PREŠERNOVO _______ V
KRAM
GLEDALIŠČE
J B -------
Qkdališki list
SEZONA 1947 - 1948
—6— =
SCHILLER — ALBREHT
KO VARSTVO is LJUBEZEN
N
(j/frfatilke pjuavnt
Naše obiskovalce obveščamo, da je v redu A še 132 parternih in 37 balkonskih sedežev prostih, v redu B 159 parternih in 43 balkonskih, v red C pa sc sprejemajo še prijave.
Pisarna posluje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ler ob nedeljah od 9. do 12. ure. Telefon šl. 355.
Abonente in ostale naše obiskovalce prosimo, da abonirane in rezervirane vstopnice dvignejo najkasneje na dan predstave do 12. ure. Vstopnice lahko rezervirate tudi telefonično.
*
Vse aktivne in podporne člane obveščamo, da se članarina plačuje pri dnevni blagajni, kjer se oddajo tudi legitimacije v svrho potrdila.
Uprava gledališča kupuje razno starinsko pohištvo, obleke in oslale podobne predmete. Prijavile pri dnevni blagajni ali
pa v pisarni.
S
Vse podeželske odre obveščamo, da izposoja dramska knjižnica Preš. gledališča v Kranju vsa dramska dela po en izvod v svrho prepisa za dobo enega meseca. Kavcija za vsak izvod znaša 200.— din, izposojnina 30.— din.
Obiskovalce opozarjamo na objave našega repertoarja v dnevnem časopisju — »Slov. poročevalcu" in »Ljudski pravici". Istočasno obveščamo, da bodo naši plakati do nadaljnjega tiskani samo na belem papirju.
Izdajatelj : Režiserski sosvet Prešernovega gledališča v Kranju — Predstavnik: Lasič Franjo Urednik : Črtomir Zorec —- Gorenjska tiskarna — Vsi v Kranju 979 48
GLEDALIŠKI LIST
PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V KRANJU
1947-1948 * ŠTEV. 6
SCHILLER-ALBREHT
„XooarstvD in ljubezen
Schiller ima vse lasLnosli genialnega dramatika, pri lem pa Ima tudi nekaj svojslev slabega pisatelja, ki se z njegovo genialnostjo združuje v mogočno, spoštovanje vzbujajočo in nesmrtno Ivorbo, ki jo poznamo kot njegovo življenjsko delo.
Predvsem je genialno nezmotljiv njegov instinkt za dramatično snov.»Vse njegove drame slone na življenjskih prizorih, kjer sc življenje zapleta v silovite in usodne vozle, ki so kakor* ustvarjeni za dramatika. V vseli njegovih snoveh je dana prilika za uspešno delo oblikovalcu življenja, ki gleda na dogodke kot na produkt človeških moralnih moči in ki v svojem pogledu na življenje ne pozna predstave o usodi, razen kolikor je vsebovana v človeških značajih. To gledanje je bistvena lastnost resničnega dramatika, kar Schiller nedvomno je, in to v najvišji stopnji.
Drugo znamenje njegove dramatske genialnosti pa je njegova drobnejša obdelava snovi. Opazujte prizor za prizorom samo „Kovarslvo in ljubezen"! Noben prizor, da, noben nastop ne poteče v tem delu v soglasju med osebami, ki sodelujejo. Vsako srečanje dveh, treh ali številnejših oseb je hkralu že tudi spopad in čo se katero izmed njih konča s soglasjem, potem je to soglasje uspeh konflikta, pa bodisi še tako majhnega konflikta, ki se je pred vami zaplel in razrešil. Iz cele vrste takih drobnih konfliktov je tu zgrajena linija velikega dramatičnega spopada, Ivi odloči usode vanj zamotanih ljudi. V tej gradnji je za poznavalca očitna mojstrska roka, kakršne ni čutiti drugod, kot v delih, največjih dramatikov v svetovni literaturi.
Podobno gradnjo imajo Shakespearove drame in isto oblikovno načelo oči tuje na primer Sofoklova »Antigona", ki je v dramatskem smislu nedvomno najvzornejše delo v klasični literaturi. V slovenski literaturi kaže sledove te Schillerjeve tehnike najočitneje „Kacijanar“, delo njegovega učenca Medveda, ki pa ni zmogel velike naloge, da hi bil namreč zgradil v njem osrednji konflikt, ki hi se kakor mogočen obok dvigal nad dogodke in jih družil v enoto.
Če pristavimo k lem dvem elementom v Schillerjevi tvornosti še ostro in plastično očrtavanjc oseb in njih udarno govorico, sem v kratkem pokazal na genialne značilnosti njegove dramatike. S lemi značilnoslimi sc družijo v njegovem delu nekatere lastnosti slabega pisatelja.
Tudi njegovo gledanje na ljudi je primitivno. Zlasti v zgodnjih dramah, med katere, spada tudi „Kovarstvo in ljubezen", pozna Schiller samo bele in črne osebnosti, samo dobre in zle, pri čemer je njegovo razlikovanje teh dveh tečajev psihološko dokaj naivno. Tudi lam, kjer se dobro in zlo srečata v eni osebi, nista spojena v človeško enosl, marveč sc samo prepletata, živeč v bistvu drug poleg drugega.
Značilna za njegovo življenjsko naivnost je v teh dramah tudi govorica njegovih oseb. Najočitnejši je njegov način v srečanjih med lopovi, ki so pogost pojav v teli tragedijah. Ti nepridipravi se pogovarjajo pri njem nenavadno odkrilo, nemogoče prostodušno in iskreno, in to česlo celo ne oziraje se na razliko "v socialnem položaju. Izpovedujejo se nemoteno v vsej svoji propalosli in niti v tem ni Schiller veren, kakor je na primer Shakespeare,- Ne kažejo se lake, kakršni so v svojem skritem jedru, marveč takšne kakršne vidi Schiller sam, ki jih gleda s sovraštvom in globokim prezirom.
Tern slabim pisateljskim potezam v Schillerje pa se pridružuje še Lrelji višji element, ki upravičuje in. posvečuje 1 njegovo genialnost i njegovo nerioslatnosl. To je poslednji navdih, to je, pisateljev duh iu veliko gibalo njegove tvorne domišljije: mi-es el s v o b o jd o. č 1 o v c š k e g a dostojanstva in ž i v-1 j en j s k e. či s tos ti. V lej misli, v tem čustvu, v lej volji, več, v Lem ognju, žarečem sredi njegovega srca, je njegova veličina in svetost. Ta ogenj gori v njem in ga vsega prežiga. Človek je sveta in nedotakljiva stvar, govori njegova misel; zalo gorje tistim, ki ga ugnetajo in nasiljujejo; trikrat gorje tistim, ki barbarsko gazijo po čistem in vzvišenem življenju.
Fanatična vera v človeško dostojanstvo in v lepoto čistosti ga dela nekoliko slepega za življenjsko resničnost; zaradi nje so njegovi malopridneži podli brez kraja in njegovi izvoljenici pretirano lepi in svetli. Strast njegove duše — človeška lepota, silovito gospodari v tem genialnem konslrukterju in mislecu; njegova domiselnost v razkrivanju grdobije in zlobe je neizčrpna, njegova bistroumnost in logična moč sta porazni, dejal bi, nenasilni. Te odlike so merilo za silo strasti, ki jih vodi. V njeni oblasti je kakor obseden, a obseden od plemenitosti, visokoumnosli in čistosti. Selc' la strast daje veliko posvečenje njegovemu delu.
Goethe, ki je jasno videl vse le Schillerjeve uedoslatke, vendarle ni mogel kaj, da ne bi bil neštetokrat ponovil o njem: bil je velik človek, bil je čudovit človek, bil je pisatelj duhovnega navdiha, ki mu ni podobnega ne v nemški ne v kateri drugi literaturi. In res, če Schiller ni poznal ljudi in ni imel očesa za neskončno kompliciranost in zamotanost slabosti in ( vrlin v ljudeh, je vsekakor poznal in ljubil in bil zamaknjen v — Človeka in lepoto, ki živi v dobroti in čistosti.
Ta njegova zamaknjenost, ki sc silovito in nasilno javlja v njegovem delu, mu jamči za nesmrtnost. Ona mu je pridobila strastno ljubezen tudi takih duhov, kakršen je bil Dostojevski, ki je kol mladenič pisal svojemu bratu: „Schillor! Bral sem ga, znal sem ga vsega na pamet, govoril sem z njegovimi besedami, bledlo sc mi je o njem! In če je usoda kaj prav ukrenila v mojem življenju, je bilo to. da sem ga spoznal v letih, ko sem ga lahko sprejel11. S takim vzhičenim čustvom bodo Schillerja brala še in še vsa mlada, nepokvarjena pokolenja še dolge čase, d o -k 1 c r bo na svetu vrel boj za č 1 o v e š k o <1 o s I o j a n-stvo in svobodo.	J. Vidmar
fpo ljubljanskem gledališkem listu)
3C(Wariti%o ut Ljubezen
(Schiller v revolucionarni, humani podobi)
Zdi sc mi, da je edino pravilno zajeli žaloigro ,. K o varstvo in ljubezen11 docela in strogo s političnega, oziroma socialnega vidika. V lej drami ne gre za nikakršno osebno obračunavanje, temveč, tu je borba in spopad dveh idejno in nazorsko nasprotujočih si svetov, prav kakor tudi domala v vseh njegovih preostalih dramah.
V „Kovarslvu in ljubezni" je ujela tragedija ljubezni, -ljubezni kot edinega in poslednjega oznanila človečanske svobode, — skozi katero neusmiljeno udarja in seka kruta resničnost. V lej tragediji ljubezni sc kaže Schiller predvsem kot nadvse močan polili č ni, revolucio n a r n i p c s n i k. V ..Ivovarstvu in ljubezni “ se ostro bijejo etični principi luimano-Isti in svobode s predsodki in nasiljem priviligarene visoke družbe. Domala vsaka beseda v tej tragediji udarja in žge ter se nemalokalerikraI, nalile sodnemu dnevu, razrasle in grozotno razvpije do protesta in zaklclve. Človečnost preprostega in čistega srca je v lej tragediji tako vzvišena, da se vsako najmanjše nasilje ob njeni lepoti in veličini razrašča v prekletstvo, uc-odoljivo vzbuja v človeku odpor ter vpije samo ob sebi po sodbi.
. I>RE$EFIII€W® CII!	[> s in m š c	II - KRAM _
KOVARSTVO Žnloigra v 5. d< F. Schiller — F. Albreht Predsednik pl. Walter, n* dvoru nekega nemškega kneza	Reš Nace Ferdinand, njegov sin, major .	.	|	Boliš Dvorni maršal, pl. Kalb ■	.	Vajt Jela Lady Mllfordova, knezova ljubimka	Iglič Božena Wurm, predsednikov zasebni tajnik	Mayr Metod S it* I., IV., VI. in VIII. slika: pri godbeniku Millerju — II. in ^ Daljši pavzi 1^	m LJUBEZEN jih (VIII. slikali) Režija: PliTER MALIJI knezov komorni sluga	.	.	.	Vcrtovšek Milan Killer, mestni godbenik .	.	.	Grašič Ivan Njegova žena	Tomazin Pavlina ^>iza, njuna hči	Cimerman Anka ^otlja, Ladyna sobarica	.	.	.	Varacha Mllada sluga	i	Božič Franc predsednikov sluga	....	JurJec Franc klriči ^9: pri predsedniku — III. in VII. slika: pri Lady Miliordovi ' in VII. sliki	

Za posl en o stvar je nujna žrtev! In v tej žrl vi — Lu zinem in Ferdinandovem poginu — je zadoščeno človečanskemu dostojanstvu in. časti, je zmaga in očiščenje.
------ P. M.
,,Nisem sovražnik tendenčnih pesnitev, Oče tragedije, Aislii-ilos in oče komedije. Aristofancs, sla bila oba prav izrazito tendenčna pesnika. Dante in Cervantes nič manj; in najboljša lastnost „Kovarstva in ljubezni11 je ta. da je to prva tendenčna politična drama. Moderni Rusi in Norvežani, ki pišejo odlične , romanc, so vsi tendenčni pesniki. Po mojem mišljenju pa mora slediti lendeneg iz situacij in iz dejanja, ne da bi bili dani kje izraziti napotki in pesnik ni bil dolžan, da daje čitatelju ključ za razredne boje, ki jih je v delu opisal.“	Fngels
Kratka vsebina:
Major Ferdinand, sin oblastnega predsednika pl. Waltra, ki je v službi nekega propalega kneza, je zaljubljen v hčer preprostega meščana godbenika: Luizo Millerjevo. Ljpbi jo z vsem ognjem svojega mladega, vročega im čistega srca — prav kakor tudi ona njega. V to ljubezen pa nenadoma neusmiljeno poseže njegov oče; ta nikakor ne dopusti, da bi sc njegov sin, ima j or, družil s hčerjo ubogega in preprostega meščana in končno ima on ž njim čisto druge račune: poročili ga hoče nasilno z Lady Mil lordovo, medreso svojega okrutnega gospodarja, vsemogočnega kneza, katere se jes ta naveličal in sc je hoče zlepa znebiti. Za to umazano igro naj bi služil zdaj lema lopovoma Ferdinand kot igrača. Toda njegova čast in človeško, dostojanstvo se odločno in z vso silo upreta temu nečloveškemu početju. Ko vidi oče, da ne more doseči tega pri sinu zlepa, se posluži umazane, satanske zvijače. S pomočjo svojega tajnika NVurma, povsem propalc duše, se mu posreči na videz omajali Luizino ljubezen do Ferdinanda. Luiza napiše, ko jo prisili v to Wurm pod težkimi okoliščinami, Ferdinandu pismo, kjer mu izjavlja, da ga ne ljubi več. Ferdinand pride ves besen, razdvojen in razočaran nad Luizino nezvestobo k Millerjevim, kjer kruto žali in zasramuje Luizo. Ko mu la prinese čašo pijače, vsuje naskrivaj vanjo sirupa; prisili Luizo, da pije iz le čaše, kar stori kasneje tudi sam. Preden pa Luiza umre, izve Ferdinand od nje vso resnico, namreč, da tistega pisma ni pisala ona prostovoljno, temveč, da ga ji jo narekoval oziroma ukazal napisali po \Vurmu njegov oče. Zatem ona umre. Ko prekolne Ferdinand svojega očeta in ko pride do strastnega obračuna med predsednikom in VVurmom, kjer zvali ta vso težo zločina in umora Leli dveh nedolžnih žrtev, predsedniku na rame — umre tudi Ferdinand. Predsednik se preda biričem.
Tja je dete.
(Poročilo o uprizoritvi)
Neizmerno smo se vsi veselili te predstave. Pričakovali smo jt) kot popotniki, ki si žele svežega vetriča od vzhoda. Želeli tembolj, ker smo že vrsto let gledali le klasičen ali romantičen repertoar in še tega po večini nam docela tujega izvora. ,,Tujc dete" pa nam ne sme biti tuje, saj gledamo v njem zarjo nove sproščenosti, prezira predsodkov in himno iskrenemu življenju.
Končno je prišla la sovjetska komedija tudi na naš oder. Seveda je bila naša predstava precej skromnejša kot svoječasna 'vprizoritev v Ljubljani. Zato je marsikje zbledela; iskriva hudomušnost je bila le malokje nakazana, rekel bi lahko celo, da je bilo precej nepotrebnih površnosti. Seveda pa je treba takoj vedeli, koliko objektivnih težav je imel režiser, prcdno je spravil igro na oder.
Prav posebne hvale je vreden trud, čigar sad je- docela odgovarjajoča in vesela scena. Prav tako velja podčrtati skrb za naš igralski naraščaj, ki se v lej igri tako številno uveljavlja. — Zato bi bila potrebna izpiljenost prav z novinci — toda čas, ,.rabelj neizprosnosti'1, tega režiserju ni dopustili, četudi bi bil študij prav pri lej uprizoritvi, ki prinaša nov žanr na naš oder, zelo potreben.
V	celoti igra ni presegla okvirja diletantskega odra, četudi je naš igralski kader že večkrat pokazal v dramah in v komedijah mnogo več. Nikoli ne smemo iti nazaj, Aredno le naprej in naprej.
Sčasoma bo seveda bolje, ko bo naše gledališče postalo pol-poklicno, z vsaj dvema režiserjema in nekaj igralci, ki se bodo res lahko, posvetili izključno gledališkemu delu. Sedaj pa je treba mnogim igralcem ves dan trdo delati, zvečer pa zaigrati veselega sproščenega človeka na odru. To pa večkrat res ne gre. Zato na napake kažemo, obsojamo jih pa ne, ker jim vemo vzroke. Ko bomo čez leta ponovili to predstavo, bo izzvenela kol en sam vrisk v pozdrav novemu življenju in kot vesel posmeh stari navlaki.
V	splošnem so igralci pokazali dosti ljubezni do igre; zato je občinstvo odhajalo s predstav vedro in hvaležno za prijeten večer.
Glasbenika K a r a u 1 o v a je prav prijetno zaigral lov. Vajt. Vse bi bilo pri njegovi vlogi prav, če ne bi igranje na čelo docela zgrešilo svoj smoter. Igra starega glasbenika• bi morala zanesli v gledališko ozračje nekaj sanjavosti starih romantičnih časov — je pa zbujala bolj veselost. Pri vstavkih s čelom
hi morala sodelovati tudi iluminacija, igra, mimika in poza soigralcev, posebno pa še igra na čelo sama, manj vehementna in bolj piano. Morda celo glasba sama ni bila najsrečnejše izbrana? — Pa še to: kadar kdo igra na tako subtilen instrument mu je presneto malo do kreganja in razburjanja. Glasba ne prodre do naših src, če so besede preglasne. Ali ne?
Njegovo ženo Olgo Pavlovno je posrečeno podala lo-varišfca Tomazinova. Občutek imam, da je v tej igralki mnogo resnične igralske krvi. — Morda bi ji v lej vlogi pristojalo (nekaj več košatosli, miru in starinske veličastnosti, kakršne so bile pač one stare gospe, ki jim prihajajoči nov svet ni bil prav všeč.
Manjo, njuno hčerko, je odlično poosebila naša vestna lov. Milada. Temeljitost, točnost in očitna ljubezen do odrskega dela 'jo nevzdržno dvigajo navzgor. Postaja vedno uporabnejša in vsestranska igralka. Njena Manja je docela ustrezala, Četudi ji sem in tja soigralci niso bili dorasli.
Tov. Bergerju je vloga Pri bil jeva prav ustrezala. Lahko bi sc reklo, da je bila kar zanj pisana. Ge bi pa v nekaterih scenah pokazal še več in boljših prehodov v razpoloženju in glasovno krepkejših izbruhov, bi ga mirno vzporedil z ljubljanskim Galelovim Pribiljevim.
Kosija tov. Rangusa je fasciniral s svojo zorno mladostjo. Morda je bil prav zaradi nje premalo trden, premalo pogumen. Toda izpeljal je kar dobro skozi vso igro. Veseli bomo, če se bo v nekaj letih izbrusil v našega prvega ljubimca. Pogoje zato -ima: mladost, prijetno zunanjost, ustrezajoč glas.
Tov. Reš je dal J a kovu svojo korenjaško zares kavkaško zunanjost. O Rcšcvi igri ni kaj reči, saj je to rutiniran igralec, ki nikdar ne razočara. Pripomnil bi pa par besed k njegovemu monologu, ko slika tovarišici Raji lepote svojih kavka-ških gora. Tu bi morala publika zares vzljubili junaški Kavkaz z njegovimi snežniki in bistrimi vodami. Saj Jakov ne pripoveduje teli stvari le Raji. On živo gleda svoj domači kraj; tako živo, plastično bi ga morali občutiti mi vsi v parterju in oni na odru. Zalo take pasaže ne smejo zvodeneli. Spominjam se neke druge vprizoritve, kjer je bil La monolog zrežiran in tioštudiran tako, da je pomenil estetski vrhunec večera. Toliko vzhičenosti, domovinske ljubezni, ponosa, sreče in veselja do zemlje je v listih besedah, da je res škoda, da so šle mimo večine našega občinstva.
A gripi no Sem j ono v no je popolnoma dobro odigrala lov. Mihelčičeva. Njej bi se moral režiser nekoliko bolj posvetiti. Potem bi bila laka babica, da bi se zares postavili z •njo.
Manjino tovarišico Z i n o jc poosebita tov. Pernetova igralsko zadovoljivo, glasovno pa ne docela ustrezajoče. Vendar sc ji -je videla že neka odrska rutina in bo v prihodnjih vlogah gotovo bolj srečna. Saj la njena vloga že sama po sebi ni 'preveč simpatična. Pri vseh mladih igralcih je tako, da mnogo boljše zaigrajo, če je vloga taka, ki jo občinstvo vzljubi. Vloga' mladega človeka povleče za seboj, ga dvigne in sproti vzpodbuja — le starejši igralci lahko z veseljem zaigrajo tudi lake vloge, ki ne žanjejo simpatij v parterju.
O Raji tov. Sušteršičeve bi rekel najprej, da je bila kar pristna ruska študentka. %e v tem je uspeh. Njena igra je bila mirna, tiha — morda celo nekoliko preveč? Pojava sama pa je bila nam, v parterju silno všeč. Tembolj, ker smo zaslutiti v njej bodočo igralko resnih vlog tudi iz klasične literature.
Vseh treh, Borisa, Tončke in Jane, smo še posebej veseli, ker sc z njimi naš gledališki kader pomlajuje in dopolnjuje.
Senečko Perčatkina je igral tov. Trefalt tako ljubeznivo kot to le njemu pristoja. Vzbujal je resnično veselost pri gledalcih, ki so se mu celo pri odprti sceni zahvalili.
Tov. Vertovšek je vlogo Raji n e g a očeta posebno v maski in mimiki izvrstno podal. Četudi je vloga le epizodna, je prav, da je bila skrbno izdelana.
Celoten utis igre, že po reprizah, ki so našle obilo hvaležnega občinstva, je ugoden. Z našega odra je zavel svež vetrič. Ta pa odpihne vse drobne liibc, ki jih morda vidi le silno kritikovo oko.	c. Z.
Oetna fiemkih naiivpoa (^otfttjtkeija vokalnega kvinteta
Podajanje je bilo — splošno označeno — inteligentno. Združenju se pozna, da je v dobri šoli in da ga vodi spretna roka. V izvajanju ni bilo kakih robatosti v dinamiki, neokretnosti v harmoniji, nejasnosti v modulaciji, nvsiguritih prijemov v temnih itd., kar vnesejo v zbor ali v manjša združenja dirigenti, ki ne "razumejo svojega posla. V splošnem kvintet zlito zveni, posebno v pesmih, ki so harmonično jasne, vsled česar so tudi pevci bolj sproščeni v izvedbi; k tem pesmim bi štel zlasti Fabijani jeve priredbe, pa tudi Kuharjevo „ J utri gremo...“, pa še Mirkovo „Jutro“ ali Jerebovo „Smo fantje*1. Pri harmonično gostejših pesmih jc tudi koncentracija težja, zalo enotnost zvoka delno trpi. Z neprestano skupno vajo in s kritičnim poslušanjem celotnega zvoka se da to zboljšali, ker so dani pogoji za to. Razumljivo je, da imajo tukaj lažje stališče pevci, ki imajo za seboj večletno prakso, pred onimi, ki morda pojejo šele kratko dobo; to posebno v tako delikatnem združenju
kol je kvintet, kjer je vsak pevec osebnost zase, zaradi česar je težje doseči toliko zlilost kot v zboru; to še posebno, če ima pevec svojsko barvan glas, ki že zaradi svoje barve same izstopa.
Iz islili razlogov je treba še posebno v majhnih združenjih polagali veliko pažnje na izgovorjavo, ker vsaka nepravilnost izstopa in je bolj opazna. v splošnem je izgovorjava zadovoljiva. Tudi dihanje je bilo v splošnem dobro, vendar mu še tu in tam manjka prave sproščenosti, zaradi česar se ponekod javljajo napake, ki so s lem v zvezi. Tako n. pr. so se nekateri izdržani akordi v decrescendo zlomili, namesto da bi enakomerno pojenjevali; izdržljivost nekaterih glasov nekoliko prehitro pojema. Pri prvi pesmi je glas še svež, pri četrti se čuti utrujenost, ki se je le nekoliko prehilro pojavila (deloma je temu tudi vzrok premajhna sproščenost vralu, čeljusti in celotnega obraznega mišičevja); tudi prekratko fraziranje (trganje glasbene misli) sem nekje opazil (menda pri eni Fabianijevih pesmi), kjer bi vsekakor pričakovali daljšo frazo.
Pri nekaterih končnih akordih je bilo opazili, da niso vsi pevci istočasno nehali.
Obseg glasov je bodisi v višinah kot v nižinah zadovoljiv. Dinamika smiselna. Tempi po mojem pravilno vzeti. Značaj pesmi dobro zadel, v kolikor niso seveda skladatelji pri tem grešili („Jutri gremo...“). Pri Apihovi „Bilečanki“ bi pa morda le kazalo nekoliko izgladili nekatere ostro sekane akorde. Tudi plastičnost pesmi je prišla dosti lepo do izraza; glas, ki je imel kaj pomembnega povedati, sc je v dovoljni meri odražal od drugih manj pomembnih.
Splošen vtis je bil torej zelo ugoden. Ponekod sem se spustil v podrobnosti in sem omenil nekatere nedostalke, ki sc jih da z majhnim trudom odpravili (izgovorjava!), druge pa z neprestano resno vajo in s kritičnim poslušanjem (dihanje, zlitost zvoka, sproščenost pevskih organov). S tem bo kultiviranost petja le še pridobila.	prof. Matija Tomc
DCr&nika	«*
Pri zadnjih dveh predstavah komedije „Tuje dete11 je iz prijaznosti namesto obolele tovarišice Sušleršičeve nastopila kot. gost v vlogi Raje tovarišica Minka Jermanova iz Tržiča. Njena prikupna igra je nhšo publiko takoj osvojila. Svojo vlogo je rešila zelo zadovoljivo in bi bilo želeti, da jo vsaj kot gosta večkrat vidimo na našem odru.