Siev. 224
Posamezna številk* 20 stotink
t. Anton t^.	——
V Trstu« v sredo 3. novembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLV
Kopriva
'ihaj« — Izvtcraii ponedeljek — vsak Pranima AaiSkega «tev. 20, L aadstropje. —
niitvu. — Ne frank Irana pisma a* ne »prejemajo,	__—.
^dajate'j in odgovorni urednik Štefan Oodina - J-f	«
Edinosti. — T:«k tUkarne Edinost. — NaroCniaa za*9a na mesec L	\
i L 32.— in celo leto L 60 —. — Telelo« uredništva In uprave 5tev. U-57.
Du;
eDINOST
Posamezne številke v Trstu ta okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčonajo v Slrokosti ene kolone <72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 u tet, osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1,—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaM oglasi po 20 itot. beseda, najmanj pa L 2> — Oglasi,, naročnina ln reklamacije se poiiljajo Izključno upravi Edinost!, v Trstu, uHca sv FrančiSka Asiikega 5tev. 20,!. nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57«
Slovanski državljani v Italiji
i u
vajbijG fcucfetvo kako se — radr afi ne racfi — razgovrerjajo v na&em leziku z odjemalci. In db prilikah kakih nabuHjivih pofcbtf&h do-
Igcdkav bo ftul celo, kako	r», tda se ons
Benco ne med*)* paatopoa M^atm*- ^ lAf€je£U)ej0 p*olislove«isk> b ćdttirtorvstraoij!
V-edb pač predobro, da bi morati v Gorici za----------.	preti vsaj •/* iafckih trgovin, će bi skuvenska
ci a-s i neplodna. veidar rabfcivai za prisegava- ^^ odtegnila svoj — d-eaarf In ba se zigo-
| t~ie ^ega oz emHa tudi cd kcJouvzaafe z i ta Hijanskim živ!<en *J ver jen je, da bo 4a zemlja.
n'te ljaii, k: *o *«k'bre voSje m močnih rok.-Benco te izrefcii to pr*akovaoie, ovadil nekai kar nt posebno laskavo zzrn: ovadi je, da n: resnice, ko j« zatrdi, d* pozna, te kraje to Ljudstvo !z tasinega izkustva. Ne, ie pre^v /na!o rožna te kra-c Njegova trditev, da )e zasedeno oz- m^ neplodnj, Aterttno, izraža le pol resice. Ker, ker t«k -vezalo za Kra*, goriški in notranjski, m pa z* kamenite d-cJe vzhodne Istre. Ne velja pa ara lepo vipavsko dot no, ki sc razteza od izpod Razdrtega pa t$a io Gorce, ne	kdasti za cvetoo goraSko
ikolico a tudi ne za romantično !*o4ko dotino. Seveda so produki zemlje v teb predeli raz-Sfcrtf, prraerao legi krrnine in drugačnih kli-matačnih razmer, feli piodn* so ti predeli te naie prek in prek -slovenske zemlje, tako, da ob dobri deželni -upravi- ka raztrme, kstj Je po-\rvhmo za pospefievamjv poljedelstva* živinoreje, vanotfradnStva, g&rdarsiva, sadjars*« fced, in ki ma vorje sposobnost za ntvadanje io vy,bodbujanje p'ebivaistva k raci>melireni« prietobrvanju v6*#a te^a« kar aaor* mul ta U svt*n>ta — nuyre ta pa^edn'a za^ifcarvljat:: prebivalstva. Če že ne pop-^eža, pa vsa.) razmer-no blafostanjc. Glede teb predelov z^sedeneža oženj a, vrpas-ske dcVo«, Gor&ke, posebno Midi Brd, ki <*wžk* doKne. :« torej rovao aa-»protoo resnica, rve^o trdi i. S Hro Benco. Resi v ca je «orej, da ni r-'-^ svojdb Jzva^anj, na podlagi — Jcarfcc«! b'ad — ia^inai* r-k^tev. ali pa je namenoma krivo InfcrimrsJ IcaJiUosko JavDGSt, ter s tem le ve>č^* zlo, ki te Se timelo, m bo ćtavelo zlih posledic, so&ebno ttidi za državo;, ki br f hotel -on sinili: z3o iiaim-eč. k je v nepoznavanju naAth krajev I« UadsiTa, Sri živi eta ajcmf
Pač pa velja ntegova ir&tev — kaskor že OTivoMveno — za Kras £n -icalov'ite predale vzhodna htre. Vendar pa prlčakuj-e — ^clotii-Tci^e z itafejansTOra življem. Pa ttudU" <fcu ovaja Benco, da ne pozna tud! teh krajev, ne zemlje-y.-)n, np voh -zrmi:«vine, ne -ktmo^čriih raz-#ner, «e po«V>'cv potreb za prV.de4ovan.je orodiikkov. Ker. če bi poznal vse to, ne hi pričakoval, dn- bi prebivalec tzp-.cd bb^ega ita-[poJr.ebia :nogc«l iz&^flpvr^l — fđa: pravem pomenu: Izsiljevali — iz te zemlje ifffcJeUconr, ki jih faitino izsri>uje ^ledanir tf« obdela^-a'ec * svo>o ob£«devan;a vredno inar-^jvosiUo i« vzirafjTK*j?>o in tndnosjjo svoje £i-zičitie kottsffctrcrle. G. Benoo nafJ -nmm \ieru:'e: kratko zemljo more u&pesno .;bde!ov»ti le nje prastari vaaiovnlk — Kraievec, ipoznatvatelj ■;Tst> zemVe, !n nSe vb črtat toiib r-rizirter, ki se anu deio n« aau>ltvđ>a spr čo	m ki aau
zadržuje roke s/iovita burja -po 2jimi, ne silna vročina po teti. itder b? hdj-tel uej zeimJf od-ie^isr n:« starega prebLvaica in ga madoiiie-sUti t oc v:m tu.' m življem, isu bi hotel, da ta zemlja poslane v krack: dobi paj desettetij — puščava, goiav.... k ve! k pasTvuat za državo, iJ bi ji pripadali tč predeli.
Se eno beseda z moraliino t> j&nl: bi o-viafc* načelo projv.'xe, s.vobodoltu^3iv da, tudi 'iiovekoiiubga, aioo b4 &>veka, ki mora posiu-(4ali de.n na dan, da je odrcSen žz jarma-, da bo ono gel v novih razmerah živeti kot ^vobocen ia enak.-^raA'en di-žar^ljian: ak-c- bi se tej*a čjO-voka hotele potem — nasilno at zavra^mo — odrivati z	rojstne grude, k""5 le bla sto-
letja njegova neoporečna in izlc^uCaa last?!
Sodaj pa ie k postavk* v računih, ki <je g. Bencu menda giavna. Argumen.ac;ja njegova rp-ćuns katere: ^rediiča, mesta, so, ai'1 bodo v ieratkem r^S-jačiio Ita-'ijk1 anslta- Od teh .-jro-dlič pa bo slovensko p ode žoln o prebivalstvo 'pc-pcil rtoma od v seno s s^'O^m mater^in:an in etičnim ž:\-i«n!tnt, Z dru£o besedo: tudi Aiedlšča bodo izdatno delovala na pottaiijan-ccaje vse de Želel
No, bu<k>6i dogodki" suto^iic^.j nan duše vale e ^a HaV'janteaciTO tp<Hfčvt% iia sc hudo mot :<jo v en pogledu, da se j'ui nade, ki jih 5r:avi>o v sred'^a v tem poglediu —- nc urcsn?dij.o. C* bi g-.tspod Benco neko&ko l>olre poznal z godovi-rhj naroemrh in politićn'b bo>ov n. pr. v Istri, ae b; tako kVpela čaša njc-govrli sladkHi n>d. Vedel bi, Ica.Klo >e nekdaj itar^ans&a večina v deželnem zboru istrskem snovsia ve]?ke, da, Ogr>iinne občine <v očitnem p rr .čaki; v ari: u, da fcodo srod'^ća obč'n, k: tedaj vezala z-a čta-Pijanska, \ p>r\ ala na vr.anja sela in da jila po-t agom a absorbirajo, asmil "rajo .udi cacvma!-tao. Tako so n. pr. — da na-, edeino pr tzgledov — u^varitE ojjn^mni cA>čutr Pazansko in Buzet-?ko — \3ak0 ie malo -rzped dva7sotfcL\>č prebivalcev. A kaj se Je z^od'?o potem k o jc frr'*5lo v rebnicf'? Ne lc, da se pričalcovan-c ■siguorov večine v drždnem zboru in edbe-ru n: dzpotlsrjo, marveč, se ?e zg>d'lo nasprotno: one središča, ki naj bi b -a absortbira&a okolico, 50 postaja središča vei'k'h zavednih — sio-van&kih občin? Po *alem grenkem izJoustvm so gospoda zopet začeli — deliti občiae, 'rakor O pr. veKko občino Pcaijansko.'l
Stop:mo na Goriško! Le temeljit — nepozna-vatelj kraje\' in razrntr more pričakovati, da -r>; s! mesto Gor Sko nuj(g!o pol:.2:čno podjarmiti deželo -in fc pritegniti nase tud mcfObatBO. To ie izključeno iz dveh -glavnih razlngov. V .orvo ye v mestu samem »tcrveir-k-i ž L vel) 3tev :lno ^»lizu fzenftčen *t£dšte.nskcont, fe fca slo\'eoska ?«es5ni živeij ptJi-frčno ^n narodno n'č manj« ^.ibuien .ln zrel, ne<f~> Ha^anski, iako, da iz-riatflo po5pVa in pospeitr'e narooSno rt politično snovarvjs dežete: a ▼ drugo je to maato %podarMci odvilo »koro izklražno od prebivalstva bJoven*ke^a dela dežele. Ce 0orpod Benoo ne veruje ofcm, t>aj le pen-praia pri Utiii Jte^ianfekJli	v	N^ Je ^re
pc gor-Skih	rit
dilo v vciiki meri — to naj posebno čwje g. Benco — ako bi slovenske učne zavode pregnali fcz mesta! G. Benco nag ne pozabila, da
žrvimo v dvavsetem stoletju s povsem drugačnima gospodrtrskimi in presmetniam razmierasud, tko prav 4: ,hko navtaoejio dru^a trgovska in <tfos-potdar»ka sredSča ...! In me^to, ki žJvl v takih razmnral', v taki s.kor'o absotutni od\ arK>str od dežele, nzfr bi nacć>>nrl!no absorbirato -to de-žeki nižje prebivalstva taka ®arverdmo in zrelo, poHfčno ča narodno in dofcro organizirano gos-podanstki?ff
Besedo o Trstu. V feo veliko središče »i&vfta mend.l -g. Benoo svoje največje nade. A tudi ta ne računa z rea4nostfVK Trat je velik® tngov-•sica mesto in ravno radi <t*ga Je navezano na — zaledje. Ne samo na* bližnje, ampak tnadij na deJnje. Vse to zaledje te narodnostno jugoalo-v*>rwko in pr:pada v večjem delo tudi drravmo-prrivno k ju^Joslo venski državi. S bem zaledjem bo moraS Smeli Trst — ako bo hote? vspevat/ kot veHk trCov^nsId emporij — ozke gospodarske in /trgovinske stske. A kako naj bo to možno, čc ne bo imela t rž: Ska tr^Jcvina jezikovno rv^pcoobljenib oi^ga-nov — posredovalcev?! Kakor fe res, da fe zaledje « svojimr gospodarsk,Tnv koristmi navezano na trgovsko metsLo, is-tofcako Je ree, da <je to poslednje navezrtno na zatSedie- G. Benco rtaj se ne zgraža nikar, če mu povemo, da trgovina Trsta ne bt> mogla priti nžkdar do razor (ha -brez sodelovanja slovenskega žnv]ja ^ ne b-a ravno radi av-o^e trgovske osobitosti moglo btf*J? nikdar mesto z izključno itai^anskJm» pre-H'\i?istvom! Tržaške tvdfce — izrasti izvozne :n m-ozno — bod' jraie Smeti tuda slovansko osdbje!
G. Benca računpi morda na državno aas&'e v svrhe rtai"i>a«i!zacaj«L Poanore mnogo — to }e res. Ne more pa iz*:rebVi — nanave, a ta je glavno, ije neodkron^.vaC fe neprem' gl^va, še enkrat pravimo, g. Benoo ns?j ne pozabila, da ži\-kno v 20. stoletju, tloo fe <mc& nacionalne ide-e et?čna# gcsiitn'i »ta, Uci m&''n£ktf}e tudi na >?ospo<4ar^ke odnešare. In ta 'deja ima v za-ledhi Trsta svoj ^oboki krrren v naravi. N?srfre n." te^ poi«ia vezivo a« posled'ce. To bi br'1 •interesainten predmet, danes ne moreono razpravljala o njeiu,, *
G. Benco ne pozna resni čnoair, ala pa .^o po-taluje na-menorar . S4ab informator ttai'.^nrki ^ivnosrt". Pretiramo mu, ko prava na ■z^t,kl:'u-6ku, ća na5e iHkds^vo Je dofcr.o rn n« žeft n:č dro-g^đia, ne<V» miru in prrtvČnosti. G. Benco tudi noče — k?kor pravi v pret$n^h oAsta'vkT'b — cfa bi bS kxfo pre^^at^an le zato, ker ge Dela pa k-ive rrčuna, če m:isSi, da se bo to dobro Ihrds-tivo zadovoljijo le s tem, da bosta samo trebam	miV in pravičnost,
da bc?db mt^- žfveli i*v*'-enje -svobodnih držav -Tianov, da bodo osebe mogle uživati enrikio pr-a-pred zak«joi. T?keg-' miru ^n take pravičnosti ne zahteva naše Sudstvo samo za esebe ampak tudi za narodno skuunost. Ono hoče žffivertr z-edo:volino in	kot narod-
na družina. Zahteva od države pravica In za* ščite za osebo; zahteva ua tudi pravičnosti kot ittfo^loveasko »radstvo. Zahteva, ds «e ura za-tfotove vt»i poboji za samosvole narodno ž^vlfe-nle. Od te zrlvteve ga ne odvrne nobeno — v.sredHSče«, ker Te praA-lca ,:n zadkvvrl stvK* tndi v narodnem poglede mu moi^efca datt popolnega in resničnega miru?
Taiko nai bi govori g. Benco, če res boče dobro temu ljudstvu in sivo»i držftvjJ
Državljanska vojna v Rusiji
veT'B sovjetska mv§ proti Vnmicto
CARIGRAD, 1. Rdeče Cele približno 140.000 mož, so napadle četa gen. Wrangela, ki so se Moekn^e za črto pri PerekopiL. Ena divizija generala Wrangeia )e Imela težke izgube.
Ruski vrotesf prati mstepcDlu mtilkt flote
LONDON, 1. Krajin 1je izreči Foretgn Of-ficen (minjstrstvTi za zunanje stvrirr^ not(X s katero protest+Ta moskovska vleda proti ukazu, ki ?e b51 d: ta angleškim vio^n'm tadjam, nai na-p^asJajo :iiske podmornte,	se sovjeti ne
smatra?o v vojnem stanju z angleško vlado, ko pač napadajo	ladge generala Wirange2a.
Sov^et^ca vlada z-akteva, naj angleška '-vlada prekfče to naredbe svojim ladjam.
Borbe na Kavkazu
LONDON, 1, Tuka jtap armenski krogi so dobili £cc Mersine brzojavko, v kaieri se pravdi, da se mesto Hadei predajo ter du fe b6!o 10,000 ormenskJt branilcev poldanih.
<vrbo Je obljubćia, da po^Ja v Južno Rusijo po-aebno komiarjo, ki ge bo ineia pogajati z Vrangetovo viado o ureditvi vprašanja crgo-viaekib odnošajev med Vrangelom in ItaBjjo. Pctorvanje senaiarja Gcrrone ae ©Utv3§« v zvezo a to obrubu italilacske viade,
Vraskgel tirna precej otočno karto v dvojih rokah nasproti zaveznikom^ 'ker se nabraja na Krkmi ogromna množina žita, kakih 280 nrili-ietnov kvintetov. VrangeJ je odstopi! že fnain-oosk4 viasdb precejtežo mnodbšno v povračilo ar .o no pomoč. Sedaj pa Ve pripravljen storiti •sto tudi Italsku 2rto b» se «votz^o iz čraoan**-skih pr:a taai^č v JtaJ^n- Vrangel posodi budi nuske ladje, ki bi se potem povraćale iz Italije v	naložena z UaSliaivkiai pr.jix\ cdi
Sovjet du đfttiMn
PRAGA, 31. vTriimrst« ob>a\^a pro^Ta« Vl-aiccntn, kf |e pifapet bi Ukrajine v Kartovo Vrjre, v katerem pret " istim tikra^Snald polr tik proti oeniraltettenl dika^uri vojaškega abso4u-rtizma sovfetska bur^craoH«, katero vodjo ljudje, ki so izgubi vsak jsmrsei odgovomoati napram ce3okupno>stL
Krasla mm pofia Is Lontfoa*
PARIZ, 2. Lastu < Hutmnhe« poročajo H Londona, da Je nenesmčnaj %-est, ki se ia b??a •raocSirita fz Rsge, beS da 1e bdi Krasen ustarv-Ijen v Bero&mt Krarfn -ostane še nadai>c v
Londonu.
Op. ured. Borbe, o katen& se gow>r£ v tej brzojavki, voldijo proti Armeni^ Turki- Rusija se drži nasprotji fcurtko - armenskem« sporu nevtralno.
ItdUB ta Rosllo
RIM, 2. Neki tuka^nji tsii so objavili vest, girsom katere ja Italija sklenila, da etopi v tesnejie zveze z Vrangelovo v!ado. Iz vn^nega prstanijbča v Spezifl se odpelje na vojni1 Lad]! »Vartse« senator Ga.-rone v Carigr ad in od ta v Seba^topoS z aa—oa, da se tu stavi v zvezo z generalom Vrangeiom. To da se je ugod io na željo Vrangeiove vlada, ki je po-nudshi itaTiarfcjki viadi vepoetav^ev normahzili trgovinskili in po4itčitlh odnoiajev. Italčjacaka vlada »e sprejeta ponudbo, dasi le deloma, ker
_	ie tejavrta, da je pnprav^ena vatpostaivvta fer&o-
fee* kake ^adKd t^tfovc: v	e-rrkti! vinske cdnoaSAe a nc v^d; or4>tš6o&?. V to
Vpraiinle VBbi prei HDsHn drl zborom Za tiktitnlo nekslio 7
VARŠAVA, 31. Na seji driavaezberake kouisi|e za vnuje zadere fe izlavil «niaž»t«r Sapteha, da sprejme vlade predlog 2veze narodov za ljudsko glasovanje v Vilni ia s^avi naslednje pogoje, 1.) Na glasovanje se postavi samo vpraiaaje, ali mora pripadati ono ozemlje Poljski aH Lit vlas ki; 2.) plebiscit se bo organiziral kolikor mogoče hitro in na najpripros-tejSi način; 3.) od poljske vlade so ne bo zahtevalo, naj odpokliče Čete generala Zeligov-skega; 4.) točna določitev ozemlja, v katerem se ima vrti ti glasovanje. Stranke desnega krila so se izjavite proti ideji federacije, predlog za plebiscit <pa so sprejele. Ljudska, stranka se je izjavila na-klonie&a federaciji ttpeSlevajod kot bistveno dejstvo v tem momenta »družitev Vilne a Poljsko. Teka združitev bo olajiala sporazum s Litvlnci in Belorusi. Straikke levega krila bi hotele, da bi se iz spornih pokrajin ustvarila litvinska država, razdeljena v tri kantone, in bi želele, naj imi zvezo s Poljsko.
CURJH, 2. iz Vcria^.e poroča^?, da je skle-nml državneabonskd Otistk za zunanjo izadcv^e, da se -ima. Vilna, prik^učiti k Poljski a viada da se moral upreti vsakemu poizkusu, ki bi še! za tem, da se naprav* - d VSne država za sebe.
Razpre** e v i ^jski tutavi,
VARŠAVA, 31. Razpzava o ustavi se nadaljuje. SocijalistiČni poslanec Czapinowskl ie govoril v prid ločitvi oerkve od države. Opat SutosIawaki je branil nasprotno »taliiče.
VARŠAVA, 3L Na včcrajfaieat glasovanju je odobril državni zbor odpravo preventivne cenzure, ki je bile uvedena vsled vojne.
Reski prostovoljci etoraje zapustiti Poljsko.
VARŠAVA, i. Neko uradno poročilo pravil Vsled dogovora z inozemskimi političnimi zastopniki morajo vsi ruski prostovoljski oddelki in Kozaki zapustiti poljsko mejo najkasneje 2. nov., t. j. na	izmenjave ratifikacje mirovne pogodbe.
Vesti iz ČeSkoslouenske
Tako JoMSCtt v Pragi
PRAGA, 31. Take Jonascu pripel v Prago v svrbo pogajanj z «wtaistrcan Benešom
0	razitrltva Mrle entente,
PRAGA, 1. Med infitao, se je priredia v čast Take Jonescu, j« aaceJrajv«! mžn£®ter Benoš Romuniji in se aahvtfci Taka Jonescu za te, da se jo ocHočii ods-transti nesporaaianljenia, ki so .s« pojav, lla: ra(d5 nanstKov MaZe entente, raz-
1	igavSi zaveznikom, da bo Icr-ist \-edno branila poVtiko, ki Jo (je .gojdla 2	.tekom svetovne vojne. Dr. Besne) je omenoS, da se je sklenil z Jugoslavijo sporazum in dia ae je postavala podlaga za trajen &n definsriven spore zum z Romunijo; iiz$ajvi3 fe, da bo delal z vsemi svojimi s^ami na to, da ®e odstranojc zndnja nesp>ora-zumT'enja s Po^dko. Razen tega 5»e <>e zahviaJil Jonescu, da ^e Se-ta sodetoi-dl za pojjsk« - 6eS-\kc^ovensk» ibE-Sanje, ter mru zagotovil, da bo Praga nadajtevalat .politika zta mcV m utrditev v ante^esu prijateljstva do zavezmSkiov in m*ru centralna Evrope <tutdfr 3 Rusijo- V odgovoru je Take Jonesico šzrrtEČž svojo radorst, da ?e na-h"^ v Pragi, katera je predstražna rrdnjava, k? men braniti đkup^o deJo v skopnoh mtejah med Romiumjo in Če§ko«kr,^en^co; navo t« omeni!, da ie Benei a avolon potovan^m v Buka-reSt do?r»č'i prvi trajni in definitivni sporazum med obema narodoma* ki zatrjeval skupnost kor si in brrftsrtvo duhovnosti, ki vezeta naroda. Taske Jooesou -je ie zahvalil Benešu iza sporazum, ki ga »e sklenif z njim v avrbo, da se Mala ententa rrzSfari na vse zmagovite sosede ln se bodo tako spoitovrie mirovne pogodbe; Jooescu fe omenil, dot je Boneš kot prvi začel z ude^tvStvfJo teh načrtov, ki uprwv<čujex> (zaupanje voeh zaveznikov, kateri bodo vseiej za-vezni'tkf teh dveh držav,
ĆeŠkrskrvettsko časopisja naglasa r^jn.unJko-CeSkos>oveneka k madridskemu dogovoru gle-lasikavih čl: rakov o Take Jane scu.
Madridski dogovor ln Ceskoalovenska
PRAGA, 2. »Tribuna« naznanja, da pristopi čeikoatovenska k madridskemu dogovoru ^e-da za&čide tovaruiSkih znamk o proizvodu biagau
Namike ladje za čeikoalovensko
PRAGA, 2. Neka čeSkosKrveasska jnternaci-jocatna delegacija je odpotonriila v Berofcin, da se bo taan pogajala z nem&ko vlado o nakupu dela namike mcrnastice iva £*bi za Čeifccslo-vensko>
Eraest Denis t Prati
PRAGA, 2. Dr, Ernest Denis, naj vet ji po-znavateii in branitedj CeJkosluvensko pravice na mednarodnem forumu pred vojno in za časa vojne j« prispei v Prago, >kjer so ga spre-eli z velčkim navdušenjem ofec jalnA Čeikosff venski zastopniki ogromna množica
Narodni praznik mm ČeŠkoatovenskas
PRAGA, 29. Narodni praznik čeScosloven-<ske republike dna 28. oktobra* se )e obhajal z \-eUko svečanostfo pa vsej republ&i. Predsednik zepuUk-e b spreCei diplosnažsitf zbor; nuncij m^g. Mi car a f» Jzrajal sunpat^a vseh aoo-Kimttkih držav (za OeikcjSoveoako in xa njenega pradsednka Mc«aryka. Ko so b£U spreleti člani kabineta, fm Izrs&i predsednik (Masaryk želio, da bi ae 0edaš poia£a| v deželi z \-'dika Evrope to da bi mm raCorma čeifcosiovea^ke demokratska (UMtav« iivcljavllo v sv^ raz-«ežngati,	\ .
Mlllaosko-laioslovrflskt iocltfoat pri Bakra
BAKAR, 2. Včeraj <ae je pripali v bitkar-skrni zaičvu, pržbliino eno nri.*>a od mesta Bakar, napr^eten incident. Po zsdivu ;e phd neki parn&, ki se ie prib&ža* preveč b kraju ki s tem prekršil predpise, po katerih mofrra*o i^dje pluti na razdalji od naimam; 800 metrov od obade. Jugoslavenske obacne svtT-aie so daie znamenje <s	33 puJk ?n strojnic, da
te preikoraččfta predposamo raaaiaž^o. Pove^nik ladje, ki le vzel to streljanje za napod, »c daj .povelje, nr$ se ladja povrne nazaj.
Iz naknadnih poročil se ugotovilo, da Je SEa za	ipararik KUsoria«, ka fa <hu!
priplid ix Trsta, da naloži dirvai Iz fbaikrskega zaliva >e odpiuia v-I&sorfca- v refik^ prrsrurkfciče, kjer čaka nadrfi^na navodi« beneškega paro-pdovviega druAtv-a, ISgar Je la^t. Incident se pripisuje neprevidnosti kapitana - poveljnika. Žrtev as3; rrdfi tega se smatra, da incident le lahko prirode ter da ne more Itn e ti nika-kega slabega i-piiva is« božajoča se jiiijosio-venslto - italrjr/a^ca poga^anta za reSifcev Jadranskega vpra^ania.
Sestanek jugoslovanskih In italijanskih
delegatov
RLM, 2. Kakor se zatrjuje, se bodo vrSiia ftsgostoventfko - it« i?.;janska pogajaaija o jadraa-«kem vpraJanfu v Santa Margbcnita Legure ter se začnejo dna 6. nevombržb
fitfittl o pololtiJ v Itaifji
RIM, 2. V zadnjem času so se pojavila v t'isku ent en trnih m drifgih držav dovoij ^nsanirljiva poročila o kritičnem norra.n?ecu položaju Italije. TukajSaji tisti so zatrjevali (povsem rosno, da se nabada Itriijia na pragu važsrh dog.,dliov če ne ravno na pred\-ečeru državnoga prevrata.
Pred par dnevi je žmel dopisni nekega foa-demikega lista pogovor z Giol^tijetn. katerega Je vpraša', je kaj ronega na La-kšn h vesteh, posebno gšede uvedbe vo;a5ke diktature, ki da je v D'Antiunizi}eveni načrtu. >.D'An-min-/flo? -je reke? Gfc&tti, n! gcnil z Reke m se tudi ne bo, rlko -.nzmne nortraaj^ razmere v Italiji«. Na vprašanje, kaj musili o očitaniib, da Je sedanja italijanska notranja politika re-akc!x>ttarna, je Giolitd izjavil: »V Ital^i ni ne reveiuci^e »• reakcije. Rudi tega je namenjena moia poMflika kaker preišmj-ii viad nasproti zboljšanju prdetar3k':li razredov brez najmanjše sence re:{kc'ije, O tem svedočres >asno zakona, kt j-'h fe predložila mo^a vlada zbornici v pretekih me3ec!ij.«
Koasaaistitfte zmage pri upravnik votitvak v Italiji.
RIM, 2. Komunisti se izvojevali zmago pri upravnih volitvah v sledečih mestih: na Picmonteikem v mestu No var i; v ligurski pokrajini v San Remu v prov. Porto MauHcio, v Ar.agliji v isti provinci, v Savani v prov. Genovski; aa Lombardskem v iuestu Como, v Leccu v comski provinci, v C remont, v Bustu v milanski provinci, v Man tovi in Pa vi ji; na BeneSkem v Belluau. v Rovigu, v Logaa-mu v provinci Verona, in v Vicenzi; v emtijski pokrajini v Bologni, Ferrari, Modeni, Piacen2i v Lugu v provinci Ravenna, in v samem Reggtu; na Apulskem v mestu Luzeri v provinci Fo^gijt. Vsekakor lepi uspehi.
Nemška zalivala Italijanom
Italijanski ii&tl poročr^o, da tudi časopise Nemčip naglaia kako naklonjena je b&a italijanska deiegaoija v koroiki pjebiaclini konr* sifi 4n .priznava v prisrčnih besedah svojo hva< iežnost, da le dobrovoljno in pravlfno poslovanje te delegacije uspešno doprineslo k zma. go\itemu izidu v boju za pravo uciiiik^ga na roda na Koroškem. Posebno »Koehr^che Zei» timg« in t Frankfurter Ze:tung« beležrijo ixrs« žito pohvalo itaVjansk-emu pjobJa^čencu, princu Livio Borghese, in tajniku cav, Enrfoo V^ale, da sla spretno izvriVa. svo.jo nalogo tekom plebšscita in ob rucstal h kninp*;sU so^'.ab pri\j« -dom nove jugoiiovenske zasedbe.
Prod Izgredaikon v Gornji Slezip
BRESLAVA, 1, Tu Je začela	a
radi nr.pada na franco^i konzulat. Pod ob:of bo ie 21 oseb.
Incident na aeaasko • poljski s*e$i MARIEfNWERDER, 1. Dne 2S. p. m. > dogodoS na meja piri Gomase »no:dent. Dva po-lj-stka vu$a»ta, Id sta bfia prekoračila* me^o, sts biia ubiia z revodvotlem od nekega stražnika ua nean$ki me^t
Za obnovitveno konferenco med zavezniki 1b Menici
LONDON, 1. Nieka vest Ranterjev« agenc^e pravi, dia nI bil do seda j določen še noben pro-g rum za kako oboorvieveno konferenco. Ta za.' deva. pa fe vendar predmet pc«govorov med zrn-ezniki. Izvedlentfi obnov tvene !c&n»s,'J» zm netnSkj lizved'enci se seatanelo v Vratkem, najbrže v Brusel^ii. Tomu sestanku bo potem sladila ksirfereoca v Ženevi, (tat bo podobna kon^ feretuct v Spa,
Roko zdravila Bolgari kollioviietn
PARIZ, 2, Bolgarski ministrski predsedi»fi Stambu3£nski se ravnokaa,- mudi v Parizu. KsJ rad pripoveduj« časnkarjem, da j« njegova v leda debde voli* ftapednUd tranonAa pogodbo In p0f\xla.r!a naiiskrcnej^o aa-k'oojenc^t bcA-garske vlade napram ententi, Slcnib-uiinftki želi, da se vzpostavijo: g.*spod£rskl adnošajl med zavczmiđkimi ln njegovts državo. Po vda rja, da je Bolgarska jez, ki ščiti zapad pred nnvaionž Ivzjhodnicgz -bc^jiS.ev:ama BoijSevdzem ie le enkrat vzdignil glavo na Bolgarskem, pravi Stč ndnilinskL Toda cbo--->ženi boiga >kJ kmetj* so ^a ukro4iii.
Stambuiinski je rekel dalje, da bu:-Jevfki 5iiw> bili obsojeni v zapor, tam več so bili odposlani v CVibTudžo, uaj .tam v neobdelanih in <rpu*Ut-■ienlh pokrala* b pcpolnoma s-vobudni udejMvu« iera s-voi prograau praktrčno. Nerbdelaiut zem-se razdel la uied de-savce, taiko, na M? dobit v^fk	«t5o in s»vo}e zemiijiiče. Da »e
to izvede, je vlada zaplenila vsem vojnam do-b:člflar>em v-ja 'zemijliča, ki so i U pridobili * ■tem, d ji so izkoriščali \o>ne razmo.v
HemSH minister za ziraile stvari o Južni Tirolski
BEROLIN, 1, M'nJstcr za zunanje stvari t on Slmons je govoril v državnem zboru o razmerah med Nemčijo in Ital:<jo. Pnvdarjaj jo, da se občevanje med obema državama lahko zopet vzpostavi' x ozarom na značaj Italijanskega ljudstva In na vsporescfaitrst gospodarskih interesov obeh dožol; verjetno je, da pos!ane?o vezi med nj:i»a še innoigo tesnejše v prciiod-njesti. Aii brerdvomno — Je nadaT-jevai von Slmorts — tudi noše razmerje z Italijo obtežuje jabolko nesToge. To jabolko rariiora s« imenuje: Južra? TlroJ. Ko izgovarjam na tem mestu ime Južnega Tirola, iegovanjam drue zemlje, 'ki je •b?fa vodno posebno m':)a vsakemu nemškemu srcu fburno vsklikanje in -.dobravai>'e v zbornici); al' iz govrr ;am nalašč ito ime in iz favnam pri tem izrecno, da za nenrSko vlado ne bodo nikdar odločevala kaka ■streml>enja poetične ekspanzije, kcl kcr se to tiče Južnega' TiroJa. Ta politika se nasanja na poiitrčno moralo rn na poM^feni razum. Mi znamo, da Iia'Hja ima svoto veliko zgodovino v 19. stcZetJu zahvaliti .junaškim glasnikom klele narodne saaaoodloSt-ve. Nobena druga dežela ni dala toli vzv5ien3i vzorov za to vefcko misel.
Radi tega bo llair^a razumela, korko važnost pripisujemo zahtevi, da bo južaotlroiskim Nem* čem, ki so b4ii iz strategičnh vzrokov od nas oddelleni zajamčena samoodločba toka m te, da bodo mogli zadovoljni živeti v mef*h itsdi-(anaka država u	»roj« lastne civiM-
ladjiii (Ta zahteva nen*»oeg^ ujimstra je tisočkrat upravičena, m ravmo zato mora veidatJ tudi povsod drugje, kjer bodo vdkmtkl n <roda v poiožava, analognem onemu -u£iwtircAalcih Nemcev, Prfp. ured. Edkkoati^
Turčija na kosih
Pogodba med zavezniki o razdelitvi Male Azije
LONDON, i. Pred par dnevi ie blo ubia«.-fcjeno uradnj besedilo vpogodibe	Tfurč je it*
dagor/onov sklenj«tnib ntad Angli;o, Italijo iu Fra*:ciK> glede Ana bodi)©.	1.
določuje, 'da bod* države ipogodndce v da bi turška dn ikard ist^aidciu il&da •klesu ^ zabi-evat? inozemske pomoči zn lokalno upravo pokrajin, v katerih ao posebne ;kicc-:?4j Frrin-c1^« ln Itiiif« vzajemno pripoznane, ^iKiStovaiv pi-venstveno pravico d » pcJUJanja pcmoči \ia-strn, krltenrk posebni mteresi so pciiamani v oaiii pokrajinali; da pojuoč bo kneđa v prvž vm.ti u amen Ščititi narodnostni dai kngviitičii^ položaj v gotov ii pokrajinai), V kolikor ^ tiče 'trgovine on plovbe predpsujo pcrjjoaba, sO v>'lka drŽava pogodnica obvezuje, da ne bo-pocfpai*a!a prožen} rvovh la^tnft državljanov dovoljen'« na	kjer «0 priznani po-
sebni Interesi erve i<z4ncd držav pogi^dtnic. laka-i^.iSčanje ani'iolike železnico, železnice Mei-sino; - T ar sir - Adaita ln ba^jdadsko Želetztucs^ ki pelje Črez ozemlje, ki fe ostalo fct*r$k.o, poveri druzbr, ikatere	bo zaloMa kupi-
na angleSkih, i tal iranskih In francoskih fnaačni-kov. Do ieta 1930. bodo vsa dovo^ienja premog iz Heraklejske kot^ne rezervirana 11 aJrtjL-Francoska in italijanska v*ada usnakni.H .svoja čete Iz tozadevnih pokrajin, ko bodo pogcdn':c» sporazumnu smatrale, da se mirovna pogodb* Lcvriuje in da imajo krdčanike iuaji:«-:n<j jant-biva ze* svojo zaAčka. Dotgo\or	mej«
posameznih pokra?,a, v kate (ih v© priznavala po=5»ebnj interesi; -itajiianska ipck^aVna1 se rf.r« teza od inoJTiik^h -ožji in >nrrnakc-^a ozcnp'.ja točke, ki leži v pi"i:ii0.i ru aia 34* T vzkodm,-Jžoogralske dolžiate; francosko ozemlje ,141-0 <xS meje italijanske oooe proti vzhodu do Tigršss
Kakšna bo neodvisnost Egipta
LONDON, 1, TufaagSnfti angleški ti so seday rnncgo ba^ijo z vprašanjem neocMisnocsv Eg pta. Boli z Imperijarii^clćn'm. duhom navdak-njena j^a-si-'a nnp-rda'ja viado očitajoč ff, cfa le s •svojim potstopanjem omrjala -iSrstoBt državna skupn<«ti:. Tu pa tam ae vpra£'tu;e Eg'pta ^fcavt v zvezo z irsko viaidno po&tiur, ki da 0e protna državnim interenaar.
Neodvisnost! Egipta »je bila jđdeu^jeika po»tun? dogotvontf med angleiko vlado in prvakoan ZazAii paŠcsm. Na podia.gi te pogodba &e bo anglcild protektorat nad to dtvžefo od* pravil, a na njeno nrasto »topi ir^voa zveznai pogodba med Eg ponj in Veliko Brrtar/|». i^ipt bo veijal formalno kot popokkome oeod-vrtsna driav a^ imel bo svu$0 1 tstoo vtedo, svojci uprav« z dom^.ćimž ua^adnik*, dočim se rw«g>.^ka vlada obvezuje, da cdpokirčo vse svofe dast-d htje uradnice. Ravaa tako .$a orača An^i^i tuK% v&eh dofttjčeb, is) vsebujejo iatatoaeco« vane kapirtuiacdte.
L
: Dva doMbf « «4 onUno a4a M«e potfodfc* pada«e v oftl koti	pottezl
proti popolni hi —CMt^d neodvisnost* aove wfi i iTlif r	ftrwa M
ttta obveoev m ka-cero bo morU prietaii E^jp*, d* oaanrač m bo tckM nikoli tak« aunan^a pofrtcflce.	*>m
teET, da ee oc-isfct moć t» vpiiv Velike Biita-entje v Srfedoe:esiw&em moriju, t^očanr se druga določba tiče corgura-n** sedanje ^glcške »ad-nočnost* aarečenejir m^rju, predvsem ob SueSkent kanalu, skrazč katerega v<*£ velevaina pomorske pot v I-ndfšo in na Daljni vzhod. V to svrho osian/ejo rtai-ne rji^eške posadite v Suezsu. K srn tari i»	ki tun bo naloga
varovati kanal.
C€So vp<ra$attic e^'p^tvske neodvisnosti pa ^e res«no 4c le ivačekuna, ikevjiti preden stopi v \«:iia.\x>, bo moral:! po^cidba »biti po-trVena in sprejeta tudn od &n$ež.k,ega in t^ptovskega fta .TOsk-eg-t pre dtet&vn&iva^
Neukrotljivi odpor prod Angleže« na Irskem
DUBLIN, 1. Angleška po!rc'Jc- fzi vojaštva je b4k> napa<$eno. Ubitih je bito 6 poiocip?wih agentov tm osem rau-cnčh.
Na Francoskem grozi stavka rudarjev
PARIZ, 2. Dan«s zjuflra-J sc ie sešef sve*' rudare v, da se (razgovori o odgfrvoru, ki ga ; <fej4 gc*po»darfli na- delavske zahteve. Ugotovilo j se je na tein <pess»ianku, da ne prolofe odgovor gospodarjev bfstveno dekv^im zahtevam; ni torej «a?kj,'«ceaiof da bo v hrižn i prihodnjosii pro^Liena stavka. Stavka bi oe rmela, kakor pre sni«, -' dealn h smotrov, -Jtrem-ila l>i z^oiš za mafcrijeinimi o3ji. Zve?.a ritki ari« v >« tfgoJovfta, da 90 se cene žSi'-eivskili potrebščin od /eta 1913 pr/petoriie, med tem, ko ee je dv:£niTa mezda de!~Vcev le od 6 fr. na 13*22 fr. Rudarja zahtevajo, na$ se izfednačl
Gospoda-J; račona=]o z 15 od&toln&m 2gubitkom, ako bi spreieJ' delavske zahteve. Zr.fco so sc odločili, da se ne udaja. Mada bo posredovala.
Velik požar v Londonu.
LONDON, 1. Okoli polnoči jc izbruhnil v »kladivcih \V3p7nngu, londonskemu predmc«=tiu, po-! Žar; priilo }e do silnih ek^pJorij. Trije ognjegasci so bili ubiti. 10 oseb ie bilo ranjenih.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 1. Lira 23*47, marka 8'23?5, kronaj 1*975, angl. funt 21975, fran. frank 4C35, amerik. dolar 6*3725.	i
Značilne besede Nemca o slovenskem poraza na Koroškem.
Emil štefanoviČ pripoveduje o svojem razgovoru z voditeljem nemške agitaciie takoj po glasovanju. Ncaiec se je smejal z ledenim hudobnim nasmehom in dejal trdo: »Naša sreča je, da je bil vaS upravni in agitatorski aparat v coni A proizvod nesivlurnih, politično šibkih voditeljev, ker je con A7 da-si ima 90% Slovencev, sigurno s 60 od-, stoiki glasovala za Nemško Avstrijo.« — Na vprašanje, katere voditelje misli, je odgovoril Nemec: t
»Ne Srbov, pred njimi spoštovanje«---in je I
na to navedel razna imena. Na nadaljne vprašanje, zakaj da so se Nemci borili za to zemljo, ko' vendar priznavajo, da je slovenska, ie odgovoril Nemec cinično; »Ker je gospodarski potrebujem?.« O nemiki agitaciji je rekel Nemec, da je biLa lahka. »Vi ste se veselili, popivali, mi pa smo mej tem delali pri posamezniku. Pri 4akem nasprotniku in pri teh narodnostnih. Je nesigurnih glasovalcih, ie zmaga lahka.« — —■ —
Domate vesti
ČITATELJEM, Jutri -Edinost« radi dansiafega praznika Sv, Justa ne Izide,
Zanimivi in poučni spominu Tržaško Slovenstvo jc moralo posebno v zadnjih treh desetletjih voje-vati veliko srditih bojev za svoio veljavo in svoj obstanek. Doživelo !e marsikak grenak dan, a tudi dneve lepih vspehov ia opravičenega zadoščenja. Najčrneji dan v zgodovini tržaškega Slo\-enstva je bil dan 18- marca 1697. Ni bil petek, ali za Slovence ca tržaškem ozemlju pravi črni petek. Državno-zboiiki mandat tedanjega III. kolegija — 4. mestni razred in okolica — je bil stalna posest Slovencev skozi dolgo vrsto let. Zastopal ga je pokojni vodja tržaških Slvencev Ivan Nabtrgoj. Tudi v letu 1897. smo računali na zmago z vso gotovostjo, ker smo vedeli, da se bodo naši okoliški volilci sijajno držah in da bo tudi dobrSen del mestnih volilcev glasoval za naiega narodnega kandidata. In res »e biio oddanih v okolici 1466 glasov za Nabcrgoja in le 524 proti, a v mestu 170 volilcev xa Naber-goja. In ie ob 3. uri popoldne — uro pred zaključkom volilnega čina v mestu — smo bili povsem gotovi, da bo zmaga naša. In vendar smo — padli. Kako je prišlo to? ZruSila nas je najogabnejša sleparija, dogovorjena med tedanjo gospodujočo stranko in _ avstrijsko vlado. Že naredba namestništva,
da se ima en in isti volilni čin zaključiti v okolici ie ob 2. uri popoldne, v mestu pa šele ob 4. uri _ kriči o tem rafinirano dogovorjenem dogovoru. Okolica je morala 2 uri prej zaključiti, da so v mestu pravočasno doznali, koliko glasov manjka li jih morajo — pricoprati za večino. In pricoprali so lih. V laškem delavskem društvu so rmeli pripravljenih kakih 800 glasovnic z legitimacijami, ki jih upravičencem volilcem — niso * mogli ^dostaviti, ker jih nl«o — hoteli najti. In pripravljeno jc bilo tudi potrebno število nadomestnih volilcev
uradi* M. BeCaB so aa votitSa, vaUU In komisij« •o seveda priznal« te, upravičencem okradeo« glasov«. Tako so oni dobili večino la ni smo pmd& ia trŽAiko Slovenstvo J« izgubit« Tej »ga edisega
zastopnika v državnem zboru, evofo staro poeeet.
Zakaj oživljam« te spomine? ti treh razlogov. Prvi bi bil, da se mlajši rod aekoiiko essnanje s
zgodovino naših bojev na tržafikem ozemlju. Drugi: ker zgodovina te volitve daja odgovor na krik današnjih časov, kako da je avstrijska vlada u-ineS.no in z nasiljem povspeScvala in podpirala Slovenca. V tem pogledu govorijo cele knjige dejslev, da so onega večera na avstrijskem naroestništvu irli šampanjca, da so »patrijot}e« razobesili zastave — tako tudi konservativni torej ultra-sv-strijakantski list »Mattino« — ter da je tedanji na-mestnilki svetovalec baron Conrad ves vzhičen vskliknil javni ulici: Das ist der schdnste Tsg mel-nes Lebensf Poraz Slovencev je bil za avstrijskega visokega funkcijonarja — najlepSi dan niegovega iivijenfal! — Tretji razlog, ki nas sili, do. oživljamo te spomine, je glavni, ker donaša za našince zlatega pouka- Na trtaikih oknih so blesteli trans-perenti z napisom: Amen! Konec fe s Slovenstvom v Trstul Po ulicah so ne večer besnele uprav ka-cibalske demonstracije, da smo te morali ikrivati po raznih lokalih kakor kald tihotapci in zločinci, še le po polnoči smo si upali na ulico in na svoje domove. A po teh lokalih i« po okolici so se odigravali srce pretresujoči prizori: ljudje «o pulili
lase. plakali kot mali otroci ln videli nro okoličana, ki )e z glavo bil ob mizo. Nikdar ne pozabimo teh prizorov. Po oklici pa so dajali duška svojim čut stvora na načm, da fih jo cela vrsta prišla na zatožno klop, kjer so Jim prisodili skupno veliko nad 100 let ječe. Nalinei so obupavali, ker so mislili tudi oni, da je — amen, da je vsega konec. In vendar ni bilo. Nasprotno. Ravno od leta 1897. dalje se je naJa stvar razvijala Še krascejSe in so nastajale organizacija za organizacijo na vseh poljih, a gospodovalna stranka in zmagovalka z dne 18. marca Je od tedaj stalno — padala! Pametni Italijani sami so izjavljali: preveč *mo zmagah. To bodi v pouk tistim našincem. ki seda^ obupujejo. Nesreča z dne 18, marca 1897. kakor da je šele prav vzdramila duhove. Klonili so zs hip. potom pa se kmalu povspeli k krepkemu poletu. Tudi sedaj nam nI treba obupavali, če sc bomo krepko oprijeli — dela z združenimi močmi.
Proti doseljcv^nfu z kraljestva je soc:ja!nc-den:o-kratični poslanec Ciceotti poslal v Rim dve interpelaciji na ministrskega predsednika, kjer vprašuje, ali je ministru znano, da ee je mnogo oseb iz kraljestva doselilo v »Julijsko Benečijo-, ki nimajo nikakega legitimnega zaposlenja, niti lastnih sredstev in so notorično podpirani od industrijalcev nli bank 7. očitnim namenom, da povzročajo od Časa do č.:sa Očuvanja proti državnim oblajrtim in krvave izgrede; dalje povprašuje ir.tei pelunt, je-Ii načelnik vlade voljan izvajali tudi proti tem doseljencem ukrepe za povračanje potom potnega lista, kaker se sicer izvršuje z ozirom na. javno varnost, proti anarhistom in sindikalistom.
Drakotn. Pred par dnevi smo pwiobči!i iz di> jaških krogov došlo nam vest. da je ministrstvo za nattk določilo, da se imajo zrelostni izpiti za gimnazije in učiteljišče v Gorici vršiti meseca januarja ali februarja^ Od kompetentne strani nam zatrjajo. da je ta vest neosnovana in da ostane pri preišnji določbi ministrstva, da se bodo namreč rečeni izpiti vršili v prvi polovici novembra.
Glasbena lola »Glasbene Matice, Sv. Jakob. Gojenci in gojenke klavirske šole (šentiakebski oddelek) se obveščajo, da se prične pouk v torek, dne 9. t. m. V svrho sestave urnika in obenem za nadaljno vpisovanje, so vsi povabljeni, da pridejo v petek, dne 5. t. m., od 5, do 7. ure zvečer na sestanek v otr. vrtcu pri Sv. Jakobu. — Vodstvo.
Izbebasje itevDk pri tomboli časnikarske zveze.
Pri tomboli, ki jo je priredila časnikarska zveza za Julijsko Benečijo, je bilo izžrebanih 60 itevilk v naslednjem redu: 33, 17, 27, 87, 31, 18, 32, 7, 6, 25. 26, 14, 45. 29, 39, 44, 48. 81. 52. 61, 49, 86 63 82. 85. 80. 83, 20. 72, 2, 35. 8. 5. 62, 89, 11 67 54 60 79, 12, 47, 19, 76. 73, 90, 40, 59, 24, 34, 23. 69 22 51 74, 70, 88. 65. 58. 53. Srečke, ki so dobile, ali one. o katerih misli, da so dobile, se morajo izročiti ali poslati Časnikarski zvezi v ulici S. Nicolo 12. do 15. novembra. Priredilni odbor tombole bo natančno pregledal vse kartele in sc prepričal o dobitkih. Nagrade se izplačaja v gotovini 1. decembra. Po praviih tombole bo moral biti zadet temo v prvih 25 izžrebanih številkah, kvaterna v prvih 35 in cinkvina v prvih 45 številkah. Cinkvina sc ne more dobiti s številkami, ki jih imata Že kvr.fema ali teina: kvaterna se ne more dobiti s Številkami, ki so ie dobili terno. V slučaju, da bi več kartel istočasno dobilo z eno izžrebano številko, se nagrada razdeli na enake dele med dobitelje. Isto velja tudi za prazne kartele.
Dijaške podpore. TržaSki magistrat naznanja, da se podelijo za šolsko leto 1920-21 nasledrje podpore iz ustanove »Ananani vsaka po 600 lir in sicer: 1.) dve podpori visokošolcem pravne fakultete: 2.) dve visokošolcem medicinske fakultete; 3.) dve visokošolccm kakSne višje tehniške gole, V zmislu doloČeb ustanovnega pisma imajo pravico do uživanja podpore uboine sirote aii pa tudi sinovi starišev, ki so zakonito in znano pripoznani kot revni, katoliške veroizpovedi, rojeni v Trstu, ali pa armersko-katoliške veroizpovedi, rojeni v Trstu ali drugje. Podpore se dovolijo le mladeničem, ki so jih vsled svojega moralnega vedenja! in napredka v štodijah vredni.
Iz ustanove »Alberta Byka* se podeli z začetkom. šolskega leta 1920-21 dijaška podpora v letnem znesku 360 Hr; podpora je namenjena revnemu in vrednemu tržaškemu dijaku, ki obiskuje kakšno univerzo ali kak'no višjo tehniško šolo. Podpora &e bo lahko uživala razen tekom Študijskih let tudi tekom prvih treh let službe, ka-
teri M Tozadevne
" ■ ■ ■ ^
<fi$ak f» fciilmtfi Študijah, —j s rojstnim listom, « lf KSeva lem žudim. leta fln peUJttiiM « bili——n vpisu
uftivenri «■ vttp lebaiAki loli, se moraj«
vložiti do JO. aovtmks 1920. pri vložaem uradtf tukajšnjega magistrata,
Iz tržaikega iivUenia
Padel S« vlaka. Včeraj popoldne je bil vlaku, ki vozi Ia Trata proti Benetkam, dodeljen kot kurjač 19ietai Higin Marcozai, stanujoč v Trstu v uL deila Ginnastica it. 43. Omenjeni Marcozzi je pehal premog Iz teaderja. Vlak fe vozil veliko brzino in prišel na precej oster ovinek. Ker je bil v ten-derju premog naložen jako visoko, fe Marcozai padel i njega. Pri padca ti j« zlomil desno nogo in zadobil tudi iia glavi težke poškodbe. Včeraj ponoči so prepeljali ponesrečenca v nezavestnem stanju v mestno bolnišnico v Trst, kjer se aahaja v jako op&aacm stanju.
Za otroke nI orožje. V ponedeljek zvečer, ko je bil praznik vseh svetnikov, so se zbrali v baru »Moderna« sami Izvoljeni prijatelji. Vsi so bili te poAtcso natrkani a različnimi malagami, vermuti in drugimi pijačami. Kol se samo ob sebi razume,' so bili tudi oboroženi s samokresi. Ne gre mi v; glavo, čemu rabaj« Ia kako dobijo taki poba lin I dovoljenje za oroij«? V omenjeni družbi so bili Umbert Moaara, W let star. stanujoč v ulici Sv. Sebastijaaa M, I, Viktor Braida, bivajoč v ul. Gcp-pa M. 9; Dantef Perisson«, 11 le« star. stanujoč v ulici dello Scoglio H. 14 te Emil Barlicich, bivajoč v ulici Molte grmade »t, 30. Ko jim že pijača ni bila več všeč In ker so bili le »prepolni«, so eačeli ogledovati samokrese. Kazali so eden dru-| gemu orožje. Ker pa niso Wli vsi revolverji istega sistema, so jih preskuša v aH. Tako tudi pomožni uradnik Umbert Monaro. Nasproti Moti aru je sedel njegov prijaiteti Dante Pcrisson. Samokres se je Monam sprožil m kroglja j« zadela Periss^na v| glavo. Baš v istem trenutku, ko se je or.-.crjena nesreča zgodila, je stopil v lalsti bar karabin'erski desetnik. Došiec (e takoj uporabil svojo službeno oblast in celo »klapo« aretiral. Ranjenega PerVssona. so pripeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Težek padec. Včera| dopoldne fe čakala 5llctnaf Ana Nepoclavan. stanujoča v ulici deli' Olmo št. 49. pred prodajalno, da bt kupila nekaj drv. Vsled dolgega čakanja in suvsnja ljudi je prišlo ubogi revi slabo. Zgrudila se je na zemljo in začela bru- i ha ti krL Poklical so službujočega zdravnika rešilne postaje, kl je dofnal, da n je pri padcu pre- j trcfla možgane. Prepeljali so Jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v X. oddelek.
Ponesrečena tatvina. V noči od ponedeljka na torek je varnostna straža vpraSala dva gosprda, ki sta nerla na rami vsak eno vrečo in v roki pa torbo, kaj imata v vrečah te kam sta namenjena po ulici Udine, Možko Ma ponočna romarja odgovorila, da se selita v Rojan ter da sta po drevi v službi in ne moreta svojih stvari prenesti v novo stanovanje. Ker straža ni hotela tega verjeti, je u-kazala, da morata pokazati, kakšnega »mačka t-n»ata v žaklfu.« Ta ukaz je tako prestraši! prese-Ijevalca tujega blaga, da sta vrgla "i-reče na tla in zbežala. Ko je straža nato pogledala, kaj je v vrečah, se je nasmejala, ker se to pot ni »urezala.* Bilo je polno steklenic žganja te veliko kosov mortadele. Tatova sta zbežala, ukradene stvari sc pa nahajajo na itnančni ekspozituri v ulici Udine.
Tat, U I« Izvrševal svoj poklic m debelo
prijet. Včeraj popoldne M> policijski agenti prijeli Ludo vika Jalma. Jalm jc 22. avgusta tekočega leta vlomil v Gorici v podružnico Trgovske banke. Odnesel je nad 150.000 L v gotovini in mnogo drugih vrednot. Skrival se {e skoro mesec in pol. a oko postave ga je izsledilo. Odvedli so ga v zapore v ulico Coroneo, kjer bo premišljeval, kako bo zapravil ukradene, a zanj uaodepolne lirce.
2ile si fc prerezala. Concetta S., 28 let stara, stanujoča v Skodovaki št. 135, je živela od poroke skozi pet let srečno s svojim možem. Včeraj popoldne se je odigrala med obema družinska, žalo-igra. Concettin «opcog je hodil ▼ zadnjem času pogodo zvečer v gostilne. To «e je zdelo Con-cetti jako fcumljivo, ker je svojega moža poznala kot jako vihravega človeka. Neki večer, ko se je njen soprog zopet odpravil v gostilno, mu je skrivoma sledila. Mož je sicer res šel v gostilno, toda tam ga niso čakati prijatelji, ampak mlado dekle. Nesrečna Concetta, obupana vsled moževe nezvestobe, je šla domov te al s britvijo prerezala žile na levi roki te na vratu. Ko j« mož v poznih nočnih urah prišel domov, je zagledal svojo ženo v luži krvi ležati na posteffi. V nevarnem stanju so jo prepeljali v morino bolnišnico, kjer so fo sprejeli v šesti oddelek, ki ga ima sodišče rezerviranega ia svoje klijent«.
V um«.

! JUGOSLOVENI!
ZMram pridno sa „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI".
Borzna poroilla,
T«čsjl:
V	Trsta, 2. »ovembrs	1920. Jadranska bankft	465 Cosulich	504 Dalmatin	36U Gerolimlcb	1875 Lih era Triesttaa	690 Lloyd	210O Lussino	2300 Martinolicb	335 Ocean ia	460 Pre m u da	50S Premuda	500 A m pele a	t20 Cement Dal m,t t ia	362 Cement Spalato	410 Krka	502
Taja v al v ta na frzaikcm trgtu
V	Trstu, 2, novembra	1920.
Razpis Mirti
PH tw ftffaartv« fs rtrpten »luib« pšs«ri» % mesečne pfafio L 500. Prosilci morajo dok*« isti ltaH|aa«ko đrlavljaastve in pristofnost ▼ kake občin« Jmlifafc* Beo«Či<e; vrhute^a moraj« poznati hrva4S«« in ltsrijaa*r*nn.
Prednost imajo oaif ki s« razaimsju v gozdar* aki stroki.
Tozad«vn« prošaje, opremljene s spričeval^ naj 9« dopottjaj« an županstvo do 30. novembr« 1920.
VEPRINAC, 3f. oktobra 1920.
lzr«dat komisar: ANTON GASPARICH.
Neprepečatene krone avstrijsko-nemške kron« češkoslovaške krone dinarji marke
dolarji
francoski franki
Švicarski funti
angleški funti, papirnati
angleški funti, zlati
rublji
napoleoni
leji
T- 7 50
650— T—
32*- 33 —
74'---76 —
38'- 39 —
26'30— 26*35 169*23—169 50
418*-420 — 1
93'-- 93 25 ,
HO'-112'—
24*- 25'—
90*- 92'—
44'- 44 50
Žunit i D.ri - Hctslie
Izurctna Istrska, dalmatinska In Italijanska olna na de&slo.
Cene zmerne. 1205) Cene zmerne,
		
		
		
Dopisi
Postojna. Pevsko društvo »Postojna- priredi s sodelovanjem postonjskega orkestra v nedeljo, dne 7. novembra, v dvorani »Narodnega hotela« koncert s petjem te godbo. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Za tiskovni sklad „Edinosti"
Kraljevi kričači in babe pri »Kroni« L 20*80. Trnove, ker ni Bizjak zajca zadel 2 L, kotrapika, ker je zajka padla 3 L, ker ni bile Ajda 5 L, zabava pri Jstojkoviču 14 L, za ukradeno listnico 10 L. Skupno L 51*80. .
V počastitev spomina nepozabnih Pepija in Jelko daruje Marica Petrič, učiteljica, 5 L.
Leopold Gorjup, Cerkno 20 L.
Doseda) izkazanih L 20.406 24; v današnjem izkazu L 76*80. Skapao L Jl.483'04.
NALI OGLASI
se računajo po stotiak beseda. — Najnuui)li
pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda
Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor Uče službo pleča polovično cene.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA razne vrste, papirnatih vrečic itd. tvrdke Gastone Dollinar nahaja se sedaj Via Bachi it. 5._4S9^
KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Povh. Piazza Garibaldi St. 3.	44o
IVAN KACIN, Gorica, via S. Antonio 24, izdeluje! harmonije ameriškega zistema. utfiasuje in pre- j navija orgije, glasovirje itd. Piščalke za orgije, strune za glasovirje vedno v zalogi. Kupuje gla-! sovirje. harmonije, vijoline itd.	S
i
JADRANSKA BAUKA
Dd. gttv.: K »>,000.000. Rezerve K lO.O^O.OC« Befgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST. Zadar, Zagreb
Obavija vse v bančno stroko spadajoče poste. Iprejsma vlog«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po a v tmncoglro prometu po 4'/,.
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem** po posebno ugodnih pogoji!), ki se pogodijo od slučaja do --lučaja.
D*je v najem varnostne predale fsafesK Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Caasa dl Riaparmio, ul. S. Nicolo
Telefon : štev	179 *,
Blagajna posluje od 9 do 13
AVTOMAT z 2 valjarjema se proda na Kontovelju, restavracija in kavama,	459
ZLATO in srebrne krone plačam po najvišjih cenah. Albert Povh. urar, ulica Mazzini 46 (blizu drven ega tr^a).	458
MODISTKA a« priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
KROJACNICA Avgust S tu Ur. uL S. Francesco D'Assisi St. 34. DL nad. je edina dobroznan« krojačnica v Trstu.	395
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-ŽANL Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R- za šibke in malokrvne otroke.
_ Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske
kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška masi. — Tinktura in obliž za kurja očesa.
_ Fluid za iivino. — Vsakovrstna zdravila in
specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poftae poliljalve.	<34
SREBRNE KRONE kupujem po najvišjih cenah. Sprejemam popravila vsake vrste. Velkavrh, urai v Sežani.	438
FOTOGRAF A. JER KIČ, Trst, uL Roma 24. Gorica It. M na dvorišč«.	p 711
Zalosa ur in zlsfanine
l lastno delavnico	(225)
ALOJZIJ POVH
Flazsa Oarlbaldl Si. •
prej Barriera — lelefon štev. 3-29
— Dentist -
STAHKO PEBHAVEC
naznanja slav. občinsh'ti,
da ne izvršuje več svoje prakse na trgu Goldoni št. U
In đa si i krotkem odpre svoj lastni AMBULATORIJ (23o>
PODLISTFK
(2)
Damir Fcigel.
Poravnava
Coz-Jaršca je scde?a ta čas v -kuhinji za alšiniki/tn. Okok n^e se jc ^anrikal njeTi sc^ein-Ittni sinček -n jo molil v ujeneiu rttznrii'^eva-tiju z raznimi vprašaji-	e
»Mama, kido <43 ti go^pod^e?-
-Naši novi ^o&podarjd so 1*>U
to3'ko & >el J<*» fc bo ^ vesel.
pride iz gorda!« iNttdo iiu ctruve! Ca« vet jc ^ospođarjev, tem slabše se usIažbeftctH ZjjctLls nr, da bomo morali od tod. T%-oj ded Je ImI -tu gozdar, tvof oče je tu ^oedar, tudi tv bi imel elediti -svoge-.rui cčetu v srj^^cn-i	Toda
— pia itaj ta bom pravila!«
-Mama, jaz nv peridem proč, Ja.z ostanem tuf Tu Jc moj	hi ncbe&cn *»e ne more
pregnati!*
aNetkiina preproSčina.! Tj še ne pozrtaS sveto! Nas ne bo nihče vprašal, Česa kvono in Česa si ieMroo! Toda tho! Nekdo tria! N<i-

V 3cuh»cto jc stespri csa l& pazSv predseetaft
FTaac. >Gospa! /OprosiiHfe! iZioatc-ii (kuhati?«
»Seveda, žiahtni go^p^JI Pred svoio pAroko sem bila kuh;iica,,.
»Veseli m«, da s« rtis«m molji! Drevi nam prjvravćte večerjo za c&ein. Jaz -s« priporočam, da u\r^T!ie v jedrni Ssć tudi zTi&ek pto fraa-coski še^i.«
i Le brer skrbi , žl-aiit&i ^oepod! F-atrudć'd &e ho£eznf«
•Kmaki po odbodu predsedniku iz kuhinje, j« T.Tsiop'1 gospod Angelj vanjo. >-Dober daa, c<o«.p«I« j« puidra\ J. »Sti^ai %ma, da boste skrbel: vi «a sak želodce. Pcčpcrožam ee, da
nc x:4>ite beesftea3ia na an^teS-ki način. Zelo sna^o pečeno. V sredin! bodi meso Se 'krvavo!«
* Ustreči vaaa Ločeni, bodMe le ferez a3crl»!«
Za angeljem 9e pr^el Kiiitol, ki se mu Je zaTu teio pudinga, pristnega aanerrkan&kega pudtnga- in končno Bruno. Id e? jc zaželej na-<?cvaTy"!i mafcaronov v caaaSd ® parmežanem potresenih ž aJa M^nese. Da «c iorazule na večerjo povabTIenc tfpkartce SauhaRtki isrwo* posebne želfe, se n^ti ne omenja. Stađotođ, In-gke, dun^sJce fo eokoiccke torte eo Jin po-seboo u^ija^e.
Kuharica se fe v resgkaoala. Bojazen, da icgubS feablpefll moi flftnžbo «n goreča želja, preskrbeti <4ou, ko donste, feto skožbo, ste bili na^bo^fi pamMtd pt2 fcfcecktoiJou. Njeni novi gospodar^ fe kar sfao matfb pcrahvaCitv Tako okusoo, trnčn-o 4n s tako lOiibeznftjo Je Ua vsrka jad paivtar»l^uia. da fe ddnesia kuhari-oa skoro sam pmzsr M očHKena krofnikr z mize.
Dokler ne SconČa^o	rveotBC'
in odvetniki ava^c nMoge, si lahko pri vwM=«no slebem dn tako račarpo. B#i fcAaricc nJ ne moremo ž slati. Nmf orfc na pkll par fno-§e\ ! Gozd bodi aaft blatnik! ftva) naš norvi biagajnSJ« In val ao tftib a predseihtikom.
Delo )e napredovala fohai Odvetedd in zerafcemcrci so Utt namreč frfrknefe v bfiinfem trgu žrboren hotc% zvedmei ravno tam dobro restavracij* stenografi pr^asno vstto gostilno in itgnrasU čecb« hrčnr.- e db&ajea žesacsko postneibo.
Tcfeo ISO minevali fedkšL Netorf prt rečer^
le izjavil Aflgaft dt nns odpotovati, da ga hoče im«u na rafc nafifta auptotfa doma, ker po)de sn k birm? ki ho to vetik družinski prazak.
3 Ne Vd VČV r
Franc. ^Si-li pozabil ob^ub, drnih naSem^i o-ietu t?k pred njegovo smrtjo, da se ne ločmio pred sklenjeno poravnavo? Md se ne smemo ločiti ta naj tuda petsto naiih sinov k birmi t Toda stoli Nas'itn*) vevka fin ohranimn ovco! Mi gremo k birma tvo*ag'» sina. Na ta način ©stanamo vsi skupaj Od\'etnik6, Temt^e-mere! en xvcdenci ostanejo šc i»adel?a tu, da dokončajo «M£fe trudapcino defe* ml se p* pre-seUmo s pisarni&kOm. osoh^emi aai anđemt k tebi. iTprememba J« thijanje! Boter nvoAemu sfn:t bo lahko izmed nas, kogar pasč zadene žreK Darilo nsu pa damo vss, da se inodo celo tvo^ <inuk'i spomioK^J te birme. Gozd £e naon-rfi na* blagamik! <
Predlog Je (r? soglasno spreret, K temu so mnog) pjrapomogle tfpkarce. Od farnega na-vduSenfa bo se km si u zadrtveBo Brunovo pisarniško osobje oi> veJ£3cem kosu 5<^cla<£ne tc-rte.
»Vse prav, vse dobro!« fe de;al po večeri Angei-J hralu predsednrku, ko sta ostala same. v posvetovalnic!'. '»Toda kaj poreče tm?*a soproga, če prepeljem s seboi svoto pisarniško moč. Ve«, žene so fenake, ^olj se stnr-^o, tem fjubosunmefe« postajajo. v hs5r ja pa vendar le nekaj vreden!
ffCenec prlh.)
(Manje In plhtM vlnKov
Centrala! kolodvor (Južna železnica). Odhodi:
O. E. v Belfirad in Bukareit skozi Sv. P na Krasu. LojJatee, Ljubljano in Zagreb. B. na Dunaj skozi 1'idem, ::<ii. (Sarro V ponedeljkih, sredah in petkih. O. v Červinjan skozi Bivio (Gradei).* B. v Benetke (pr. 10 05).*
Pb. na Dunaj, {pr. 22'00j skoti Ljubljano ip Gradec: eamo v ponedeljkih, »redah ia pet* kih.
B. v Reko skozi Nabrcžino, Divaćo. Sv. Pe* ter na Krasu.*
i*, v Benetke (pr. 1815) »kozi VtdoaJ. P. v Reko, Logatec, Ljubljano B na Dunaj (pr. 7'05) skozi Trbiži eamo * ponedeljkih ra Četrtkih,
P, v Benetke (pr. 17'10) skozi B»v|o, Čer-vinjan (Grad^ž).
B, v Benetke (pr. 2200) -»kozi Bivio, Videns B. do Logatca (zveza z Reko). O. do Logatca in druge postaje.* Pb. do Rima (pr. 1215) skozi Ce/>;n?»n. B*>j netke (pr. 22 00).
Pb. do Vidma (pr. 21*15) »koti Bivio.w P. skozi Nabrežino, Sv. Petet n* Krsein Reko/
L. E. Lloyd Ekspres« (votov I. reda) na Dunaj, skozi Ljubljano. Samr> ob ponedebkilt P. v Benetke (pr. 4'42) »kozi O. S- v Pariz, skozi Benetk©, Milan.
Dohodi:
(od. 20'20) sknzi
0'15
t'30
5*45 6'CO 615
6 35
6'50 8'50 1050
11*10
14 25
1500 15*50 17*35
17*55 18*20
2100
2300 0*30
0 20
3'20
7'45 815
8*35
10*10
11'30
14*10 1605
1635 1700 18'35 1035 20*40 21*00
21*35
22 00 22*20 23*45
Benetk
rviajacj
tv pc
i 'lit.
h in te-
J Ljub (Čer,
krrreiin«.
-In) »kozi
5*20 5*40 600
9*00 11*55 16*50
17*10
17*20
8*25 10*20
10*45 16*05 16*30 2105
21*55 2240
B. iz
Tržič.
B. ir Dunaja. (Samo ob srcdoK deljah.
O. iz Logatca. Nnbrežme. Ort L. E. LIovd Ek?i>rcss iz Hi'nr. liano. (Samo v četrtkih.) O. Iz Vidma (odh. 5 30) Gorica vinjana, Gradeia). Grijana.* P. Iz Reke, St. Pc'.ra na Krairu, Grijani.*
B. iz Benetk (odh. 6'56} (Rini - T Červinjan, Bivio. Pb. iz Rima (odh- 19*45).
B. iz Dunaja (odh 2170) zi Trbiž; sarr v sredah in »ohotah. B. iz Logatca, Sv. Petra. Divača. B. iz Benetk (odli. 9*45) Vidmt. O. iz Červinjana (odh. 16<:*5)-P. iz Benetk (odh. 13*50) *koxi Cervinjan* P. iz Ljubljane. Logatca, Reke. GrJjartn. Oe. iz Bukarešta, Bclgrada, I.jublfane, Logatca (odh. 18*30).
Pb. Iz Dunaja (odh. 7'20) ukozi Gradec F »nb« Ijano; samo v torkih, četrtkih tn sobotah, P. iz Benetk, (odh. 13'20) skozi Videm. Trhit, B. iz Reke, Sv. Petm na Krasu, Nabretine, S. O. iz Pariza (Londona) .Milaoa Bcnelk*
KOLODVOR SV. ANDREJ. Odkedi:
O. v Herpelje - Kozino, Kanfarar. Pulo. M. v Koper, Buje, Poreč. O. na Opčine, Prvačino. Ajdovičino, Go* rico, Podbrdo.* M. v Buje. Koper.
B. v Herpel je - Kozino, Kanianar, Pulc. O. na Opčine. PrvaČino, Ajdovščino, Gorico. Podbrdo.*
O. v Herpelje - Kozino; iz Herpet) powpe#<s viak do Kanianara, Rovinja ia Ptrle. M do Kopra in Bnj.
Dohodif M. iz Buj in Kopra."
O. iz Podbrda. Gorice, Aidovičine, Prkačine, Opčin.*
O. iz Pale, Rovinja, Kanfanara m Herpel},* B. iz Pule, Kanfanara, Herpeli - Kocine. M. fe Buj In Kopra.*
O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine. Prve-čine, Opčin.
M. iz Poreča, Buj. Kopra.
O. iz Pule, Rovinja, Kanlansra. Herpel j - Ko-
sine.
P. pospešen, B. brzovUk, Pb. poap< ien bno-vlak; E. ekspresni vlak. M. meSan. O. onwib»S,
*) ne vozijo ob nedeljib.