki so proti njim. Naj pridejo sami poslušat, ker so taki mojstri sami pouka najbolj potrebna. Za duševnim in telesnim zdravjem in za lepoto streme predavanja Zveze obrtnih zadrug in Sadjarskega in vrtnarskega društva. Dobro so obiskana. Ta predavanja so res pravi misijon. ki našo družbo privede k prerojenju. zadovoljstvu in sreči. A. ft Samomor hlapca Ljubljana, 17. februarja. Včeraj dopoldne okrog 11. je obvestil France Vovk, vratar na mestni pristavi na Kodeljevem, da so našli obešenega na podstrešju hleva, v katerem je bila krma za konje, mestnega hlapca Antona Rijavca, rojenega 26. februarja 1901. Obesil se je na hlačni jermen. Na Kodeljevo sta takoj odšla dežurni uradnik g. Luštek in policijski zdravnik dr. Avramovič. Zdravnik je po komisijonelnem ogledu odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Rijavec je bil v soboto zvečer s svojim tovarišem, zaposlenim tudi na mestni pristavi, na predpustni zabavi v mestu. Prišla sta precej pozno domov in odšla v skupno spalnico na Kodeljevo št. 8. Rijavec se je takoj po prihodu domov vedel nekam čudno. Govoril je, da si bo končal življenje, češ, da je že vsega sit. Hotel se je obesiti na ročaj kolesa v sobi, kar se mu pa ni posrečilo. Nato je vzel britev in si skušal prerezati vrat, kar mu je pa tovariš preprečil. Rijavec se je pomiril in legel spat. Zjutraj je vstal in odšel v hlev, da napoji konje, potem je pa brez sledu izginil. Tovariš in drugi delavci, ki so ga pogrešali, so ga zaman iskali. Ko so pa ob 11. odšli po seno na podstrešje hleva, so našli Rijavca obešenega. Vse kaže, da se je obesil v hipni duševni zmedenosti. Ljudsko štetje Pravkar se izvršuje popts ljubljanskega prebivalstva glede kuluka, a že se pripravlja novo popisovanje prebivalstva vse države in taiko tudi Ljubljane, po vrhu pa še popisovanje vseh poljedelskih gospodarstev in domače živine. Dognati treba število prebivalstva v Jugoslaviji i po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. apriiom t. I. Popisovanje ljudstva pa se mor a začeti po vsi državi bkratu l. aprila točno ob 8. zjutraj in se mora zaključiti najkasneje do 20. aprila t. 1- Razen prebivalstva je treba natančno zapisati vso živino in vseh vrst zavali (kure, čebele), dahe poljedelska gospodarstva, po mestih pa še posebej vse zgradbe, ki služijo za stanovanja. V vsaki banovini se sestavi banski popisni odbor, ki bo nadziral popisovanje. Take odbore imenujejo bani. Popisovanje bodo izvrševale občinske oblasti. Javni uslužbenci, svečeniki in drugi pismeni državljan* so dolžni sodelovati pri popisovanju, ako jih občinska aii državna oblast odredi. Mestne občine morajo biti s popisu in i gradivom najdalje do 10. maja t. 1. povsem gotove in postati gradivo Občni državni statistiki v Beogradu. Selske občine moralo gradivo do istega dne poshati srezkemu načelniku. Vsak državljan je dolžan, da navede istino o vsem, kar se ga vpraša pri popisovanju, ker so popisovalci smatrani za javne uslužbence. Ti popisovalci imajo pravico, da pri popisovanju pridejo v vsako hišo m na vsako stanovanje in da prcs'edj.'o vsako poljedelsko gospodarstvo. Vsi podatki se morajo čuvati kot uradna tajnost, k: jo uporabi izključno statistični g>3a\ni urad-Ne smejo se torej navedbe uporabit: za kakršnokoli obremenje prebivalstva, bod si z±i porez ali kakšno dajatc\ Kdor se hotoma odtegne pop isti ali zataji kako osebo v svojem domaćinstvu ; ne poda podatkov, ki jih popisovale: zahtevajo aii kdor bi delal te/koče DOp!SO\ a'- oem s tem, da bi razširjal neresnične vest bo kaznovan z globo 10—500 I>in na Korist občinske blagajne ali na zapor 1 20 dni. Popisovalci, ki bi se pregrešiti proti uradni tajnosti, bodo kaznovani z j;lobo ali zaporom. Froške za tiskovine in pra\ i ter ra popisovalce izven stalnega bivališča pokri« je oboa državna statistika v predsedstvu min. sveta. Ostale troske (za domače pO40 sovajoe, uradno opremo t. dr.) pa nos jo seveda občine. Koledar. Danes: Torek. 17. februarja 1931, katoličani: Pust, pravoslavni: 4: februarja, Vesela. Današnje prireditve. Darama: Trije vaški svetniki ob 21. Opera: La Mascotte ob 17. Kino Matica: Logarjeva Krista. Kino Ideal: Trentov poslednji slučaj. Maškerada Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ples Sokola II v Kazini. Mesarski ples rta Taboru. Dežurne lekarne- Danes: Bahovec, Kongresu txz, Ustar, Sv. Petra c, Kočevar, Spodnja Šiška. V borbi z divjini lovcem Romantika divjih lovcev je še vedno živa in prav danes se je pred malim senatom zagovarjal 22!etni zidarski pomočnik Janez Finžgar zaradi poskusa lovske tatvine in poskušenega uboja, čeden in zastaven fant z Javornika je Janez. Vendar pa malo preveč strasten lovec, da se ni mogel zdržati pogledati celo v dvorna lovišča in v lovišča Kranjske industrijske družbe. Z dolgo črno brado maskiran je šel na sv. Miklavža dan z Rekarjem na Možak-ljo. Drva sta šla sekat, vzela sta pa tudi manliherco s seboj, še predno je streljal, je pa prišel lovski čuvaj Markelj in videl puško. Samo zaradi pomanjkanja doma bi bil rad dobil kakega zajčka ali srno, na gamsa pa seveda Janez še pomislil ni. Pa tudi 18. decembra je . bil Janez v gozdu. Vendar pa taji, da bi se bil srečal s čuvajem Marki jem. Puško da je naše i, ko je trgal na Možaki ji encijan za zdravilo bolnemu očetu, toda encijana ni na Moža kiji, zato je pa trgal same druge suhe rožice in se je seveda le za to našemil s črno brado. Tisti dan pred Silvestrom je imel Janez smolo z lovskim čuvajem Janezom Strojem. V Kunčičevi koči se je srečal ž njim in čuvaj je baje kar brez povoda streljal na nedolžnega Janeza. Potem je pa seveda tudi Janez sprožil kar tja v en dan. Samo po naključju je strel zadel Stroja v desni rokav suknjiča, Janez je pa skočil za bukev in počil še enkrat, da je krogla zletela tik nad Strojevo glavo, če se ne bi bil Stroj sklonil, pa bi bil zadet za vedno. Pa še tretji strel je zadel pol metra pred čuvajem v sneg. Janez je pa stekel. čruvaj Stroj ve povedati drugače in pravi, da je streljal najprej Janez. Tudi čuvaj Markelj pripoveduje, da je Janeza dvakrat zasačil pri lovski tatvini v dvornem lovišču. Za te visoke obiske je Janez dobil 2 leti in en mesec robije, pa pravi, da še ni zadovoljen in se je pritožil. Iz Logatca Kar so vsi Logačani želeli, se je Egodikft, Sokol se je zopet probudil s svojim drnmatičnim odsekom. No in marsikateri ni štedil z besedami pri pohvali igralcev v drami »Spavaj moja deklica<, ki so jo vprizorili v soboto zvečer. Igra sicer ni bila bogve kako obiskana in sem tudi prepričan, da se igralci tega niso nadejali, ker je bilo prejšnji dan vreme preslabo ter tudi Čas sam ni posebno primeren za take prireditve. V predpustu pač prevladuje ples, kar je pravzaprav žalostno. V kolikor sem se lahko informiral, ie vodil režijo g. Franc Vladika, ki mu gre i sa 6ast, da je znal tako dobro zajesti vlog«1, kar bi se gotovo vsakemu ne posrečilo. Glavno vlogo, slikarja Kostrinskecra. je igral g. N. Misle j. Prilagodil in vživel se le že sredi prvega dejanja v vlogo, kakor ;e to zahtevala vsebina igre. Pokazal je. da je igral z dušo, ki bi morala biti lastna vsem podeželskim igralcem: zato želimo, da se zopet m skoraj vidimo. Zeno Kostrinskega je igrala gdč. Cveta Devetakova. Vlogo je obvladala popolnoma, vendar je včasih pozabila, da je bila A za nekdaj gledališka igralka, pri čemur je trpe la mimika. Vlogo je v splošnem izpeljala prav dobro in ji k uspehu lahko čestitamo. Njeno sestro Zlato je igrala gdč. iVpra Musec, ki je že večkrat pokazala svojo nadarjenost za dramatiko. Počasno in monotono govorjenje ji je v vlogi zelo pristojalo. Oleg, sin Kostrinskega. g. Vladika. sJuži še posebno pohvalo, da jo pole« režije tudi brezhibno izpeljal svojo vlogo ter Telimo, da tudi v bodoče ne pusti, da bi od^k zopet zaspal. Alvijan, g. Gucek, je s svojo težko vlogo dobro odrezal, zato tudi njemu: Ne popustite v dramatiki, ki je simbol društva. K. A. PRED MESNICO Mesar mimoidočemu: »Slišite, gospod, vaš pes mi je zniaknil klobas. : >Hvala, da ste me opozorili Tako mu ue Po treba loma iajiu nič za i'.ed«- Prleško pozavanje Običaj vabljenja na predpustno gostijo, kakor se je do naših dni ohranil v srediSčanskem okraju Vzgoja obrtnega naraščaja Stev. 38 >SLOVENSKI NAROD:, Une 17- februarju 1931 Strao 5 Monumentalni visokoalpinski velefilm z znamenito LENE RIEFENSTAHL v glavni vlogi. — Pride! ELITNI KINO MATICA Vihar nad Montblancom Dnevne vesti — Razpisane službe. Občina mesta Peči potrebuje občhnskega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 20. marca. OUZD v Velikem Bečkereku razpisuje šest mest kategorije D. položaja XI. in sicer tri bolničarke pri centralni ambulanti v Velikem Bečkereku, eno bolničarko pri ekspozituri urada v Veliki Kikindi in dve slugi pri centralni ambulanci v Velikem Bečkereku. Prošnje jc treba vložiti do 20. marca. — Nemški industriici v naši državi. Po zaslugi našega generalnega konzulata v Dusscldorru poseti večja skupina nemških industrijcev v začetku maja Jugoslavijo. Ekskurzije se udeleže v prvi vrsti lastniki rudnikov in težke industrije. V kratkem se bo vršila v Beogradu konferenca zastopnikov ministrstva trgovhie in industrije ra šum in rudnikov ter gospodarskih organizacij, da se sestavi program sprejema !n bivanja nemških industrijskih gostov v Jugoslaviji. — Izseljevanje v Kanado ostane radi neugodnih delavskih razmer še do nadalj-nega ustavljeno. Oni interesenti, ki imajo pri raznih parobrodnih družbah za Kanado še položene are. naj to naznanijo ob prilo-žatvi tozadevnega potrdila izseljeniškemu nadzorniku v Ljubljani, Miklošičeva cesia št. 24 ob navedbi, če zahtevajo vrnitev položene are. — Seminar za italijanščino na beograjski univerzi. Prosvetni minister je dovolil, da se ustanovi na filozofski fakulteti seminar za italijanski jezik in književnost. — V Beogradu nagrajeno delo slovenskega arhitekta. Natečaja za izdelavo skice za poslopje Priv. agrarne banke v Beogradu se je udeležilo 8 povabljenih jn IS nepovabljenih konkurentov. Med povabljenimi konkurenti je dobil nagrado v znesku 10.000 Din tudi arhitekt g. Vinko Glanc iz Ljubljane. — Službena potovanja monopolskih delavcev. Fimanoni minister je izdal na predlog upravnega odbora monopolske uprave pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev. — Tečaj za mizarsko hiženje v Ljutomeru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi dne 28. trn. in 1. marca celodnevni tečaj za mizarsko luženje. V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adoli Bolak. Udeležbo je prijaviti Obrtni zadrugi, III. skupina, v Ljutomeru. Vsak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din. za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10 X 20 in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušovega, .6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega. 10 javor ovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izikazida o rednem obisku. — Oddaja pleskanja mostov. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubil ani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede oddaje pleskanja mostov. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Novo Sokolsko društvo. Za teritorij občine Brezini ca se snuje novo sokolsko društvo. Ustanovni občni zbor se vrši v nedelo 8. marca v salonu gostilne br. Osvalda na Selu pri Žirovnici. Začetek zborovanja oh 15. uri. Poživljajo se vsi oni, ki še že]e pristopiti, da se zgilase pri br. Scbiffrerju al! br. MokoreJu, ker vodita vsa pripravljalna dela. Zdravo! — Regulacija Save pri Zagrebu. Te dni so začeli regulirati Savo pri Zagrebu. Namen regulacije je napeljati Savo od Ja-runskega nasipa po stari strugi. Zaposlenih je okrog 90 delavcev ,ki zabijajo v strugo pilote. Ltepeh regulacije bo odvisen od vremena spomladi. Ce bodo vode narasle, odnese Sava vse, kar bodo delavci napravili. Regulacija Save pri Zagrebu ostane problem ,dokler ne bodo temeljito urejeni bregovi od Podsuseda do Rugvice. — Slovenci v Ameriki. V Ne\vburg-Clevclandu se je 15. januarja pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 58-Ietni Anton Ajdišek. Sel - je zjutraj na delo. ko je pa hotel čez cesto, da bi na nasprotni strani počakal na tramvaj, je pridrvel avtomobil in ga podrl na tla- Sunek jc bij ta«ko močan, da je priletel Ajdišek z glavo ob rob pločnika in se ubil. Pokojni je bil doma iz Gorenjega Gočevja, fara Sv. Peter pri Novem mestu. V Ameriki ie bival 28 let. Zapustil je ženo in pet hčera, od katerih leži ena že poldrugo leto v bolnici. V kraju Trafford je umrl Nikola Vitković. Podlegel je želodčnemu raku. Zapustil je sina in hčerko, v Podklancu v stari domovini pa žalujočo ženo. — V kraju Farell-Sharon je 23. januarja umrla Ivana Mlakarjeva, stara 38 let. Zapustila je tri otroke in žalujočega moža. — V kraju Forest Citv je **odb!ni Beča je vi umrla 26. januarja 7-letna hčerka. Tri dni pozneje so v istem kraju položili k večnemu počiku 54-letno Marijo Borštnikovo. Pokojna je bila doma iz Logatca. Zapustila je 4 otroke, ki so ostali sirote. Oče jim je namreč umrl že pred dvema letoma. — i Šolska proslava v Cerkljah pri Kranju. V poročilu o nameravani proslavi naših zaslužnih rojakov sta pomotoma izostali imeni skladatelja dr. Fr. Kimavca in urednika Iv. Žcleznikarja. — Uboj i št. Lovrenru na "oboriu. V nedeljo ponori je nastal med fanti v Št. Lovrencu na Pohorju v neki gostilni hud pretep, katerega žrtev je postal gostilničarjev sin Mirko Brezočnik, ki je dobil veo sunkov z nožem v vrat in je kmalu umrl. Kdo je ubijalec, še niso ugotovili. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo do vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 6.2. v Ljubljani 4.8, v Sarajevu 3, v Beogradu 2.3, v Splitu 2. v Skopju 1 v Zagrebu 0.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.7. temperatura je znašala —1.6. — Kap jo je zadela na maškoradi. V Karlovcu se je v soboto zvečer vršila mašjke-rada društva Hrvatska žena, na katero je prišla tudi Kdaj in kako smo prišli na Kras in Soeo to pa mora kdp drujji nunesto nje. Saj to je cel dogodek — molčečnost sfinge, njena slava, lepota, ne izvzemši pri tem trnovske slave same na sebi, ki bo gotovo s sfingo ibuojjo pridobila ter se bo še bolj utrdil sloves kraja nesrečnega miena in sc bo najbrž še zelje podražilo, na našo škodo seveda. Res, križ je s trnovsko strugo, ker nikas kor noče ziniti nobene :n je še bolj čudno, da niti ne zalaja, četudi ima pasjo glavp. Krivice pa ne smemo delati niti sfingi, ne eni ne drugi, 6ta namreč dve: ena s pasjo glavo, kot rečeno, druga z mačjo. Ne reče -pa ne ena ne druga ne bev ne mev, ni las ježa, ne mijavkanja. To je pn povsem prav in dostojno, saj se sfingam vendar ne spo* dobi lajati, kaj še m i javkati. Nikartc pa misliti, da bo namesto njih lajalo in mi* javkalo pero, to bi se vendar tud*i ne spp* dobilo, četudi je danes pust ter niso ne takšna in ne drugačna presenečenja iz« ključena če je pa že beseda o sfingah, in še celo o trnovskih, tedaj je na mestu naj* višja spodobnost in olika in še na.jgalant* nejši ton. Zato bo pero poskusilo cediti sa< me sladke besede, kolikor se bo pač dalo, zlast? še. ker se ne ve če niso te besede žc nekrolog trnovskim sfingam . . . Jug . . . Torej, reči se mora trnovski sfingi. Morda ime ni povsem točno, vsaj kar se tis če sfing samih na sebi, a pridevnik — »tr* novslci« popravi netočnost. Ni treba naglasa*i kaj in kakšni so Trs novčani, kaj je Trnovo, kulturnemu človeku je vse r*> dovolsj znano in nekulturne^ mu tudi, ker hodi poletne mesece med tr5 novslci fižol jjpev.it luno itd., zato lahko takoj preidemo k stvari sami. Blizu prulskostrnovskcga mostu, to je tistega mostu, ki ga smatrajo za svojega Prulčatii m Trnovčani. stoji neka hiša, pred katero počiva mogočna trnovska sfinga s pasjo glavo in ob kateri leži še ena z mačjo glavo — se pravi, morda ta trenutek ni več ne ene ne druge, toda to nas ne briga. Razume se, da sta oba kipa, sfingi sta namreč kipa, delo človeških rok, s čimer seveda ni mnogo povedano, ker vis deti je (delo) skoraj božansko, se pravi umetniško. Takoj torej vidimo, da je sfins gi ustvaril, odnosno vpodobil Trnovčan. In res je g. Podlogo? Trnovčan ter mu morajo te besede laskati, četudi bi se mu ne zdele dovolj lepe in ljubeznive; saj navse* zadnje gre za njegovo slavo in ne toliko za šalo. Sfinga pred hišo je precejšen kup sne* ga. Lep. bel sneg, oblikovan zelo skrbno, seveda kolikor ga niso pobarvali m oneča« stili psi in malopridna otročad. Kip je dolg okoli 4 metre, pri glavi visok skoraj 2 metra. Život je še narjbolj podoben reje* nemu konju, vrat je nameraval postati levji, glava pa je pasja, kot rečeno, obkro* ža jo simbol griv, toda le simbol, ker tiste grive se lahko tudi zamenja z glorijolo sv. Frančiška. Ušesa so podobna nekoliko sip« novim, vendar so nekoliko preokrogla. Kakšne pasje pasme jc glava, je vsekakor težko ugotoviti, kar pa navsezadnje ni ta* ko zanimivo. Mnogo zanimivejši je rep sfinge. Izraščen je seveda iz konca hrbta in nudi vtis poštene, debele klobase, ki se opira v tla ter se je pri tem nekoliko skris vila, ker je predolga. Sfinga v celoti pa je v pozi zveri pred naskokom, prihuljena k tlom s skrčenimi- nogami. Skratka, sfinga je svojevrstna umetnina, lepa, originalna in mogočna. Seveda vTsbuja veliko pozor« nost pri vseh, ki jo vidijo prvič ter so se za njo že začeli zamimati tudi novinarji kot za kakšno resno katastrofo. Druga sfinga, z mačjo glavo, je seveda tudi zanimiva, je pa nekoliko manjša ter leži ob hiši za plotom, zato ni tako očitna in vredna besed ter slave. Nikar te pa misliti da je perp zaradi pusta izpregovorilo o trnovski sfingi, nego je pocedilo te besede v slavo Tmovčanov in v spomin Ljubljančanom, da se naj končno vendar lote. slavnega in koristnega dela, modeliranja, oblikovanja sfing, psov, podgan, opic, prašičev, kakršen je pač mo* del na razpolago — snega pa je povsod do« volj po ulicah m bi bil tako koristno upo* rabljen. Razume se, da je to priporočati v interesu tujskega prometa — potem pa svetovna slava . . Seveda, če so Ljubljen* čani tudi tako talentirani kot Trnovčai če ne pa naj angažirajo Trnovčane! nmai ml o*«»»»w •& jfc&m&L st#t% »etn Ljubljanu, na pustni torek. Dandanes se praznujejo vsi važni in brezpomembni dogodki, trenutki, ob letni* cc, jubileji, še celo katastrofe se obnav* ljajo v spominih s primernimi tiradami — in sploh vse dobi svoj pomen in važnost šele tedaj, ko se prične obhajati, proslav* ljati s prazniki, ko se takorekoč vpiše v zgodovino in v človeška srca. Zato bi bilo seveda čudno, če bi se ne praznoval praz« nik norcev. In zato ni čudno, če se praznuje. Praznuje sc pa v resnici in sicer žc od nekdaj in sc gotovo še bo tako dolgo, dokler bodo imeli norci večino, dokler ho sploh človeštvo imelo v svojih koledarjih praznike, ali dokler bodo človeške tradi* c rje svete. I>a, čudno bi bilo, če bi prezrli ta po* membni dan. V resnici jc zelo pomem* ben in nikakor človek ne sme biti druga* čen kot so ljudje, se pravi, spoštovati jih mora, praznovati in radovati se z njimi ter respektirati sMo in upravičenost ve» čine. To je povsem konkretna zadeva, ne* umnost je činitelj in vse činitelje moramo upoštevati, sploh je treba dati vsake* mu, kar mu gre Glejte, v rokah norcev so činitelji. Zelo upoštevan rek pravi, da je ljudski glas, glas božji. »Ljudski« pa je glas večine. Večina uravnava svet, življe* nje, većina vlada, ima besedo, večina sploh pomeni toliko kot celota in kdor tega ne prizna, je v manjšini. Seveda se ne more reči o večini nič slabega in če imajo ve* čino norci, tedaj sc sploh ne sme reči, da so norci norci, nego jih moramo častiti z vsemi najsijajnejšimi vzdevki v superlati* vin. ali pa pomeni že beseda norec vsaj toliko kot modrijan in je častno biti norec. Z besedo norec, odnosno z norci sa* mirni na sebi, je v zvezi prav za prav mnogo kočljivih zadevščin, pa je zaradi tega praznovanje in priznavanje njihove* ga praznika kočljiva zadeva, naj še tako dokazujemo velikanski pomen pustnega torka. Beseda norec je najbrž germanizem, rečeno mimogrede, pa ne gre toliko za germanizem, kot za pomen. Norec se nam« reč ne sme reči nikomur, ker je to žaljiv* ka in sploh neolikana beseda. Neumen pa sme biti vsak, a nikomur se ne sme reči v obraz, da je prismojen, le tisti, ki imajo oblastno diplomo ali izpričevalo, da jim manjkajo koleščki, smejo storiti kaj take* ga. Žal pa te diplome ni tako lahko do* biti v roke kot bi kdo mislil. Torej, no* reti sme vsak po mili volji in menda je celo družabna dolžnost praznovati pusta, a nihče ne prizna, da praznuje svoj praz* nik, da je pust njegov god. V resnici je pust največji praznik v letu in ga praznu* je večina kot se spodobi — a oficielno vendar ni priznan in se niti ne sme reči kar tako naravnost, da je praznik vseh norcev. Vidite, kočljiva zadeva. Kajti bi* stvo vsake neumnosti m norca je, da hoče po vsej sili veljati za nekaj drugega. No* ros t je v življenju pač priznana za naj* večjo modroat wi kdor bi hotel reči, da je kaj drugega, se obsodi sam v neizogibno prokletstvo. Zato je res težko pisatri o prazniku vseh norcev, ki ni praznik vseh norcev, temveč modrijanov, pa je vendbir praznik vseh sem, zlasti še tistemu, ki ni dorastel tako globokounvnim stvarem, da bi bil doovlj neumen. Vseeno pa pero posveča to poglavje nesmrtnosti neumnosti, njenemu velikemu pomenu ter enoglasno priznava njen velik vpliv in zasluge za človeštvo. In o tem bi bilo treba izpregovoriti nekaj pomembnih in zanosnih besed. Ce se mi to ne posreči, je pač dokaz elementarne sUc neumnosti pod vplivom katere pleše pero. Menda bodo to razumeli m upoštevali današnji godovnrki, če ne, pa tudi dobro. I>a, če bi ne bilo na svetu tako kot jc, če bi ne bi! danes pust — aaa? — kako in kaj bi pa bilo? Zgodovino, odnosno t<>. k:'r jo tvori, jc pač ustvarjala sila neunv nosti, modrost ne, nc mislite! In čc tudi mnogi smatrajo, da so bili veliki mo/ic geniji in vrag vedi kakšna nadzemel jsk.i bitja, ki so prevračali svet na glavo ter pisali človeštvu postave, mu mojstrsko la* gali in razodevali vsemogoče in nemogoče skrivnosti — vendar nihče ne more z go* tovostjo trditi, da so bili ti možje res pa« metni. Saj je že neumnost tako težko do* kazati totalnemu norcu, tem težje pa je ugotoviti razumnost pri komurkoli. In nihče ne more oporekati, da so imeli norci vedno večino, da je neumnost vedno pre* obražala svet hi da »maso« najlažje zape* ljcjo norci ter da so jo vedno vodih", ker se z neumnostjo človeku najlažje prikupi-š Veliki možje so bili gotovo geniji neum« nosti, odnosno njih neumnost jc bila ge« nialna. In če bi neumnost ne vladala na svetu — kaj mislite, da bi bila še danda* nes tako častno zastopana vsepovsod ter bi imela vedno toliko svojih čestilcev in narašča j ni ko v? Res je, zatajiti jo hočemo, pa jo bail s tem najbolj priznavamo. Zatajiti jo ho* ćemo s tem, da jo povzdigujemo med mo« drost, ko trdimo, da so baš tiste stvari pa« metne, ki so najbolj nespametne. Torej vedeti je treba, da je baš v tej naši hmav* ščini bistvo najelementarnejše neumnosti. In ko človek na sam pustni torek po* stane tako neznansko moder, da se po* vzdigne do tako globokoumnih spoznani, tedaj je razumljivo, čc še pogrunta, da bi človeštvo moralo priznati odkrito, moško mesto, ki ga po vsej pravici zavzema v življenju. Kot so včasih venčali prismuk* njene cezarje z lovorikami, baš tako bi zaslužili dandanašnji norci lovor in mirto, ne izvzemši onih na Studencu. Dandanes sicer priznavamo vse privilegije neumnosti, vendar pa prav za prav nehote in ne« smotreno, brez prave zavesti in zavedno* sti; nihče se ne spomni, da se ima člove* štvo za vso svoj srečo, veselje in najslajše laži zahvaliti le neumnosti. Ne, da blaz* nost človeka zanaša ter dviga v sfere vzvišenosti in onsrranstva ter da v blaznih ekstazah vidi in spoznava največje tajno* sti, da je vroči glavi odkrita vsa tajna ve* solja kosmosa in človeške du£e. Kes, pre» neumni smo, da bi vedeli, da smo neumni. Morda je to naša sreča — ali kaj, ko človek tega ne more vedeti, če je tako zabit .. . Navsezadnje je bilo sploh nesmiselno spuščati se med vse te skrivnosti mogoč* ne neumnosti, toda, prosim vas, kako bi naj človek sploh govoril o neumnosti pa» metno in kako bi naj bil pameten !>a pustni torek? Zato upam. da sem bil do* volj odkrito neumen ter da današnji go* dovniki ne bodo nič manj. če se bodo \e potrudili preči tati to avguštinsko disertacijo. Se nešteto godov! Občni zbor Avto kluba Ob številni udeležbi članov se je vršil v četrtek zvečer VII. redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Avtokluba. Zborovanje je otvoril predsednik kluba gosp. Avgust Praprotnik, ki je pozdravil navzoče in predlagal udanostni brzojavki Nj. Vel. kraljici Mariji kot pokroviteljici kluba, Nj. Vis. princu Pavlu pa kot predsedniku kluba. Centrali kluba v Beogradu je bila poslana pozdravna brzojavka. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil predsednik v preteklem letu umrlih članov in zborovalci so počastili njihov spomin. Tajniško poročilo je podal g. Rado Hribar. Ob koncu lanskega leta je štel klub 200 članov, med njimi enega častnega in 3 virilne. Poleg tega je imel klub še 43 članov Kola avtomobilistov. V okviru Avtokluba je namreč še Kolo avtomobilistov, čigar namen je nuditi članom gotove ugodnosti pri nabavi voznih dokumentov za prevoz čez mejo, čeprav plačujejo nižjo članarino kakor redni člani. Pod okriljem Avtokluba je tudi Kolo motociklistov na sličnem principu, d očim so združeni redni člani - motociklisti v Motosekciji kluba. Triptikov je bilo izdanih v preteklem letu 381, carnet de passages pa 43. Klub izdaja svoje glasilo »Avto«, ki je obenem ve-stnik mariborske sekcije. S posredovanjem kluba so se banovinske davščine na motorna vozila toliko znižale, da so vsaj znosne. Klub je tudi dosegel odpravo plačevanja mi trdne oz. trošarine v znesku Din 10 pri vsakokratni vožnji v mesto. Vse sile je zastavil klub, da zainteresira mero-dajne faktorje za temeljito popravo našib cest in izposluje reformo sedanjega sistema obdavčevanja motornih vozil. Svojim članom nudi tudi precejšnje ugodnosti pri nabavi bencina. Klub je priredil več družabnih izletov: V stikih z inozemskimi klubi beleži velik uspeh ob posetu rumlinskega Avtokluba, ki je priredil lani izlet v našo državo. Blagajniško poročilo je podal g. Kari Govekar. Dohodki znašajo 283.209.70, iz- I datki 272.305.58, pribitek torej 10.904.12 j Din. Klub je prispeval za popravo naše i najlepše alpske ceste na Vršič 10.000 Din. i Sledile so volitve. V upravni odbor, iz j katerega sta izpadla po pravilih predsed- 1 nik g. Praprotnik in g. Viktor Bohinjec, so bili soglasno izvoljeni gg. Avgust Praprotnik, Viktor Bohinjec, dr. Leo fiavnik in Bruno Klemenčič tako, da šteje sedaj upravni odbor 17 članov. V nadzorni odbor so bili ponovno izvoljeni gg. Avgust Tosti, Oskar Schmitt in ing. Boris Hribar. Za delegata v centralni nadzorni odbor je bil ponovno izvoljen g. Kari Govekar, za namestnika pa mag. pharm. Rihard Sušnik. Izvoljenih je bilo še 20 delegatov za centralni glavni zbor. Takoj po občnem zboru se je konsti. tuiral upravni odbor. Za predsednika kluba je bil ponovno izvoljen g. Avgust Praprotnik ,za podpredsednika dosedanja podpredsednika g. dr. Kari baron Born in dr. Ciril Pavlin. Tudi vsi odborniki so obdržali svoje funkcije. Na novo je prišel v sportno-turistični odbor g. Bruno Klemenčič. Iz gledališke pisarne DRAMA. »Trije vaški svetniki«. Opozariamo na to izredno zabavno in smehapolno komedijo, ki se ponovi nocoj ob devetih zvečer po znižanih cenah. Komedija je žela do sedaj popolno priznanje publike, ki je pri vsaki predstavi napolnila gledališče do zadnjega kotička. »Divii lovec«. Ta priljubljena ljudska igra F. S. Pinžjrarja se ponovi v četrtek dne 19. t m. v originalni zasedbi in režiji prof. Šesta. Predstava je za red C. OPERA. Danes se vprizori ob 17. uri popoldne La Maseotte S to priljubljeno opereto zaključi naša opera letošnji predpust. Vabljeni so vsi, ki se hočejo dobro zabavati. Začetek ob 17. uri Cene zelo znižane. Radi obolelosti s. Gostiča se mora spremeniti že objavljeni operni repertoar. V sredo se ponovi Madame Butterfly z gospo Zlato Ojungjenac v naslovni partiji. Predstava je za abonma A. V četrtek se ponovi zadnjič v letošnji sezoni krasna Šafranek - Kavčičeva opera Hasanaginica z gospo Thierrv v naslovni partiji Hasanago poje s. Križaj, Kadija z. Vičar. Predstava se vrši za abonma H. Spominjajte se slepih! Stran 4 SLOVENSKI NARODc, dne 17. februarja 1931 Stev. 38 a CL Norris. 56 Roman. — Pisala mu bova da, Zel? Pismo, saj se spominjaš, mar ne? Takrat si menila, da bi nič ne škodilo, in morda, morda — kdo ve — mu bova všeč. Objel je svojo ženo čez pas, jo dvignil visoko in zavrtel po zraku, potem jo je pa postavil na tla in objel s svojimi dolgimi rokami. — Nikar, nikar, George, tako s;labo se počutim. Sama ne vem, kaj mi je. Ze ves dan me boli glava. — Ah, to je pa res škoda; preveč delaš, preveč imaš opraviti s kuho, to bo krivo. Povej mi, dušica, ali bova danes praznovala: Si moreva to privoščiti? Imam občutek, da se nama obeta zopet srečno življenje. Pojdiva, Zel, ni vrag, da bi si ne mogla privoščiti malo počitka, a kozarček dobrega vina ti tudi ne bo škodil. — Koliko bova pa zaslužila? — je Vprašala Zelda utrujeno. t — Štirideset dolarjev. — Na teden? — Bodi no tiho, Zel, saj bi vis-a-vis »Orpheuma« oba rada igrala zastonj, mar ne? Bila je preveč razburjena in ogorčena, da bi ugovarjala. George je utegnil imeti prav; morda ji je bila potrebna samo dobra večerja. Bila je preveč trudna, da bi razmišljala. — Veš kaj, Zelda, v »Oberon« poj-deva večerjat, — je predlagal George. — Se bova vsaj tako seznanila z obratom in videla, kako je treba najin nastop na tem odru pripraviti. ★ Dolga, mučna noč. Preteklost je vstala, kazala je svoje ostudno obličje in se nesramno režala. Neprestano so ji zvenele v ušesih Gerryjeve besede: »Saj se pred poroko s tem zakotnim igralcem tudi nista samo gledala; ne uvidim torej, zakaj bi morala bcaniti svoje devištvo baš zdaj, ko bi rad tudi jaz nekaj imel od tvoje, ljubezni«. Lica so ii kar gorela. Udarila se je s pestmi po ustih in zatisnila oči. Ah, če bi mu mogla vreči teh dvesto dolarjev pod noge! Ah, zamašiti mu usta s tem prokletim denarjem!... Zanimalo jo je, ali bi iz-pregovoril. Ali bi izklepetal? Vedela je, po kakšni ceni je bilo na prodaj njegovo molčanje, toda te cene ne bo nikoli plačala, pa naj se zgodi karkoli. Nikoli, nikoli, nikoli! Naj ji odtuji Georga, naj uniči njeno zakonsko srečo, naj uniči njo samo, udala se mu ne bo nikoli! Zaspati ni mogla. Zlezla ie iz postelje k odprtemu oknu in pocenila med umazane zastore. Na nasprotni strani se je dvigala visoko pod nebo gladka stena brez oken. Nočne meglice so legale na zemljo; liki strahotni pajčolani so se vlekle počasi mimo okna. »Saj se pred poroko s tem zakotnim igralcem tudi nista samo gledala; ne uvidim torej, zakaj bi morala braniti svoje devištvo baš zdaj, ko bi rad tudi #az nekaj imel od tvoje ljubezni.« Previdno je zlezla nazaj v posteljo in strmela v temo, iz katere se je izte-govak) nešteto rok poželjivo po nji, in iznova so začele njene misli krožiti. Končno je zaspala; ležala je na hrbtu, roke je imela prekrižane na prsih in tako je zaspala. Zbudila se je kakor običajno. Ob sedmih zjutraj si je vsak dan ogrnila haljo, smuknila brž v nogavice in čev-ber ter oblekla dolg plašč čez svojo matinejo, da bi je ne videl kdo napol oblečene; potem je pa izpustila mačko na dvorišče, sama se je pa izprehajala s psom pred hišo. Danes jo je bolela glava in po vsem telesu jo je simo trgalo. Poskusila je vstati, toda udje so ji odpovedali in soba ji je zaplesala pred očmi. — Na! — je zamrmrala, hoteč se otresti omotice. — Menda vendar ne bom zbolela. Vzela je svojo obleko, se na hitro roko oblekla in hotela oditi na cesto, toda prišla je samo do vrat ni si ni upala po mnogih vlažnih stopnicah doli. Naslonila se je na steno hi izpustila psa samega na cesto. — Dolga, prečuta noč, — je dejala glasno pred se. — Kava bo že pomagala. — Toda že pri misli na kavo ji je postalo slabo. — Pasja noga, menda sem res bolna! Poklicala je psa, zaprla vrata za seboj in zlezla nazaj v posteljo. Končno je mirno zaspala. Ko se je pa okrog desetih prebudila, ji je še vedno šumelo v glavi. Če ostanem v postelji, — je razmišljala, — bo še slabše. Bolje bo, če vsta-nem in se malo izprehodim. To pot si je nataknila rokavice in oblekla umazan, raztrgan jutranji plašč. Čeprav ji jed ni prav nič dišala, je sklenila zajutrkovati. Ob enajstih je hotela oditi z doma, da bi odnesla svoj kostum kemično osnažiti; drugi dan bi ga pa malo popravila in nadomestila z novim, kar je bilo na njem že preveč obrabljeno. Saj je morala biti dostojno oblečena, če je hotela (nastopiti v »Oberonu«. Tenko je narezala belega kruha ni postavila na mizo svojo zalogo masla, slanine, jajc in marmelade. Vsak hip je morala prenehati in si zakriti oči z rokami. | — Neumnost! — je zamrmrala sama pri sebi; — smešno. George je trdno spal, videl se je samo njegov široki hrbet in črni lasje na vzglavju. Stresla ga je, dobila je pa samo zaspano renčanje v odgovor. Torej je hotela popiti najprej kavo in malo prigrizniti, da bi ponehal glavobol, potem pa zbuditi Georga. Vzela je skodelico, toda ko ji je močno zadišalo po vroči kavi, je postavila skodelico nazaj na krožnik, postalo ji je zelo slabo. — Oh! — je vzdihnila. — oh! Prijela se je za rob postelje, omahnila na stol in naslonila glavo nazaj. Izdelovanje ume zlata Moderna znanost ne izključuje možnosti izdelovanja zlata iz drugih snovi Obravnava proti alkimistu Tausen-du v Monakovem je iznova opozorila svet na vprašanje, ali se da izdelovati umetno zlato, to se pravi, izpremeniti navadna kovina ali kakršnakoli snov vsakdanje rabe v to drago in redko kovino. Znanstveno je ta možnost docela jasna in enostavna. Atomi vseh prvin so sestavljeni iz delcev enake substance, iz protonov in elektronov, in samo medsebojna razmestitev in razmerje teh delcev je pri vsaki prvini drugačna. Da se atom ene prvine i z premen i v atom druge, mu je treba odvzeti ali pa dodati nekaj elektronov. Narava dela sama to transmutacijo pri radioaktivnih prvinah: uran se izpreminja v radij, ta pa zopet v prvine radioaktivne vrste, iz katerih nastane naposled svinec. Doba te izpremembe je pri radioaktivnih prvinah razmeroma kratka, lahko pa domnevamo, da se tudi druge prvine izpreminjajo druga v drugo, kar pa traja dolgo. Ljudje bi radi to transmutacijsko dobo po svoji volji skrajšali odnosno izpremembo prvin pospešili, kar se pa ni še nikomur posrečilo. Z velikim trudom in težkimi gmotnimi žrtvami se je sicer posrečilo izpremeniti nekaj atomov ene prvine v atome druge in dokazati to izpremembo s pomočjo zelo kompliciranih fizikalnih metod, toda ne v tolikem obsegu, da bi se dala izprememba dognati tudi s kemičnimi metodami. Za umetno izdelovanje zlata prihaja najbolj v pošte v živo srebro, ker je po teži in sestavu svojih atomov najbližje zlatu. Atom živega srebra je sestavljen iz 201 vodikovega jadra ali protona in 221 elektronov, v obodu atoma je pa 80 elektronov. Jedro atoma zlata ima 197 protonov in 106 elektronov, obod atoma je pa sestavljen iz 89 elektronov. Zadostovalo bi torej odvzeti atomu živega srebra nekaj protonov in mu dodati nekaj elektronov, pa bi imeli atom zlata. Toda kako storiti to ? V ta namen bi lahko rabila veda neznatne, tođa zelo hitre projektile — alfa delce, ki jih izloča radij, ali pa tudi električne iskre visoke napetosti. Zanimivo je, da je pojasnjeval na ta način možnost izpreminjanja živega srebra v zlato že profesor češke tehnike v Pragi K. Zenger. Na svojih predavanjih je kazal črepinjo po streli razbitega zrcala, na kateri je bil živo-srebrni amalgam rumenkast. In profesor je trdil, da je električna iskra iz-promenila v tem primeru živo srebro v Val na postno nabavo s FLEŠOM v gostilno „Dalmatia" (PRI ANCOKU) katera se vrat do S. zjutraj. Se priporoča tvrdka 3276 zlato. Leta 1924 je nemški profesor Miethe izjavil, da je našel v živem srebru žarnice zlato (v 5 kg živega srebra pol grama zlata) in izrazil je domnevo, da je električni tok izpremenil nekaj živega srebra v zlato. Kmalu se je oglasil tudi japonski profesor Na-gaoka, češ, da je s pomočjo močnega električnega toka izpremenil živo srebro v zlato. Mnogi učenjaki so kontrolirali in ponovili te poskuse, toda zlata niso našli. Obveljalo je naziranjc, da je moralo biti zlato že po naravi v živem srebru ali pa da je bilo v elektrodah dotičnih žarnic. Dosedanje prizadevanje izdelovati zlato iz drugih kovin je ostalo torej brez uspeha, kar pa še ne pomeni, da se ti poskusi ne bodo nikoli posrečili. Nasprotno, moderna znanost to izpremembo dopušča in ni dvoma, da se v laboratorijih kemikov in fizikov tozadevni poskusi nadaljujejo. Ni izključeno, da bo cilj prej ali slej dosežen. S tem pa seveda še ni rečeno, da nastane nevaren prevrat v finančni tehniki. Mesto zlata bi zavzelo živo srebro in nazadnje bi sploh ne bilo treba izpre-minjati živega srebra v zlato. Hujše ali pa morda bolje bi pa uilo, če bi se posrečilo učenjakom izpremeniti v zlato katerokoli drugo snov, glino, vodo i. t. d. ali pa če bi začeli v velikem obsegu sploh izpreminjati poljubno snov v drugo. To je pa seveda še fantazija. Kakšna je bila metoda monakovske-ga Tausenda, se ne da reči, kajti priče so trdovratno molčale in sodišče samo je obljubilo, da za obtoženčevo skrivnostjo ne bo brskalo. Iz pričevanja nekaterih prič bi se dalo sklepati, da je šlo bolj za vragolije navadnega alkimista, kakor pa za znanstveno utemeljene poskuse. Toda baš dejstvo, da znanost ne izključuje možnosti izdelovanja umetnega zlata, temveč jo celo dopušča, je vzrok, da so že mnogi ljudje prepričani, da ni več daleč čas, ko bomo imeli umetno zlato. Zlasti v Nemčiji, kjer so dosegli učenjaki v kemični sintezi presenetljive uspehe, vlada prepričanje, da izdelovanje umetnega zlata ni več daleč. Zato ni čuda, da so ponudili nekateri nemški kapitalisti Tausendu sredstva za nadaljevanje njegovih poskusov. Sicer je pa rudi Kemično študijsko društvo, v katerem je Tausend deloval »izjavilo, da se bodo poskusi nadaljevali ne glede na izid obravnave proti Tausendu. IMETJE V GRLTJ Kandidatka pevka: »Pa vendar je čudno saj ml Je Se marsikdo rekel, da imam celo ■množenje v grlu... CBsžsMM upravnik: »Pa soj je menda baft to, kar ves moti pri petju)« RESEN GOST Natakar: »Ondon je gospod odnesel s seboj ves namizen*.« Gost: »Saj ste mi ga zarač*rnali: aamisek 1.60 Db|< Clemenceau in kiparji — Nikoli nisem imel sreće a kiparji, je pravil slavni francoski državnik nekoč svojim prijateljem. — Na \>e načine so si prizadevali prepričati me, da je Rodin genij. Nekoč je prišel k meni in se dal priglasiti: ruaitre Rodin. Genija že moram spiejcti, .*eni pomislil. Čim je vstopil je prosil, naj mu prineso prur-ico Začudeno som ga pogledal. Rodin je pa ponovil svojo prošnjo. Ne bom mu ugovarjal, geniji imajo svoje muhe. sem pomislil. Ta njegova muha vsaj nevarna ni. Poklical sem slugo ter mu naročil, naj prinese gostu pručico. Rodin je stopil na njo in mi začel meriti lobanjo. Bil sem tako presenečen, da se niti ganiti nisem mogel. Trajalo je nekaj minut, slednjič je pa stopil s pručico. rekoč: Zdaj vem, kakšna jo vaša glava zunaj in znotraj. In odšel je. Ta človek je nedvomno blazen, sem si mislil. In potem nisem več mislil nanj. Cez osem dni se je pa zopet oglasil. Navzlic vsem pomislekom sem ga sprejel. In veste, kaj mi je prinesel? Mojo bronasto soho. Ko je odšel, sertf postavil sone v omaro in tam še zdaj stoji. In te omare nikoli ne odprem, kajti soba ni vredna počenega groša. Clemenceau je nerad sedel kiparjem in slikarjem Ruski kipar Truhec-koj je moral napeti vse sile. da mu je Clemenceau dovolil napraviti njegov kip. To je bila prava pustolovščina, — je pravil Clemenceau svojim prijateljem. Vozil sem se vsak dan v atelje kiparja Trubeckega, ki je stanoval zelo daleč. Ko je bil kip izdelan, je prišel Trubeckoj k meni in mi prinesel bronasto soho. Zahvalil sem se ran in si mislil: Tristo vragov, zakaj neki mi prinaša ta gospod darilo. Kmalu sem pa izvedel, za kaj je šlo. Čim je kip.ir prestopil prag, je dejal: Gospod prezi-dent, vi ste zelo vpliven mož. Lepo vas prosim, poskrbite, da dobim red častne legije. Ves ogorčen sem odgovoril, da s tako robo ne trgujem. Sobo sem postavil v omaro, kjer stoji tudi Rodinovo delo. UJEL SE JE »Tine, ali sd vrgel včeraj moje pismo oe posto?« — »Seveda, seveda, rožica... Nisem pozabil, kako bi pozabil, če gre za tvoje stvari? Saj še pomnim: v šelenbur-govi ulici sem kupil znamko za tri dinarje; pismo sem spustil pri GiavnJ pošti v nabiralnik. Pri tem sem opazil še neko podrobnost: znamka je bila na zgornjem koncu malo natrgana«. Ti, ne laži se, Tine!!« — »Kako, dušica zlata?« — »T'ae, nikar lagati. Nobenega pisma ti nisem dala za na pošto!« Ml 1 seje vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje kliiarma ZA STAVBE — FRAN ATJSTAR, esta, Izubijana. — Telefon 3494. ISflU RESTAVRACIJA IN KAVARNA seto dobro vpeljana, t centru, s nizko najsninino ta stanova— njem poceni naprodaj. Radi odhoda Is Zagreba. Vprašati: A-Marković, Kraljice Marije 5, Zagreb. 888 Wallct Ezprcs STARI TRG 19 naznanja cenj. gospodom, damam, da mu je mogoče potom najnovejšega univerza! likalnega stroja garderobo ▼ naj-krajšem času slikati. Obleke se kemično čistijo z najnovejšimi sredstvi, ki blagu ne škodujejo. Istotako se pošljejo in obrnejo. Obračanje Din 306. , likanje Din 18-— Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. Po obleke se pošlje na dom. Mesečni abon-4 krstno likanje in čiščenje Din 100.—, samo likanje Din 50.—. 842 Ako hočete delati, da s lahko domačo obrtjo zasluzite na lastnem doma po 7 Din na uro, pristopite naši Pouk brezplačen. — Din 10.—. Obširna radevoljno. ako je priložena znamka za odgovor: Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L VINO ČEZ ULICO črno Din 0.—, belo Din 10.—. priporoča Vinska klet, Sv. Petra cesta 43 (na dvorišču). 843 ŽAGARJA veneci janko, pridnega, tres-— sprejme takoj Franc Ankerst, Brezje, Gorenjsko. 839 UGODNA PRILIKA! Lokal s parcelo 203 m3 v glavnem centru mesta Črnomelj — prodam ali oddam tudi v najem. Ima izložbeno okno, vbod na glavno cesto, širok 5 m, dolg 6 m. Pripravna parcela za zidanje trgovske niše ali za drugo podjetje naprodaj po ugodni ceni. Pojasnila daje g. Janko Weiss, gostilničar v Črnomlju. 840 NAJCENEJŠI SO NASI MALI OGLASI, KER SMO ZNIŽALI CENO IMA ŠO P ZA BESEDO. ZUNANJI OGLAŠEVALCI LAHKO PLAČAJO MALE OGLASE Z ZNAMKAMI. Elitni kino Matica Danes ob 4^ 7* in 9* uri! Ljubka opereta ljubavnega čara: V glavnih vlogah pojeta IRENE EISINGER znana dunajska primadona, in PAUL RICHTER Telefon 2124. ■ V NniboljSi teSKi Masoui Zafamčeno čistovolnene moške In damske blagove zadnjih novosti ca pomladno in letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegrel - Imhof — Brno Palackeho tir. 12, Češkoslovaška. Največja izbira - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Urejuje Josip Zupančič,«— Za >Naxodno tiskarno« Fran Oton Cnristof. ~ Vsi t Ttfnhljsin.