Año (Leto) XVH (12) No. (Štev.) 9
“ E S L O V EN IA LIBR
ZGODOVINSKI POMEN EISENHOWERJEVEGA
OBISKA JUŽNI AMERIKI
BUENOS AIRES. 3. marca (marzo) 1960
V
Severnoameriški predsednik Eisenhower je pred iztekom svoje predsedniške dobe hotel obiskati še Južno Ameriko, t. j. države, o katerih je sanjal še kot mlad kadet v vojaški šoli West Point in govoril, da L>o odšel v Argentino na jug, če ga ne bodo obdržali v vojaški službi. Ta želja se mu je sedaj izpolnila. štiri južnoameriške države je obiskal, toda ne kot navaden turist, ampak kot predsednik najmočnejše države na svetu. S tem je brez dvoma nakazal začetek novega obdobja v odnosih teh držav do Severne Amerike in obratno. Prav te države si je v zadnjem času izbral svetovni komunizem za torišče svoje propagande. Bad bi se1 jih polastil pod masko gospodarske in tehnične pomoči. Ameriške države pa se dobro zavedajo odkod edino jim grozi nevarnost, zato se pod vodstvom Severne Amerike vedno bolj povezujejo med seboj gospodarsko, politično, kulturno ter vojaško ter tako ustvarjajo en sam blok svobodnih demokratskih držav, ki imajo enake poglede na ureditev sveta in glede zavarovanja miru.
Ob Eisenhower jevem obisku štirih južnoameriških držav je solidarnost a-meriških držav dobila tako močno potrdilo, da predstavlja prelomnico v dosedanjih odnosih. To je potrdil tudi dopisnik New York Timesa v svojem poročilu o Eisenhowerjevem sprejemu v Bs. Airesu. V poročilu med drugim navaja, da Eisenhower s svojim obiskom ustvarja zgodovino. Argentina je bila v preteklosti vedno usmerjena proti Evropi in je bila v stalnem rivalstvu z Ameriko. Omenja, da je bil Peron proti Ameriki doma in v inozemstvu razen tedaj, kadar je v obupu potreboval a-meriške kredite. Sedaj so se pa razmere spremenile in dopisnik lista ugotavlja, da so lahko Severni Amerikanci zado-
Prihod gen. Eisenhowerja v Argentino je bil napovedan v petek ob 10.45 dop. na mednarodno letališče Ezeiza. Letališče je bilo vse okrašeno z velikimi argentinskimi in ameriškimi zastavami. Postavljeni so bili oddelki vojske, mornarice in letalstva z zastavami ter godbo sedme letalske brigade. Zbrani so bili najodličnejši državni predstavniki s predsednikom republike dr. Frondi-zijem na čelu, cerkveni dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora na čelu s papeškim nuncijem Msgr. Mozzoni-jem ter številno ljudstvo. Povsod je bilo slavnostno razpoloženje, ki ga je še stopnjeval prelet eskadrile vojaških letal Gloster Meteor, ki je šla nasproti letalu predsednika Eisenhowerja na mejo argentinskega in brazilskega zračnega prostora ter je od tam naprej spremljala visokega gosta na njegovem potovanju do letališča Ezeiza^ Za temi letali še je na obzorju kmalu pojavila slika velikega letala Boeing 707, s katerim je potoval gen. Eisenhower s svojim spremstvom.
Eo je letalo pristalo na letališču, se je na odprtih vratih prvi pojavil predsednik Eisenhower. V pozdrav se mu je dvignilo na tisoče in tisoče rok z belimi robci in zastavami. Belo morje je zava-lovilo po letališču. Od povsod so se culi vzkliki Ike, Ike, v drugem delu letališča so pa visokemu goste grmele v pozdrav topovske salve.
Oba predsednika sta si prijateljsko segla v roko, nato pa obšla častne čete, sprejela pozdrav članov vlade in diplomatskega zbora, nato pa stopila na častno tribuno. Vojaška godba je tedaj zaigrala najprej argentinsko . zatem pa ameriško narodno himno The star spangled banner.
Pozdrav predsednika dr. Frondizija
Zatem je predsednik dr. Frondizi izrekel gen. Eisenhowerju v pozdrav tople besede v imenu Argentine. Pozdravil ga je kot predstavnika Velikega naroda na severu, ki je toliko doprinesel za civilizacijo človeštva, pozdravil kot ameriškega človeka, ki se je povzpel na najvišje položaje z lastnimi napori, pozdravil dalje kot vojaškega poveljnika, ki je vodil najveličastnejše vojaške operacije v
voljni, “kajti odnosi med Argentino in Severno Ameriko so sedaj dobri”.
Sedanje Eisenhowerjevo potovanje v inozemstvo je trinajsto, odkar je predsednik Združenih ameriških držav. Je tretji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v Argentini. Pred njim sta bila Herbert Hoower, za njim pa Franklin Deleano Roosevelt. Prvi leta 1928, drugi pa 1936. Oba je Argentina lepo sprejela. Ni pa manjkalo tudi vzklikov proti ameriškemu imperializmu in celo sin predsednika Alberdija je v parlamentu vzklikal proti ameriškemu imperializmu. Sprejem, ki ga je Argentina pripravila Eisenhowerju, je prekosil oba prejšnja. Tako po številu ljudi, ki so visokega gosta pozdravljali povsod, kjer se je pojavil, kakor tudi po toplini in prisrčnosti .
Važnost sedanjega Eisenhowerjega obiska je bila razvidna tudi iz uvodnih in pozdravnih člankov v argentinskih listih, ki so že več dni prej objavljali obširne članke o gospodarskih, kulturnih in političnih stikih med obema državama. Prav tako so objavljali vse podrobnosti priprav za ta visoko obisk in varnostne ukrepe, ki so bili izdani za Eisenhowerja. Nič manj kot 12.000 mož je buenosaireška policija postavila na ulice za vzdrževanje reda. Med njimi so bili tudi organi ameriške policije.
Predsednik Eisenhower je prišel v Argentino iz Brazilije, kjer je bil najprej v bodoči brazilski prestolnici Brasilia, zatem v Rio de Janeiro, in končno v mestu Sao Pablo. V Rio de Janeiru so mu pripravili tako veličasten sprejem, da so listi pisali, da je bil to po Teheranu največji sprejem, kar jih je Eisenhower doživel na svojih obiskih v inozemstvu. V bodoči brazilski prestolnici sta oba predsednika podpisala in prebrala Brazilsko deklaracijo.
vojni zgodovini, pozdravil pa tudi kot državnika, ki se je “z rodoljubnim kriterijem lotil problema miru”. Njegovi napori za ohranitev miru, so napori Vseh narodov, ki ne žele vojne, živeti pa hočejo v miroljubnih pogojih. “Predsednik, bodite tu kakor doma, med prijateljskim narodom, ki vas prisrčno sprejema”, so bile. zadnje besede Fron-dizijevega pozdrava
"Al gran pueblo Argentino salud", vzklika gen. Eisenhower
Gen. Eisenhower se je takoj zahvalil za pozdrav. Povedal je, da je z nastopom obiska Argentini izpolnil svojo davno željo, da bi spoznal to lepo deželo. Njegovo zadovoljstvo pa izvira tudi iz prepričanja, da napori obeh držav za dosego skupnih ciljev, predstavljajo delež za ohranitev svetovnega miru. Še v posebno zadovoljstvo mu je pa dejstvo, da njegov sedanji obisk Argentini pada v leto, ko ta država praznuje 150 letnico svoje osvoboditve. K temu jubileju ji najtopleje čestita, ter Zatrjuje, da je ponosen na privrženost obeh držav demokraciji. Argentino toplo pozdravlja ter vsem prinaša prisrčne po-' zdrave ameriške vlade in ameriškega naroda. Svojo zahvalo je zaključil z gornjimi besedami iz argentinske narodne himne.
Izročitev ključev mesta Bs. Aires
Predsednik Eisenhower je med svojim bivanjem v Bs. Airesu stanoval v palači ameriškega veleposlaništva na Avdi Libertador San Martin. Z letališča na Ezeizi je potoval v Bs. Aires s helikopterjem, prav tako dr. Frondizi in o-stali najbližji sodelavci obeh predsednikov, ostalo spremstvo pa z avtomobili.
Pred ameriškim veleposlaništvom je oba predsednika pričakovala velika množica ljudstva, ki je gen. Eisenhowerju priredila navdušene ovacije, ko je izstopil iz helikopterja. Mestni župan — Heman Giralt mu je izrekel dobrodošlico v imenu argentinske prestolnice. V svojih izvajanjih je poveličeval ameriško demokracijo in njen doprinos za civilizacijo v svetu ter njene napore za ohranitev miru na svetu. Nosilec vse te borbe je veliki predsednik Eisenhower. V znak
priznanja mu je izročil zlate ključe bue-nosaireškega mesta z željo, da bi se v njem počutil kakor doma.
General Eisenhower se je zahvalil žu-
V petek smo imeli v Bs. Airesu izredno vroč in soparen dan. Toda kljub temu je bilo povsod praznično razpoloženje. To pa ni šlo v račun temnim elementom in so zato hoteli ljudi prestrašiti, da ne bi hodili na ulice pozdravljat visokega gosta. Zato so v prvih jutranjih urah postavili na razna mesta bombe, ki so eksplodirale in povzročile materialno škodo. Tako je bomba eksplodirala na borzi, v prostorih petrolejske družbe Shell Mex Argentina, pred trgovino The Brighton, v laboratoriju Wil-liam Química in nekaj bomb tudi na ladji Nove paroplovne družbe Moore McCormak Lines. Pa niso dosegli svojega namena. Popoldne,, ko je bil napovedan obisk generala Eisenhowerja dr. Frondiziju v vladni palači, nato pa narodnemu kongresu, kjer je tudi govoril, je bilo na ulicah okoli en milijon ljudi, ki so v dolžini 54 kvader, ki jih je to popoldne prevozil gen. Eisenhower, navdušeno vzklikali visokemu gostu.
Sprevod od ameriškega veleposlaništva do vladne palače in nato v kongresno palačo je bil zelo lep. Na čelu je bil oddelek San Martinovih grenadirjev na konjih s fanfaro, zatem je sledila dolga vrsta avtomobilov z odličnimi osebnostmi. Predsednik Eisenhower se je vozil v odprtem avtomobilu, policija ga je pa spremljala na motornih kolesih. Navdušenje ljudi je bilo tolikšno, da je gen. Eisenhower vstal iri je stoje odzdravljal na desno in levo; večkrat je dvigal v pozdrav in zahvalo obe raki. Od vseh strani so odmevali vzkliki:* Eisenhower, Ike, Ike, We like Ike, Viva Eisenhower, drugi so mahali v pozdrav z robci ter argentinskimi in ameriškimi zastavami, z oken so gospe metale na avtomobil cvetje. Na nekaterih mestih so pa Eisenhowerja hoteli opozoriti na sebe tudi pero-nisti s svojimi vzkliki “Ike-Peron” ter ‘Tke peronista”, nasprotniki so jim odgovarjali “Ike je demokrat”, “Ike ni diktator” in podobno. Na enem mestu se je iz množice izluščilo tudi neko žen-šče, ter je dvignilo Eisenhoverju v pozdrav pest, obenem mu pa pokazalo jezik. Tudi temu bitju se je Eisenhower smahljaje zahvaljeval za svojevrsten pozdrav. V splošnem morju navdušenja so bili to le osamljeni prizori, ki sploh niso prišli do večjega izraza.
Pred vladno palačo je bila postavljena častna četa z godbo. Ob prihodu Eisenhowerja je zaigrala ameriško narodno himno, V vladni palači sta oba predsednika ostala najprej v kratkem razgovoru, nato je pa dr. Frondizi predstavil visokemu gostu svoje ministre ter ostale odlične predstavnike javnega življenja ter cerkvene dostojanstvenike.
Na obisku v palači narodnega kongresa
Z vladne palače se je gen. Eisenhower odpeljal na slavnostno sejo senata in poslanske zbornice. Na kongresnem trgu se je pred njegovim prihodom zbrala skupina peronistov, ki je vklika-la Peronu. Nastop policije je pa hitro napravil red. Eisenhowerju so pred palačo narodnega kongresa izkazali časti vojaški oddelki, ko je pa v spremstvu članov posebne sprejemne komisije vstopil v zbornico, je bil sprejet z viharnim navdušenjem.
Pozdrav predsednika senata
Visokemu gostu je izrekel pozdravne besede predsednik senata dr. Guido. Izražal je simpatije argentinskega narodnega kongresa ameriškemu narodu in Ameriki, ki je močna, s svojo materialno močjo in velika s svojimi demokratičnimi ideali pravičnosti in svobode, s svojim spoštovanjem suverenosti narodov, po samoodločevgnju narodov, po svojem poudarjanju človečanskih pravic in kulturnimi dobrinami. Zatrjeval je, da Amerika razume svoje poslanstvo in zato daje svojim Ameriškim sestram tehnično in finančno.1 pomoč, da bi jih pripravila do tega, da bi vladale častno z ljudstvom za ljudstyo.
panu za pozdravne besede s krajšim govorom, v katerem je naglašal, da je Argentina sedaj na poti, da postane velika demokracija ne samo na ameriški polobli, ampak tudi v svetu. Nato je odšel v ameriško veleposlaništvo, kjer je bilo zanj in njegovo spremstvo pripravljeno privatno kosilo.
V	imenu predstavnikov argentinskega naroda brez razlike politične opredelitve Eisenhowerja zagotavlja, da je njegov obisk temu domu za vse veliko veselje in čast. Brez dvoma bo služil še večji utrditvi vezi med ameriškimi državami.
Eisenhower govori o miru v svobodi in demokraciji
Po govoru predsednika senata dr Gui-da je povzel besedo gen. Eisenhower. Ko se je navdušenje senatorjev in poslancev poleglo, je izjavil, da prinaša vsem pozdrave ameriškega naroda. Zatem je izrazil zadovoljstvo, da je Argentina ustvarila take pogoje, da so razne ameriške ustanove v zadnjem času lahko dale tej državi že okoli ene milijarde dolarjev kredita. Pravi, da je v izvajanju gospodarski načrt v takem obsegu, kakor doslej še nikdar ni bil na tej polobli.
Zatem je dejal, da želi tako jasno in točno povedati cilje ameriške zunanje politike, da ga ne bi nihče napačno tolmačil. Izjavil je: “Vse in vsaka posamezna ameriška država naj bi stalno gospodarsko napredovale in se razvijale. Pridobitev njenega napredka naj bi bili deležni vsi člani teh narodov. Da bi se v tem pogledu izpolnile upravičene želje ameriških držav, hočemo sodelovati z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago in v mejah možnostih. Hočemo te in druge države pripraviti do tega, da bodo sodelovale pri mednarodnih naporih za podeljevanje pomoči nerazvitim državam, da bi se v svobodi lahko razvijale naprej.
Med tem, ko se priznavamo k politiki neintervencij in medsebojnega spoštovanja, pozdravljamo zmago svobodne in neodvisne vlade povsod na svetu. Drugih ne pozivamo, naj posnemajo Vzgled severne Amerike, vemo pa, da v zgodovini ljudje niso bili nikdar zadovoljni s kakršnokoli obliko suženjstva in nasilja. Hočemo se približati ustvaritvi takega sveta, v katerem bosta mir in svoboda zavarovana in v katerem bo ustvarjalna sila človeka doprinaša-la konstruktivni del za zboljšanje položaja vsega človeštva”.
V	nadalnjih izvajanjih je pojasnjeval cilje svojih zadnjih obiskov v sveta z
besedami: “Bistveni namen vseh teh mojih potovanj je bil vse zagotoviti v miroljubne namene Amerike in storiti vse, kar je v mojih močeh, da bi dosegel sodelovanje vseh za mir in svobodo. Na vseh teh potovanjih sem poudarjal, da iščemo mir, toda samo mir v svobodi. Če se narodi odrečejo svobodi in osebni časti, potem bomo imeli kmalu mir, toda mir, v katerem bo ena sama velika država kontrolirala vse ostale. Džingis Kan, Timurlenk, Aleksander Veliki, Napoleon, Hitler in drugi bi poskušali ustvariti tak mir. Toda narodi in države so se vedno upirale takemu miru. Mi nočemo vsiljenega miru, ampak mir v sodelovanju, v katerem imajo vsi narodi pravico do svobodnih volitev, pravico, da si sami ustvarjajo ustanove, da sami žive po lastnem prepričanju in brez pritiska ip groženj od zunaj.”
V	nadalnjih izvajanjih je omenjal enako zgodovino in način osvoboditve Argentine in Amerike izpod evropske nadoblasti ter citiral izjave argentinskih in ameriških velikih rodoljubov zatem pa naglašal, da danes demokratska svoboda ni več nacionalna zadeva samo enega naroda, ampak Vseh narodov; zato pa mora biti tudi skupna težnja vseh za njeno obrambo. Obžaluje, da mora zato biti, dokler ne bo odstranjena zadnja nevarnost, tudi skupno sodelovanje v orožju, da se ustvari močan blok in tako zavaruje svoboda pred morebitnim napadalcem. Zavzema se za sodelovanje narodov na vseh področjih udejstvovanja ljudi, idej in tehničnih napredkov. Zagovarja nujnost večjega medsebojnega razumevanja, ker bo tako odstranjena največja ovira za še tesnejše sodelova-
Predsednik Argentine dr. Artur Frondizi in predsednik Združenih ameriških držav gen. Dwight Eisenhower sta v i-r Bariločah dne 29. februarja 1960 podpisala ter objavila naslednjo BariloŠko deklaracijo:	: »
Predsednika Argentine in Združenih ameriških držav sta imela ražgovoie d vprašanjih, ki se nanašajo na mir, svobodo ter na kulturne in materialne možnosti za ameriške narode ter sta 1 sklenila objaviti naslednjo skupno izjavo:	9“
Ko znova potrjujeta odločnost obeh vlad, da bosta storili vse za dvig živ-ljenske ravni ameriških narodov, soglasno ugotavljata:
Zboljšanje življenskih pogojev je posledica gospodarskega napredka, ki pa je odvisen od temu primerne gospodarske politike, od prijateljskega mednarodnega sodelovanja, od uspešnega izkoriščanja naravnih bogastev in talenta ter sposobnosti slehernega državljana, pa naj dela neodvisno ali v prostovoljnem združenju z drugimi.
Gospodarski napredek in boljši živ-ljenski pogoji omogočajo razvoj močnih in stabilnih političnih ustanov in dopuščajo državam, da lahko doprinesejo učinkovitejši delež za mednarodno razumevanje.
Vse to, kar utrjuje demokratske u-stanove, pa ne služi samo politichemu, gospodarskemu in socialnemu napredku, ampak na isti način tudi zboljšanju? odnosov med državami.	! r : p.
Medaameriški sistem, manifestacija skupnih izkušenj ameriških narodov, je pokazala, da je uspešno sredstvo za dosego miru in sodelovanja med narodi.
Izkušnja, ki jo je dal medameriški sistem, je pokazala, da je načelo ne intervencije , temeljni kamen harmonije in mednarodnega- prijateljstva in je zat? njegov sklep medsebojno spoštovanje med državami, pa naj bodo velike ali majhne.
Vladi Republike Argentine in ¡Združenih ameriških držav bosta nadaljevali s svojimi napori in silami za nadaljevanje teh medameriških idealov”.
nje vseh za ohranitev miru in svobode.
Končno je izrekel občudovanje nad napori argentinske vlade za rešitev gospodarskih problemov, želi ji pdpolčn uspeh, zagotavlja pa še naprej ameriško pomoč.
Slavnostna večerja
V petek zvečer je bila 1 v čast gen. Eisenhowerju slavnostna večerja v hotelu Plaza. Povabljene so bile najuglednejše argentinske' osebnosti, med katerimi' je bil tudi predsednik revolucionarne vlade gen. Aramburu z gospo.
Na večerji sta si oba predsednika 'tudi izmenjala zdravici.	........
Predsednik dr. Frondizi je visokega gosta Znova pozdraVil' v imenu argentinskega ljudstva, ki gleda v njem vojaka, ki je vodil elio največjih vojn v zgodovini. V njem gleda, dalje državnika, ki se trudi, da bi svetu ustvaril trajen mir na temeljih svobode, demokracije in pravičnosti. Pozdravlja ga dalje kot predstavnika Amerike, ki je ena sama pestrost narodov in Eisenhower sam je potomec emigrantov. Omenja dalje, 'da njegov obisk pada v čas priprav vrhovne konference. Naglasa, da so Argentinci ljudje mini, ki' odklahja-jo “kot nemoralno in nasprotno božjim postavam vsako prilastitev ozemlja s pravico vojne. Hočemo živeti tako kot Severni Amerikanci v mirnem in civiliziranem svetu, v katerem bomo zasedli svoj prostor po zaslugi Svojega dela in svojih žrtev.” Zatem je govoril1 o poslanstvu Severne Amerike,' ter poveličeval njene napore za obnovitev razdejanega sveta pri zaveznikih in nasprotnikih, in sedaj njene napore za razvoj Latinske Amerike, ter za ohranitev miru v svetu. Zaključil je svoja izjavajanja z' zatrdilom, da je sedaj napočila ura Amerike, ameriške poloble, vključene v napore sveta za ohranitev miru, je to ura združenja ameriških • narodov. “Argentina je sedaj vaš dom, topel in brat- ■ ski. Naj Vas Bog spremlja po deželi Argentincev”. To so bile zaključne besede dr. Frondizijevega pozdrava.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NAD EN MILIJON LJUDI POZDRAVLJA EISENHOWERJA V ARGENTINI
EISENHOWERJEVA ZMAGOSLAVNA POT PO BUENOS AIRESU
Jubilejni koncert pevskega zbora v Mendozi
Poročali smo že v našem listu o desetletnici pevskega zbora v Mendozi ter o njegovem podrobnem delu in velikih zaslugah, ki si jih pridobiva za našo narodno skupino in za sloves našega narodnega imena v pokrajini Cuyo — saj je njegov delokrog segel tudi že preko meje mendoške province do San Juana.
Kakor je bilo omenjeno, je njegov koncert v proslavo desetletnice doživel ponovno preložitev. Najprej je bil določen za praznik pevske patrone sv. Cecilije v novembru lani, pa je bil zaradi smrti pok. škofa dr. Rožmana in nato zaradi posvetitve novega Doma ter društvene desetletnice določen za kasnejši čas. Nato pa je drugič sovpadel s smrtjo rojakinje ge. Kavkove; in tako je končno prišlo do njegove izvedbe šele 7. februarja.
seljivo je bilo tudi število staronaseljen-cev, ki jih je pač domača pesem privabila in jim očividno segla do srca. Na splošno pa naj pripomnimo, da bi naj bila udeležba med našo skupino obilnejša. Človek se sprašuje •— ko se zaveda hkrati še “hladne” vneme, ki jo današnja mladina kaže za našo pesem, — če zares ljubezen do naše pesmi, tega “barometra” narodne zavednosti in zakoreninjenosti, peša in ugaša. In ponovno se mu vrivajo v spomin besede pok. dr. Ehrlicha, ki jih je nekoč govoril slovenskim akademikom na Sv. Višarjah: “Dokler bo slovenski narod s svojo slovensko molitvijo in s slovensko pesmijo Boga častil, tako dolgo mu je zagotovljen življenski obstanek.” To dvoje je torej
važno: naša domača beseda v molitvi in pesmi! Pa si moramo kar zares priznati, da naša mladina vse premalo, da, vedno manj prepeva! že iz detinske dobe, izpod domačega krova ne ponese v vsakdanje življenje pa v življenje v naši skupnosti ne pravega pevskega čuta ne prave ljubezni do pesmi. Pa je vendarle toliko svete resnice v tistih besedah, ki nam jih tolikrat prepeva naš zbor v Premrlovi Slovanski pesmi: Kjer se zbirajo Slovani, i na tujem so doma, ko donijo znani glasi od srca jim do srca. Doni, pesem, brate druži! Domovini vsak naj služi, kdor po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti!”
In zlasti za to veliko poslanstvo, ki ga naš zbor vrši med nami v tujem svetu, mu gre vse priznanje in vsa prisrčna zahvala!	Bb.
S tem svojim slavnostnim nastopom si je zbor ob prvi dekadi postavil ne le dostojen, marveč veličasten spomenik.
V	programu, ki je obsegal slovenske u-metne in narodne pesmi, si, je zastavil zelo težko nalogo, bilo je v njem nekaj prav trdih orehov, pa hkrati biserov naše pevske umetnosti.
Spored je obsegal dva dela. V prvem, umetnem, smo za uvod poslušali “pevsko koračnico”, Sattnerjevo Opomin' k petju. Sledili sta domorodni Slovenski svet (Volarič) in Nazaj v planinski raj (Nedved). Nato se nam je predstavil ženski zbor z dvema skladbama ob spremljevanju klavirja: s preprosto, a prisrčno doživeto Premrlovo Rože Za Marijo in s Hladnikovo Vesele pevke, ki je še prav posebej vžgala. V mešanem zboru smo nato slišali Volaričevo Pogovor z domom, ki nas je ganila, da smo tudi mi s pticami in oblačkom pošiljali domovini ‘pozdrave srca”. Nato sta sledili dve drhgoceni skladbi naše pevske umetnosti, ki sta tvorili višek nastopa. V njih je zbor moral pokazati že nadvse veliko mero zmogljivosti: Foersterjeva Ljubica in Gerbičeva Bu-čelar. Prvi del programa sta zaključili dve pravtako zahtevnejši in učinkoviti skladbi: Ave Marija, šesteroglasni mešani zbor iz Foersterjeve opere Gorenja ski slayček ob spremljevanju klavirja in pa Scbvvabova Zlata kanglica za mešani zbor s klavirjem in harmonijem.
Po odmoru je sledil naš narodni folklorni del. Mešani zbor je zapel koroško narodno pesem v priredbi M. Bajuka Vigred približa se in dve štajerski ljudski žaljivki iz. Cerovca v Adamičevi harmonizaciji: Rožice cvetijo in Kaj pa fantič dela. Ženski zbor nam je zapel v ubranem štiriglasju narodni žalost ter Sem slovenska deklica s sopranskim solističnim vložkom v Bajukovi priredbi.
V	šesteroglasnem mešanem zboru je sledila Bajukova široko in dramatično zasnovana Al’ me boš kaj rada imela, nato istotako v njegovi priredbi šeste-roglasna Dekle na vrtu zelenem sedi s sopranskim solističnim vložkom ter za sklep ljudska polka Potrkan ples (M. Bajuk).
Čeprav je poročevalec v posebni izdaji mendoškega društvenega Glasnika napisal, da so v moškem zboru glasovi šibkejši, je vendar eno brez dvoma gotovo: s tem svojim nastopom, ki je bil zgolj koncertnega značaja, posvečen naši pevski umetnosti, je zbor pokazal, da je dozorel tudi umetniško težjim, kvalitetnim skladbam, in da je pod strokovnjaškim ter izkušenim vodstvom svojega pevovodje ravn. Marka Bajuka dosegel vsega priznanja vredno stopnjo pevske kulture, tako da z njo opravlja veliko narodno, kulturno in vzgojno delo med našimi izseljenci, pa istočasno zmore dostojno predstavljati našo kulturo in umetnost pred tujim svetom.
O,	tej resničnosti smo se še posebej mogli prepričati ob nepričakovanem presenečenju, ki nam ga je pripravil tukajšnji mendoški prijatelj s tem, da nam: je posodil svoj novi aparat in smo mogli na trak posneti ves koncertni program med generalno vajo ter nato v mirni, zbranosti poslušati. Tako so tudi pevci sami mogli svoje lastno petje presojati, kritizirati in — “hvaliti”. Z zadoščenjem je treba priznati, da je mnogo točk programa zvenelo v vsej dovršenosti, da. omenimo n. pr. le Bučelarja in še vse zahtevnejšo Ljubico, pri kateri je — mimogrede povedano — zbor dp konca ohranil jasno in čisto intonacijo vkljub vsem kočljivim tehničnim nalogam, ki jih skladba stavi na pevca. Posebno ubrano je bilo petje ženskega zbora; tudi jasni in zvonki glas sopranskega solo (gdč. G. Grintalova) se je ves prilegal skladju in ubranosti zbora.
Koncert je prišlo poslušat tudi nekaj mendoških domačinov, nekaj Ukrajincev, ter naših prijateljev in znancev. Razve-
Zgodovinski pomen
Južni
(Nadaljevanje s 1. strani)
General Eisenhower
je povedal, da je že po komaj nekaj urnem bivanju v Argentini presenečen nad vsem, kar je videl in slišal. Občuduje napore dr. Frondizijeve vlade za ureditev gospodarstva, poudarja, da v Argentini dobro vidijo svoj končni cilj ter se znova povrača k misli v govoru pred narodnim kongresom, da je treba med narodi odstraniti največjo oviro: nerazumevanje in nepoznavanje. Argentini napoveduje lepo bodočnost, ko bo lahko dajala sadove svojega bogastva tudi drugim. Nato je omenjal namen svojega obiska Argentini in ostalim državam: S tem hoče poudariti veliko važnost, ki jo Sevemoamerikanci pripisujejo prijateljskim medameriškim odnosom in solidarnosti kontinenta. Zatem pa vročo željo Severne Amerike, da bi v svetu prišlo do trajnega in garantiranega miru, ki bi temeljil na svobodi, tak mir, ki bi dopuščal ustvarjalnemu duhu človeštva združiti vse napore v iskanje konstruktivnih sil za rešitev gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov. Toplo pozdravlja argentinsko sodelovanje z ameriškimi državami in za ustvaritev svobodnega sveta brez strahu in groženj. Boga prosi, da bi predsedniku dal zadosti moči in vso pomoč, da bi izvedel svoje načrte. Z upanjem, da bo sodelovanje med Argentino in Severno Ameriko vedno bolj tesno, je zaključil pozdravni govor.
Eisenhowerjeva obiska Ameriki
Junak junaku
V soboto zjutraj je gen. Eisenhower položil venec na spomenik argent, osvoboditelju gen. San Martinu. Venec je bil napravljen iz belih nageljnov, rdečih vrtnic in vijoličastih orhidej, na njem pa je bil trak z napisom “The president of The United States of the America”.
Obisk na Vrhovnem sodišču
S Trga San Martin, kjer stoji spomenik argentinskemu osvoboditelju, na katerega je gen. Eisenhower položil venec, se je visoki gost odpeljal naravnost na vrhovno sodišče. Prišel je tja prej, ko je bilo določeno, tako da se sprejem ni mogel vršiti po določenem redu. Pa to ni motilo dobrega razpoloženja na nobeni strani. “Good morning" je pozdravil gen. Eisenhower zbrane vrhovne sodnike, nato pa je v odgovoru na pozdrav dr. Villegas Basavilbaso izjavil, da je po pozdravu predsednika in zakonodajnega telesa smatral za-dolžnost, da pozdravi tudi vrhovno sodišče, kajti zahodne demokracije se zavedajo, da resnična demokracija obstoja samo tam, kjer so tisti, ki tolmačijo zakone, povsem svobodni in neodvisni od oblasti tistih, ki zakone izdajajo in izvršujejo.
Z vrhovnega sodišča se je Eisenhower odpeljal naravnost na mestno letališče, kjer ga je že čakalo predsedniško letalo Colombme III ter se je z jim odpeljal v največje argentinsko morsko kopališče Mar del Fiata.
"ARGENTINA SI JE PRIBORILA POSEBNO MESTO V MOJEM SRCU" — ZATRJUJE EISENHOWER V MAR DEL PLATI
Sprejem Eisenhowerja v Mar del Plati je prekosil vsa pričakovanja.
Ob prihodu na letališče Camet ga je sprejel in pozdravil predsednik dr. Fron-dizi, nato mu je izrekel pozdravne besede guverner province dr. Allende. Predsednika Eisenhowerja so pozdravljali ljudje ter šolski otroci vzdolž vse nad 7 km dolge ceste od letališča Camet do Provincijskega hotela, v katerem je bil dve uri in pol. Navdušenje ljudstva, zlasti v središču Mar del Plata, kjer je bilo zbrano vse meščanstvo ter številni gostje, je bilo tolikšno, da ga ni mogoče popisati.
V Provincijskem hotelu je Eisenho-werja pozdravil župan Teodor Bronzini, socialist po političnem prepričanju. Govoril je o veliki vlogi, ki jo v Severni Ameriki igrajo avtonomna mesta ter se zavzemal za izmenjavo vseh izkustev med ameriškimi mesti, med katerimi naj bi prišlo do tesnejšega sodelovanja.
V	imenu prebivalstva ga prisrčno pozdravlja in iskreno želi, da bi njegov o-bisk še povečal medsebojno razumevanje med obema državama in narodi. S temi besedami mu je izročil tudi spominske ključe od mesta. Metna občina mu je poklonila tudi lepo spominsko darilo.
BIVANJE PREDSEDNIKA EIS]
Po dveurnem zadržanju v Mar del Plati sta se oba predsednika odpeljala z letalom v argentinsko letoviško mesto Bariloče v prov. Rio Negro. Med potjo je dr. Frondizi na velikem zemljevidu tolmačil gen. Eisenhowerju kraje in pokrajine, ki jih je preletelo predsedniško letalo v častnem spremstvu petih letal letalske baze El Plumerillo.
Na letališču v Bariločah so visokemu gostu priredili znova prisrčen sprejem.
V	imenu province Rio Negro mu je izrekel toplo dobrodošlico guverner dr. Castillo, za njim pa bariloški župan Osi-ris Sacido, ki mu je izročil mestne ključe ter spominsko darilo, ga proglasil za častnega gosta in meščana.
Eisenhower se je vidno zadovoljen zahvaljeval za županove pozdravne besede. Dejal je, da je v zadnjem času toliko potoval, ni pa imel časa, da bi si ogledal pokrajine. Toda imel je priložnost spoznavati ljudi. Zanj pa so ljudje najdražje na svetu. Zatem je izjavil, da mora povedati, da si je toplina, s katero so ga v Argentini sprejeli, priborila posebno mesto v njegovem srcu. Na ta obisk se bo vedno spominjal. Vse zagotavlja, da so lahko prepričani, da se bosta obe državi še bolj zbližali. Povedal je dalje, da obžaluje, da ne more dalj časa ostati v tem lepem morskem kraju. V Buenos Airesu ga je impresio-nirala “majestetična lepota mesta, velika trgovska in industrijska delavnost”. Za bodočnost Argentine je dejal, da je brez dvoma sijajna. Vsem znova sporoča najtoplejše pozdrave ameriškega naroda.
Po pozdravnem govoru je Eisenhower ostal v razgovoru z zbranimi osebnostmi na slavnostnem sprejemu. Eisenhower je popil samo kozarec pomarančnega soka in vzel košček peciva, predsednik dr. Frondizi pa je segel po whyski-ju. V razgovoru je gen. Eisenhower ponovno izražal svoje zadovoljstvo nad tako prisrčnim sprejemom v Buenos Airesu, zlasti pa v Mar del Plati.
•NHOWERJA V BARILOČAH
Gen. Eisenhower je v zahvalnem go-varu omenjal ugodne pogoje Patagonije za bodoči razvoj, ki ima take meje, kakor jih ima malo krajev na svetu. Tej pokrajni je napovedal izredno bodočnost.
Po govoru sta oba predsednika z helikopterjem odpotovala z letališča v 21 km oddaljeni planinski hotel Llao Llao ob obali jezera Nahuel Huapi, sredi med planinami. V hotelu so bili za predsednika Eisenhowerja rezervirani prostori v prvem nadstropju. Za vse je bilo lahko glede pohištva samo za ameriškega zunanjega ministra Herterja nobena postelja ni bila zadosti dolga in so morali dati napraviti novo. V hotelu
je bilo vse pripravljeno, da je predsednik Eisenhower nemoteno lahko izvrševal predsedniško službo. Med hotelom in am. veleposlaništvom v Bs. Airesu je bila napravljena posebna radiotele-fonska linija, od tam naprej je pa bila zveza preko ladje Macon dalje z Belo hišo v Washingtonu. Amerikanci so imeli pripravljeno tudi lastno električno prenosno centralo za slučaj, če bi odpovedala električna razsvetljava v hotelu.
Po prihodu v hotel, se je Eisenhower malo odpočil, nato pa s svojim sinom in tiskovnim šefom Hagertyjem odšel na golf igrišče, kjer je nekaj časa igral golf.
Dr. Frondizi Eisenhowerjev gost na večerji
Zvečer je v hotelu bila večerja, ki jo je priredil Eisenhower v čast dr. Fron-diziju. Na večerji ga je toplo pozdravil kot svojega gosta, za tem pa izrazil veselje, da je dobil od Ravnateljstva za narodne parke dovoljenje, da bo lahko lovil postrvi. V nadalnjih izvajanjih je omenjal dr. Fromdizijeve besede pred ameriškim kongresom, da brez napredka v državi ne more biti blagostanja v državi in ne razvoja in kjer je beda in zaostalost nista obsojeni samo svoboda in demokracija, ampak je v nevarnosti celo državna suverenost. Tej ugotovitvi dostavlja Eisenhower še svojo misel: kadar so v nevarnosti svoboda, demokracija ali državna suverenost v katerokoli državi, je končno vse to v nevarnosti tudi v drugih državah. To je tako važen razlog zakaj se Severna Amerika tako življensko zanima za razvoj in splošno blagostanje vseh svobodnih narodov. To je razlog zakaj Severna Amerika z žrtvami svojih državljanov podpira nerazvite države. Če bi se dosegel pravičen in trajen mir v svetu, nobeno upanje ne bi bolj polnilo njegovo srce in dušo, kakor to, da bi države na svetu mogle izvajati sistem garantirane razorožitve in bi občuten del na ta način pridobljenih prihrankov mogle nameniti za izvajanje programa podpiranja tistih držav, ki pomoč potrebujejo in bi jo z dobro voljo sprejele. Znova je izrazil občudovanje nad napori vlade za ureditev gospodarskega življenja, končno pa napil predsedniku in trajnemu prijateljstvu med Argentino in Severno Ameriko.
Zahvala dr. Frondizija
Dejal je, da je ponoči razmišljal;, da bi se predsedniku Eisenhowerju samo zahvalil za pozdrav in večerjo, ki jo je dal njemu na čast. Njegove besede mu pa dajejo povod za izraz nekaterih misli. Zatem je izjavil, da Eisenhowerja niso povabili v te kraje samo zato, da bi občudoval naravne lepote, ampak zato, ker je Patagonija zemlja argentinske bodočnosti. Argentinski narod je mlad in dela vedno z mislijo na bodočnost svoje domovine. Zatem je dr. Frondizi omenjal, da je pred več kot 50 leti te kraje prehodil severnoameriški učenjak, preučil zemljepisno vse te kraje, njeno živalstvo in rastlinstvo. O tem je napisal knjigo, ki leži po ameriških in argentinskih knjižnicah kot znanstvena literatura. V knjigi je priporočal, da je treba izkoristiti bogastvo tukajšnjih rek za proizvajanje električne energije in namakanje zemlje. Svetoval je tudi, naj bi tu zgradili industrijo. Dr. Frondizi je izjavil, da bo sedanji rod, ki nosi odgovornost za vlado, to literaturo spraviti v delo. V nadalnjem pa omenjal svoje razgovore s predsednikom Eisenho-werjem in naglašal, da se odnosi med Ameriko in Argentino ohranjajo v izredni prisrčnosti, v medsebojnem spoštovanju in z istimi ideali v svobodo, demokracijo, napredek in pravičnost. Z rezultati Eisenhowerjevega obiska je zelo zadovoljen. Naproša ga naj sporoči ameriškemu narodu, da je v Argentini našel narod 20 milijonov ljudi, ki delajo z žrtvijo za svojo domovino in da hočejo doprinesti svoj delež k rešitvi ameriških in svetovnih problemov.
Eisenhower občuduje naravne lepote v Bariločah
V .nedeljo je visoki gost skoro večino dneva prebil v prosti naravi, že v ju-
GORIŠKA IN
Sprememba pri Radio Trst A. Inž Izidor Ostan, ki je 10 let vodil programski odsek slovenske radijske postaje v Trstu, je nastopil novo službeno mesto pri Glavnem ravnateljstvu Italijanske radiotelevizije v Turinu. Premeščen je bil na lastno prošnjo, za njegovega naslednika pri Radio Trst A je bil imenovan tržaški rojak dr. Boris Sancin.
Števerjanski občinski svet je sklenil kupiti sliko z domačim motivom, delo slovenskega umetnika Miheliča. Inšpek-
ARGENTINA
IMaja meseca bodo v Argentini velike slavnosti. Po vsej republiki bodo proslavljali 150 obletnico argentinske osvoboditve. Na slavnosti bo prišlo iz inozemstva precej posebnih odposlanstev. Slavnosti ob 150 letnici osvoboditve bo dala še poseben sijaj navzočnost brazilskega predsednika Juscelina Kubička, ki bo tiste dni na prijateljskem obisku v Argentini.
Argentinski ledolomilec “San Martin” je obtičal v ledu v Bellinghauseno-vem morju nasproti polotoku Palmar. Ameriško vojaško poveljstvo je izdalo povelje ameriškemu ledolomilcu “Gla-cierju” naj odide na pomoč svojemu argentinskemu tovarišu. Istočasno sta obtičala v antaktičnem ledu tudi angleški in pa danski ledolomilec.
Na povabilo francoske vojske je odšel na prijateljski obisk v Francijo glavni poveljnik argentinske vojske general To-ranzo Montero.
V Villa Maria v kordobski provinci je umrl radikalni prvak dr. Amadeo Sa-battini. Med radikali je bil avtoritativna osebnost.
tranjih urah se je z helikopterjem odpeljal z bratom Miltonom in tiskovnim šefom Hagertyjem do reke Limay, kjer je dve uri in pol lovil postrvi. Pa tokrat ni imel posebne sreče. Vlovil je več manjših postrvi, ki jih je vrgel nazaj v vodo, večja pa nobena ni hotela prijeti. Opoldne je bil privatno na kosilu na estanciji Larriviere ob reki Traful. Eisenhower se je tu počutil izredno dobro. Bil je zelo razpoložen ter je naročil, da je pilot vozil z helikopterjem otroke in osebje estancije po okolici.
Med tem časom je bil predsednik dr. Frondizi pri maši v kapeli sv. Edvarda ki je kakih 400 m vstran od hotela. Mašo je imel papeški nuncij Msgr. Mozzo-ni.
Popoldne sta se oba predsednika odpeljala na estancijo ’Las Estecas, ki je last ge Eleadore Hughes de Ortiz Ba-sualdo. Prebila sta tam v prijetnem razgovoru več ur, po vrnitvi v hotel Llao Llao je pa bil slovesen podpis
Bariloške deklaracije
Najprej jo je prebral v kasteljanščini argent, zun. minister dr. Taboada, v angleščini pa ameriški zun. minister Herter. Po podpisu deklaracije sta si predsednika segla v roko, nato se pa objela. Deklaracijo objavljamo na drugem mestu
Slovo od Argentine
Predsednik Eisenhower je s svojim spremstvom zaključil obisk v Argentini v ponedeljek, 29. februarja zjutraj. Tudi ob slovesnu so mu v Bariločah pripravili prisrčno odhodnico, Ki je bila izraz prijateljskih čustev naroda do visokega gosta in države, ki jo je predstavljal.
Na letališču je vojska izkazala Eisenhowerju vse časti, ki gredo predsedniku. Dr. Frondizi se je pa od njega poslovil v izbranih besedah. Prosil ga je naj sporočil ameriškemu narodu prisrčne in tople pozdrave argentinskega naroda.
Predsednik Eisenhower je pa v zahvali zatrjeval, da ne bo nikdar pozabil gostoprimstva v Argentini, zatem pa je naglašal, da vidi pomembnost v tem, da se poslavlja od te dežele v senci mogočnih Andov, ki izgledajo kot da bi simbolizirale moč, duhovno silo in edinost obeh Amerik. Vzkliknil je: “Kako miren bi bil naš svet, če bi človeške zadeve vodila tako močna vera kot so te mogočne gore, ki so delo Boga”. Z zahvalo predsedniku in vsem ter z besedami “Na svidenje” se je poslovil od dr. Frondizija in ostalih odličnih osebnosti ter se napotil proti letalu Colombine, s katerim je nato odletel proti Čilu.
Iz Čila je Eisenhower odšel na obisk še v Uruguay, od tam se bo pa danes vrnil na mednarodno letališče na Ezei-zi, odkoder bo z letalom Boeing 707 nastopil pot proti Severni Ameriki. Na letališču v Montevideu namreč ogromno letalo Boeing 707 ne more pristati.
PRIMORSKA
torat lepe umetnosti je dovolil nabavo slike, toda pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi sklepa občinskega sveta ni potrdil, češ da ima občina neuravnovešene finance. Splošno mnenje pa je, da pokrajinski odbor ni potrdil nakupa slike, ker gre za sliko slovenskega umetnika s slovenskim motivom, kajti goriška občina ima tudi neuravnovešene finance, pa odbor ni preprečil nakupa violine in še nekaterih več ali manj nepotrebnih stvari.
Po podatkih za šolsko leto 1957/58 je v Jugoslaviji 28 osnovnih šol za pripadnike italijanske narodne manjšine s 119 razredi, 2364 učenci in 167 učitelji. Iz istih podatkov je razvidno, da je bilo 1958 v Jugosloviji 5 gimnazij s 17 razredi, ki jih je obiskovalo 240 dijakov italijanske narodnosti. V gimnazijah je poučevalo 54 profesorjev. Ljubljansko “Delo” k temu poročilu ponosno pristavlja kot očitek predvojni Jugoslaviji, “da pred vojno v Jugoslaviji hi bilo nobene takšne gimnazije”, v šolskem letu 1937/38 pa “le 5 osnovnih šol s 422 učenci in 30 učitelji”. Komunistični in-ternacionalec seveda pri tem zamolčuje dejstvo, da so Italijani imeli pred vojno vso Istro in dobršen del Slovenije vse do Rakeka, prav tako pa Reko in Zader. V Ljubljani in drugod menda ja ni bilo treba ustanavljati italijanskih šol za Slovence.
V Mariboru imajo tudi tzv. ‘komunalne nadzornike”. Njihova naloga je paziti na čistočo in higieno po cestah.
Možje imajo pri sebi bloke in tiste, ki njihovih navodil ne upoštevajo, na mestu kaznujejo.
Umrli so. V Ljubljani: Josip Peterca, biv. izdelovalec avtokaroserij, Franc Sojar, uslužbenec Mestne plinarne v p. Frančiška Perc, roj. Bizjak, ing. Milan Ojstrež, nam, vodje laboratorija industrije za elektrolize, Franc Tancer, žel. vlakovodja v p., Terezija Žižmond, Marija Škrajnar, Julka Kezele, roj. Jazbec in Janko Bravc, gradbeni inženir v Šent liju, Konrad Petretič, trgovec v Celju, Ivan Ušeničnik v Goričanah, Pavel Šket, komercialist v Postojni, Frančiška Oso-lin, roj. Pauli, pos. v Domžalah, Marjeta Steinfelser, roj, Schaad v Celju, Jožefa Skok, roj. Zagožen v Rečici ob Savinji, Marija Trček, roj. Zorc v stepanji vasi, Pavel Šket, šef komercialist pod-jetka Nanos v Prestranku, dr. Dušan Smodej, odvetnik v Novem mestu. Ivan Bole v Postojni, Ivana Razinger v Planini pod Golico, Vinko Černe, prevoznik v Stepanji vasi in Viktorija Dolinšek v Hrastniku.
V Ljubljani je umrl v visoki starosti biv. odvetnik dr. Božo Vodušek, oče številne družine. V Ljubljani je bilo splošno mnenje, da je umrl svetnik, kaj ti pok. dr. Vodušek je bil globoko veren in pobožen mož.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
PRIREDITVE
MAREC
Nedelja, 6. — Občni zbor Kegljaškega kluba na Pristavi v Moronu. Začetek otb 16. uri.
V Slovenski vasi ob 15. uri v slov. cerkvi Marije Kraljice birma, nato blagoslovitev glavnega oltarja.
Nedelja, 13. — Začetek IV. Slovenskih športnih dni ob 15. uri pop. v Lanu-su. Na sporedu nogometni tekmi: Mladinski dom : SFZ Moron in ob 17. uri San Martin : SFZ Lanus.
Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha. Odhod iz pristanišča Tigre ob
9.	uri.
Sobota, 19. — Na pristavi v Moronu prvenstvo v šahu. Ob 19. uri: Mladinski dom : SFZ Moron; Naš dom : San Martin; ob 21. uri: SFZ Moron : Naš dom; San Martin : Mladinski dom. Nedelja, 20. — Nadaljevanje nogometnih tekem. Nastopijo moštva: SFZ Lanus : SFZ Moron; Mladinski dom : San Martin. Kraj in uro bodo še sporočili.
Občni zbor SFZ na Pristavi v Moron. Sobota, 26. — Nadaljevanje šahovskega prvenstva v San Martinu. Ob 19. uri: San Martin : SFZ Moron; Naš dom : SFZ Lanus. Ob 21. uri: SFZ Lanus : SFZ Moran; Naš dom : Mladinski dom.
Nedelja, 27. — Nadaljevanje nogometnih tekem v Lanusu. Ob 15. uri: San Martin : SFZ Moron. Ob 17. uri: Mladinski dom : SFZ Lanus. žalna seja Stalnega Odbora slovenskih socialnih dni
je bila v nedeljo 28. februarja t. 1. v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Predsednik Janez Majeršič je začel sejo z u-gotovitvijo, da nas v zadnjem času zadevajo težki udarci. Nedavno smo imeli žalno sejo v počastitev našega velikega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je de-1
lo našega odbora spremljal z vso pazljivostjo in ljubeznijo. Danes imamo novo žalno sejo v spomin prof. dr. Ivana Ahčina, ki je bil več let predsednik odbora in njegov najbolj delaven član. Vsako leto je izbral tvarino za naše socialne dneve, skoraj vedno predaval na teh dnevih in sestavljal resolucije na podlagi referatov, ki so jih imeli predavatelji na teh dnevih. Dr. Ahčin je malo pred svojo smrtjo predlagal, da naj bi letošnji osmi socialni dan obravnaval vprašanje socialne pravičnosti in dobrodelnosti med slovenskimi izseljenci. Stalni odbor je sklenil, da bo to dr. Ahči-novo oporoko v celoti izvedel. Zatem se je Majeršič v toplih besedah spomnil še enega izmed znanih in delavnih socialnih delavcev, biv. narodnega poslanca Pavla Masiča, ki je tudi Stalnemu odboru pri njegovih akcijah pomagal in ki je predsedoval enemu izmed socialnih dnevov.
Za večni pokoj duše pokojnikov so navzoči izmolili Očenaš.
Osebne novice
Poroka. V soboto 27. februarja sta
se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Barrio Churruca Pavle Belec iz Sv. Katarine nad Ljubljano in gdč. Ivanka Rupnik iz Hotedršeice. Mladi par je poročil g. France Grom, za priči sta pa bila-, ženinu Tone Bukovec, nevesti pa Stane Hrovat.
MORON
Nov šolski odbor v Moronu
V soboto 20. februarja ob šestih popoldne so se na Pristavi v Moronu sestali starši otrok, ki obiskujejo tamkajšnji šolski tečaj. Prišlo je 27 ljudi. Navzoči so bili tudi katehet g. Lamovšek, učiteljica gdč. Mija Markeževa in g. Majhen, referent Mladinskega odseka Društva Slovencev.
Na sestanku je predaval g. katehet. Govoril je o važnosti slovenske šole in
še posebej o pomenu materinščine, verskega pouka, o splošni vzgoji in o pravilni spolni vzgoji naše mladine. Za te probleme so prisotni pokazali veliko zanimanje. Razgovor se je sukal večinoma o vedenju otrok in spolnem vprašanju.
Potem se je začel nekak občni zbor. G. Pograjc, predsednik šolskega odbora, je izjavil, da odstopa z vsemi odborniki. Poročal je o dveletnem delovanju. Odbor se je ustanovil z namenom, da postavi na Pristavi skromno učilnico, ker šola ni mela pravih prostorov. Zaradi bodočega načrtnega zidanja na Pristavi to ni bilo mogoče. Zato je odbor sodeloval pri začetni gradnji novih prostorov in si zagotovil pravico do uporabe teh za šolo. G. predsednik je omenil denarne prispevke staršev in njihovo prostovoljno delo ter odločno zavrnil o-čitek, da se je šolski odbor vrinil v novo poslopje, ne da bi kaj prispeval. Točne številke je podal blagajnik (g. Gorišek) v svojem poročilu.
Po krajši debati so bile volitve novega odbora. Kandidatna lista je bila samo ena. Starši so izvolili za predsednika g. Škulja (iz San Antonio de Pa-dua), za odbornike pa Goriška, Kočarja, Kopača in Rajerja. Pri slučajnostih je bil sprejet sklep o dežurni službi staršev — nadzorstvo otrok med odmorom. Povišali so tudi prispevek ($ 5.— na otroka) za čiščenje prostorov. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo vestno izpolnjeval prevzete dalžnosti.
Takoj po koncu občnega zbora si je odbor na kratki seji razdelil funkcije. Podpredsednik je g. Kočar, tajnik g. rajer, blagajnik g. Gorišek, gospodar pa g. Kopač.
LANUS
V nedeljo, 6. marca ob 3 uri popoldne bo v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu škof iz Lomas de Za-mora podelil zakrament svete mirme in nato posvetil glavni oltar Marije Kraljice. Po posvetitvi oltarja bo škofova maša.
MENDOZA
Počitniško zborovanje mendoških dijakov pri Sv. Rozi
Naši študentje v Mendozi se med šolskim letom in prav tako v počitnicah že nekaj let zbirajo na redne sestanke v svojem Dijaškem krožku. Na njih o-bravnavajo svoja aktualna stanovska, važna verska in naša narodnostna vprašanja; seznanjajo se z domačim zem-ljepisjem, zgodovino in književnostjo. Že lani so pa o počitnicah pohiteli na celodnevno zborovanje k Sv. Rozi, kjer župnikuje naš rojak g. Ivan Tomažič. Isto so ponovili letos v četrtek 21. ja-nuarja.-
Ko so prispeli z jutranjim vlakom k Sv. Rozi, jim je že prihitel naproti g. župnik Tomažič. Odšli so takoj v župno cerkev, kjer so sodelovali pri recitirani maši z molitvami in petjem. G. župnik je imel zelo pomemben nagovor, za darovanje so med prepevanjem darovanjskih pesmi vsi odšli “k darovanju” in kot “svoj dar” spustili mašniku v ciborij vsak po eno hostijo, s katero so bili nato obhajani. Navdušeno so za sklep zapeli našo mladinsko himno “Zmagala si” in kar z globokim doživetjem obljubljali: “Šli bomo srčno v nove boje za prenovitev sveta.”
Po zajtrku jim je g. župnik pripravil veliko in veselo presenečenje. Naložili so se na avto, se pri sosedovih založili z jedili in pijačo Vseh sort ter se odpeljali na bližnje zasebno posestvo, kjer so jih pustili sredi sadonosnikov in vinogradov v senci košatih evkaliptov. Z velikim veseljem so posedli okoli prof. B. Bajuka, ki jim je v enournem predavanju govoril o “dolžnostih slovenskega dijaka-bodočega izobraženca pri verskem apostolatu”. Glavne misli govora so bile nekako naslednje:
Človek ima kot družabno bitje do svoje okolice določene dolžnosti, ki so zvezane z velikimi moralnimi obveznostmi, tem večjimi, čim višje in odgovornejše mesto zavzema v družbi. Sv. oče Pij XII je leta 1953 govoril akademsko naobraženim članom KA: “Narod je to, kar so njegovi vodniki. Poklicani ste, da zavzamete vodilna mesta.” Izobražencem torej pripadajo vodilna, zato najodgovornjša mesta. Vodilno mesto pa ni združeno le s častjo, marveč s težko, odgovornosti polno žrtvijo. Voditi se pravi biti v službi vodenega, prav po Kristusovih besedah: “Kdorkoli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik, kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi vaš služabnik.
Posebno važno poglavje izobraženče-vega dela pa je naloga v verskem apostolatu. Danes je to vprašanje nadvse aktualno; saj “stari svet leži v razvalinah”, kakor je zaklical Pij XII, in zopet ob drugi priložnosti: “Prišel je trenutek, da se otresemo pogubne dremavosti!” In še je govoril: “Naša dolžnost je, da pripravimo duhovno, z molitvijo in zgledom, z očiščevanjem in pokoro, z delom in žrtvijo bodoče srečanje Kristusa s svetom, ki kakor še nikoli potrebuje njegove luči in milosti, njegove pomoči in rešitve.”
O bistvu apostolata je treba preštudirati članek pok. prelata Odarja “Katoličani in apostolsko delo” (Večnost in čas, str. 211). Naloge slovenskega izobraženca pa so jasno in zgoščeno zajete v zadnji poslanici pok. škofa dr. Rožmana v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije: “Eno nas druži: Slovenci smo in kristjani. V verskem življenju je pa še važnejše, da ohranimo in gojimo globoko vero in duhovnost. Kvas bodimo v versko hladnem in nepoučenem svetu”	\
Predavatelj se je nato podrobneje pomudil pri smernieah in resolucijah Slovenskega kat. shoda v Bs. Airesu leta 1952, ki jih vse premalo poznamo in u-poštevamo. Svoje trditve je podprl z mnogimi izjavami papežev Pija XII in Janeza XXIII, škofov dr. Rožmana in mendoškega dr. Butelerja, ki je govoril Slovencem v Mendozi: “Z ljubeznijo do svoje domovine dajete vsemu svetu prelep zgled. Poučen primer ste naroda, ki je zakoreninjen v svojih verskih in narodnih tradicijah. Ostanite zvesti tem svojim tradicijam!” in ob blagoslovitvi našega novega doma ponovno poudaril, da smo s svojim verskim življenjem lep in dober zgled vernikom njegove ško-
Vsak teden ena
DOMOVINI
Ivan Pregelj
Vse pesmi moje tebe pojo, vse misli moje k tebi gredo, vse solze moje tebi teko, o domovina!
Tvoj6 ljubim stoletno gorje, tvoje nebo, tvoje morje, tvoje zemlje tesne meje, o domovina!
Bodi velika — ko sončni poldan, bodi silna ko v pušči orkan, bodi moj grob — moj grob hladan, o domovina!
fije. Govornik je nato pokazal, kako se vse te misli lepo ujemajo z letošnjim geslom mladinskih dni:
“Svetu pokažite lik domače navade in misli, biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!”
Pomudil se je tudi podrobno pri o-snovnem pogoju apostolata: pri posvečevanju samega debe, pri gojitvi molitve, verskega študija in intimnega življenja s Cerkvijo, zlasti z njeno liturgijo, katere središče je sv, maša. Iz tega lastnega oblikovanja bo že samo po sebi prišlo, da bomo z lastnim življenjem, z lastnim živim zgledom vršili najučinkovitejši apostolat. Posebno pa se morajo na bodoče življenje pripravljati naši fantje — bodoči zakonski možje in družinski očetje ter naša dekleta — bodoče žena in matere. Kajti srčika vsega verskega življenja je naša globoko verna katoliška družina s svojimi bogatimi verskimi običaji, šegami in navadami. Vsemu temu je treba posveča ti resen študij.
In v odnosu do okolja naše nove vse-litvene države je treba najti neko pravo mero. Sodelovati moramo tudi tu, in sicer kot katoliški Slovenci. Ohranjajmo in gojimo vrednote naših narodnih slovenskih tradicij in se z njimi vključujmo v tukajšnje okolje ter z njimi v Argentini, kamor nas je božja previdnost poslala iskat novega življenskega zatočišča, gradimo po Piju XII boljši svet in ga pripravljajmo za Kristusa.
Svoje razpravljanje je govornik povzel v sklepni misli: Izoblikujmo najprej v sebi načelne in praktične kato liške Slovence in kot taki bodimo našemu slovenskemu 'in tukajšnjem argentinskemu okolju po Kristusovih besedah “luč sveta, ki naj sveti pred ljudmi, da bodo videli naša dobra dela in slavili našega Očeta, ki je v nebesih”.
Po govoru so vsi v prijetno razpoloženi druščini obedovali, se nato pozabavali, zapeli in se končno še pomudili v daljšem prostem razgovoru o dopoldanskem govoru.
Pred odhodom so v župni cerkvi imeli še litanije z blagoslovom, nato pa se vrnili z večernim vlakom domov v Men-dozo z bogatimi načrti za svoje bodoče življenske priprave. Bb.
Ob 2© letnic*! slovenske
Tragična smrt slov. izseljenskega
Aconcagua, kraljica Andskega pogorja, je kot posamezni vrhovi Himalajskega gorovja, sen vseh andinistov. Vsi imajo vročo željo, da bi se povzpeli na njem vrh 7130 m visoko ter od tam občudovali lepoto božjega stvarstva.
To željo je pred dvajsetimi leti gojil tudi tedanji slovenski izseljenski duhovnik v Argentini Jože Kastelic. Njegova delavnost se je iz Buenos Airesa raztegovala na vso prostrano Argentino. Ker vseh rojakov le ni mogol doseči, je z njini vzdrževal stike z verskim listom. 28. maja 1933 leta je pamreč izdal prvo številko priloge tedanjega Slovenskega tednika” v Bs. Airesu “Moje versko življenje”. Ta priloga je potem izhajala vse do 13. septembra istega leta, toda pod spremenjenim naslovom “Naše duhovno življenje”. Urednik ‘‘Slovenskega tednika” je bil tedaj Jan Kacin, o katerega smrti smo poročali v prejšnji številki. Pok. Kastelicu je šel zelo na roko, toda Kastelic se je kljub temu osamosvojil in 16. septembra 1933 izdal “Naše duhovno življenje” kot samostojen list. Leta 1934 je naslov lista spremenil in 25. avgusta t. 1. je izšlo pod sedanjim naslovom “Duhovno življenje”. Tako je pok. Kastelic tudi ustanovitelj verske revije Duhovno življenje, ki 'izhaja še danes. Z listom je zašel v težave, ker vsega dela v dušnem skrbstvu, z urejevanjem lista in pobiranjem naročnine enostavno ni zmogel. Zato je šel leta 1935 v domovino prosit
tragedije v Andih
duhovnika Kastelica
za finančno pomoč in še za novo duhovniško moč. Tako je dobil Janeza Hladnika, ki je prišel v Argentino 1. marca 1936. Njemu je nato Kastelic izročil urejevanje Duhovnega življenja.
Ker je bil pok. Kastelic navdušen planinec, je vsako priložnost izkoristil, da je nanapravil kako turo v planinske dele. Tako je bil februarja meseca 1940 tudi v Andskem gorovju v hotelu del Inča. Tedaj se je odpravljala na Aconcaguo Linkova andska ekspedicija. Link je 24.11.1940 prišel v omenjeni hotel po še zadnje potrebščine, ki so bile potrebne za naskok na vrh Acon-cague. V hotelu je dobil pok. Jožeta Kastelica. Nič dosti ga ni bilo treba prositi, da bi se tudi on pridružil ekspediciji na Aconcaguo. Link ga je povabil s seboj in naprosil, naj bi dne 25.11. 1940 v višini 4600 m na Plaza de Mu-las imel mašo. Link in Kastelic sta na mulah srečno prišla do te višine prav v zgodnjih urah dne 25. februarja omenjenega leta. Takoj je bilo vse priprav-ljeno za mašo, ki jo je potem imel Kastelic. Pri njej so bili vsi člani ekspedicije, 25 po številu.
Kastelic je istega dne dobil višinsko bolezen. Dobil je silen glavobol. Pozneje so napadi malo popustili, Kastelic je pa delal manjše ture, da bi se še bolj utrdil. Dne 4. marca 1940 je Linkova ekspedicija odrinila naprej.. Prenočili so v zasilnem taborišču; naslednji dan, t. j. 5 marca, pa nadaljevali turo. V višino so se vzpenjali vedno bolj počasi.
Za 7 marec so preračunali, da bo njihov srečni dan, ko bodo dosegli vrh kraljice andskega gorovja. Med člani, ki so v ekspediciji še ostali, je bil še vedno pok. Kastelic, čeprav mu je Link resno odsvetoval, ker je zaradi višine bil ves izčrpan in ga je višinska bolezen še vedno močno zdelavala. Ostali člani ekspedicije so bili v tem pogledu že bolj utrjemi, ker so se na višinsko klimo pripravljali polnih 14 dni poprej. Jože Kastelic je pa kljub izčrpanosti le mislil, da bo z zadnjimi telesnimi napori in z močno voljo zmogel vse napore. Prvi del poti je še nekam šlo, potem pa je začel vedno bolj pešati, naposled se je pa moral vsakih 20 korakov ustavljati ter počivati. Pred seboj je imel samo še toliko poti kot je “od Tacna do Šmarne” gore kot je zapisal Janez Hladnik pred 10 leti. Kastelic je na višini 6950 m obnemogel, se ustavil in izjavil,, da ne more nikamor več. Sam je ostal tam, ostali člani ekspedicije so šli naprej in ob štirih popoldne bili na vrhu Aconcague. Neizmena je bila bol pok Kastelica ob ugotovitvi, da ni mogel izvršiti svojega načrta, da bi postavil križ na vrhu najvišjega vrha v vsem andskem gorovju.
Ko so se člani ekspedicije vrnili, so Kastelica še dobili na istem mestu kjer so ga bili pustili. Z njimi se jč zatem spust 1 do najviš.iega šotora, ki so ga imeli postavljenega v višini 6850 m. Ves čas so ga nagovarjali, da bi ga spravili še niže, toda Kastelic se ni dal pregovoriti. Na vsak način je hotel ostati v omenjenem šotoru, naslednjega dne pa poizkušati srečo z vzponom na vrh Aconcague.
Franke, najbolj utrjeni član Linko-ve ekspedicije, je ostal pri Kastelicu tako dolgo, da mu je skuhal čaj in pripravil spalno vrečo, nato pa odšel za ostalimi člani ekspedicije po gori navzdol.
Dogovorjeno je bilo, da bosta naslednjega dne prišla v šotor, v katerem je ostal Kastelic, še dva druga turista, ki sta tudi imela namen priti na Aconcaguo. Tega pa nista mogla storiti, čeprav je bil lep dan. Zato je verjetno, da je pdc. Kastelic sam poizkušal izvesti svoj načrt. Je pa to samo domneva, kajti od tedaj naprej, ko je Franke pustil Kastelica samega v šotoru, je vse skrivnost, ki jo je Kastelic odnesel s seboj v smrt. Dne 8. marca 1940 je po Aconcagui začela divjati silovita nevihta z viharjem, ki je besnel s hitrostjo do 200 km ter nosil za pest debelo kamenje naprej kot lahna peresa.
Člani Linkove skspedicije so iz nižinskih položajev z zaskrbljenostjo zrli v besnečo nevihto in vihar v višinah Aconcague in v srce jim je legala težka slutnja za usodo slov. izseljenskega duhovnika Kastelica, ki je ostal sam sredi te besneče narave. Polnih 5 dni je divjalo to neurje z velikimi snežnimi zameti, šele nato se je vreme toliko umirilo, da je reševalna ekspedicija šla gledat kaj se je zgodilo s Kastelicem. Skozi debele plasti zapadlega snega so si utirali s težavo pot navzgor, in šele 14. marca, po dveh neuspelih poizkusih, prišli na mesto, kjer je ostal Kastelic. Šotor je še stal, toda bil je prazen. V njem so našli le nekaj Kastelčevih stvari. Njega pa ni bilo. Nobenega dvoma
ni bilo več, da bi bil še živ, kajti človek brez spalne vreče v teh višinah ne more vzdržati ponoči in zmrzme. Nje govega trupla pa niso mogli najti nikjer. To se je zgodilo šele čez leto dni. Dne 20. marca 1941 so argentinski listi objavili poročilo, da so na Aconcagui našli truplo, ki je verjetno Kastelčevo. Dne 17. marca 1941 je namreč nek gonjač zadel obenj, ko je lovil mule, ki so mu zbežale. Truplo je ležalo na pol poti med Plaza de la Mu las in vrhom Aconcague v višini 5800. Prenesli so ga v dolino Puente del Inča in ga tam položili k zadnjemu počitku.
Dne 8.II.1941 so mu rojaki postavili spomenik. Na njem je v španščini napis:
Tukaj počiva Oče Jože Kastelic, star 42 let.
Sin slovenskih gora, kaplan jugoslovanske kolonije.
Hotel je zasaditi križ na Aconcagui,
toda telo mu je pri tem odreklo,
duša njegova pa, vneta za vse vzvišeno,
se je dvignila čez vse višave 8 marca 1940.
V	slovenščini je pa zapisano:
V	miru počivaj slovenske zemlje sin,
vneti ljubitelj visokih planin.
Narodu bil si vodnik do večnih višin
Hvaležni rojaki.
Ob 20. letnici tragične Kastelčeve smrti se slovenski naseljenci v Argentini hvaležno spominjamo njegovega velikega in požrtvovalnega dela, ki ga je za slovenski izseljeni rod opravljal v tej deželi ter jo ohranjal v zvestobi Bogu ter svojemu narodu.
PO ŠPORTNEM SVETU
Zimska olimpijada. Zimska olimpijada v Squaw Walley v ZDA se bliža koncil. Tekmovalci Sovjetske zveze so nabrali že toliko točk, da jim skoraj nobeno drugo zastopstvo praktično ne rtiore več ogrožati prvega mesta. Sovjetski tekmovalci so se posebno dobro odrezali v drsanju, kjer so zasedli skoro vsa prva mesta, pa tudi v smučanju, predvsem na dolge proge niso dosti zaostajali za severnjaki. Toda alpske discipline smuk, s-alom in veleslalom so še vedno domena alpskih narodov: Avstrijcev, Švicarjev, Francozov in deloma Italijanov. Nevarni pa postajajo v teh disciplinah tudi Nemci. V splošni kvalifikaciji alpskih disciplin je bil prvi Francoz Guy Perillat, vendar se alpske discipline pri Olimpijskih igrah štejejo samo posamezno, FIS pa priznava najboljšemu v vseh treh disciplinah naslov svetovnega prvaka. Argentinec Osvaldo Ancinas je v alpski kombinaciji zasedel 13. mesto.
V	slalomu je zmagal E. Hintersserr (Av.) v času 2:8,9, Guy Perrilat je bil 6. v času 2:11,8; Argentinec O. Ancinas je bil 19. v času 2:24,2; C. Telle-chea pa 41.
V	teku na 15 km je zmagal Norvežan H. Brusveen v času 51:55,5; drugi je bil prvak na 30 km, Šved S. Jern-bergv 51:58,6. Naš Jerman, ki se bori na olimpijskih tekmah sam brez tovari šev v tekih na do’ge proge, se je vča-su 1; 9:29,3 uvrstil na 53. mesto.
Ameriški skakalec v višino John Thomas, ki eno leto zaradi težje poškodbe ni nastopal, je pri treningih dokazal, da je' še vedno eden najboljših atletov v tej disciplini. Preskočil je ^ namreč 2,18 m, kar je celo za 2 cm več, kot je svetovni višek.
Slovenski smučarski skakalci so pod vodstvom zveznega kapetana Boga Šrainlja; nastopali z odličnim uspehom na raznih prireditvah v Avstriji in Nemčiji. Teh prireditev v Garmisch-
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B V M A n S. It. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
Patrtenkirchenu in Oberstdorfu ter v Innsbrucku in Bischofenu se je udeležilo 44 mednarodnih skakalcev iz Avstrije, Francije, Zah. Nemčije, Kanade, Švice, švedske, Finske in Jugoslavije. Za Jugoslavijo so nastopali Jemc, Šlibar, Oman, Pečar in Langus. V Oberstdorfu se niso posebno jzkazali slovenski tekmovalci; nihče se ni uvrstil v prvo dvajseterico, zato pa so se odlično uveljavili v dragih krajih. V Ga-Pa je Šlibar celo porušil rekord skakalnice z
92.5	m; prej ga je imel Rus Samov z 91,5. Je pa pri tem skoku padel, zato se ni štel v tekmovanju, razen tega so prireditelji potem zmanjšali zalet, kar je prikrajšalo “lovce na dolge skoke”. Zmagal je Nemec Max Bolkart, ki je zmagal tudi v Oberstdorfu in Innsbrucku, s skokoma 79, 78 m, drugi je bil Finec T. Krivelae s 79,85, tretji J. Šlibar s 83, 79 m; Jemc je bil 6. z 80,5,
79.5	m.
V	Innsbrucku se je Jemc uvrstil na 9. mesto, Šlibar na 12. v Bischofshofenu se pa je uvrstil Šlibar na 9 mesto, Jemc na 12, Oman na 19., Pečar na 24. in Langus 29.
V	skupni oceni vseh štirih nastopov je zmagal Nemec Max Bolkart pred Avstrijcema Plankom in Leodolterjem, Šlibar je bil 15., Pečar 19., Langus 24. in Oman 27, Jemc je v skupni oceni izpadel.
Hruščev je v indonezijskem parlamentu napadel Japonsko zaradi podpisa prijateljske in obrambne pogodbe med Japonsko in Severno Ameriko. Japoncem je grozil, da se igrajo z ognjem. Japonska vlada je obtožbo zavrnila kot neosnovano.
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
Vse, kar potrebuješ za svoj dom, vedno dobiš ceneje pri
Tfouak
Cenilo 2245, Lomas del Mirador
Posebno ugoden nakup električnih črpalk, plinskih in drugih štedilnikov.
Sprejemamo vsa popravila hla-. dilnikov in šivalnih strojev.
IZ TEDNA
Benito Nardone je novi predsednik vladnega sveta v republiki Uruguay, ki bo za eno leto vršil predsedniške funkcije v sosednji republiki.
Po sklepu italijanskih liberalcev, da ne bodo več podpirali demokrščanske vlade zaradi njihovega iskanja pomoči na levici, je prišlo do krize italijanske vlade, ker ni imela več zadostne večine v poslanski zbornici. Predsednik vlade Segni je dal ostavko. Predsednik republike Gronchi ima dnevno razgovore s politiki za sestavo nove vlade. Politično krizo v Italije je pa nepričakovano še povečala odločitev predsednika senata kršč. demokrata Cesare-ja Merzago-re-ja. V znak protesta, ker ostopivši predsednik ni dopustil politične debate v parlamentu, je odstopil kot predsednik senata. Njegova odločitev je tem pomembnejša, ker je po italijanski u-stavi predsednik senata tudi podpred-
PRODAM
LEPO HIŠO — CHALET 55 m2
Cena po dogovoru.
Calle CAVOUR 866, CLAYPOLE
Od postaje po Acorti do 1860
JOŽE ZAJC
dent. - odontolog Matr. 8 F. 141 L. I.
ordinira za zabozdravstvo in zobno tehniko na otoku Zarzamora — Río Caraguata — ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih.
Točne informacije na domu v Ramos Mejia, Av. de Mayo 689 B.
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B R U E R A
Avda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste,, pri nakupu dobili 20% popusta.
SQUAW VALLEY — PRIZORIŠČE VIR ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Predno je naš rojak France Jerman odpotoval v Severno Ameriko, smo ga naprosili naj bi se nam od tam kaj o-glasil s poročilom o poteku zimske olim-piade. V svoji prijaznosti je obljubil in nam pred dnevi poslal naslednje izvirno poročilo, za kar se mu lepo zahvaljujemo. — Op. ur.
Squaw Valley, 16. II.
še nekaj dni nas loči, ko bo osmič zažarel olimpijski ogenj na zimskih igrah, to pot na divjem zapadu v še pred kratkim popolnoma zapuščeni gorski dolini. Pred leti je bila v tej dolinici, ki leži okrog 120 km zapadno od mesta Sacramento, in blizu jezera Tahoe, ena sama smučarska koča in majhen ski lift. Danes je slika dokaj drugačna. V to gorsko dolino Squaw (beseda je indijanskega izvora in pomeni žena. Ko so namreč belci prvič prišli v to dolino iskat zlata, so tu našli utaborjenih polno indijanskih žena, njihovi možje so pa bili tedaj na pohodih) se od glavne ceste, ki vodi iz San Francisca proti vzhodu, odcepi 15 m široka asfaltirana cesta. Vstop v dolino je čudovit, saj imaš naenkrat pred seboj kot na dlani celotno prizorišče iger.
Na koncu doline, ki je kot nekak amfiteater, je v dveh letih zrastla velika vas, okrog 130 vil, in vse ostale zimskošportne naprave. V teh predelih Ca-lifornije ogromno sneži ali dežuje. Temperatura je zelo nestalna in to je bil glavni problem prirediteljev, zaradi smučišč namreč. Toda Amerikanci so tudi to rešili na svojevrsten način. Zgradili so ogromno areno z umetnim drsališčem v areni sami, pred areno samo novo in dolgo ovalno drsalno stezo za hitrostno drsanje in poleg teh še tri u-metna drsališča na prostem.
Kair ima posebno dobrega to športno središče je to,.da se vse športne panoge lahko odigravajo v neposredni bližini ena od druge. Raz posebnih pokritih tribun je celo mogoče obenem prisostvovati veliki množici tako skokom, drsanju, hockeyu ali slalomu. Nasproti glavne arene, kjer je prostor za vse vrste drsanja in hockeya, sta obe skakalnici in pa 100 m vstran na pobočju je cilj za vse alpske discipline. Edino, kar je od rok, so proge za tek, ki so
od tu oddaljene 20 km. Tja atlete prevažajo na treninge posebni avtobusi.
Vse tekmovalne proge so odlično urejene, do vsakega starta je možen vzpon tekmovalcem neposredno s cilja, saj delujejo nič manj kot tri sedežnice in še nekaj ski liftov. Tudi skakači se lahko poslužijo sedežnice, ki ima nalašč za to eno vmesno postajo v višini naleta. Ne-kej posebnega je priprava smučišč — tekmovalnih prog. Tlačenje prog s smučmi, pri čemer bi moralo sodelovati na stotine smučarjev, so Amerikanci rešili na svojstven način. Na desetine raz-torjev z gumijastimi gosenicami (Snowcat) vozijo vse vprek in se povzpnejo po največjih strmih celo do starta in tako v nekaj urah pripravijo in izgladijo vse proge, da so v odličnem stanju.
Drugo, kar je zanimivo, je organizacija aparata. Zgradili so nešteto najrazličnejših zgradb, od katerih ima vsaka svojo nalogo. Splošni upravni urad, poročevalski, televizijski, prometni urad, olimpijska vas za atlete in kar je najbolj zanimivo, je takoimenovani avtomatični registracijski urad, t. j. dvorana v neposredni bližini športnih igrišč, v kateri se na žični in elektronsk sistem zabeležujejo vse tekme in rezultati. Vsi cilji so zvezani z elektronskimi urami in povezani s centralnim registracijskim uradom. Na ciljih samih so postavljene velike table z urami, kjer gledalci od daleč lahko zasledujejo potek tekem. Poleg tega so pa še na raznih mestih postavljeni super telefonski aparati, kjer je lahko viden tudi potek tekem v višjih legah ali celo start sam. Tudi na duše niso pozabili. Pri vhodu v vas so ob cesti zgradili krasno kapelo. Posvečena je Mariji Snežni. Zgradba cerkve je edinstvena. Posebnost je ta, da je glavni oltar postavljen pred celotno stekleno steno, človek ima tako vtis, da je maša na prostem. Za okras oltarja so tu; gore in gozdovi v ozadju.
Trenutno je v Squaw prisotnih 34 jre-prezentanc. Od vseh prijavljenih se menda samo Jugoslavija olimpiadi ni od-zvala. Tako sem na igrah edini Slovenec. Najmočnejše zastopstvo ima Severna Amerika, nato ji sledi Rusija. Zelo številne reprezentante so poslale tudi Japonska, vse nordijske države, obe
Nemčiji, Francija, 'Švica, Italija in Avstrija.
Na vseh področjih zimskih panog je velika živahnost. Reprezentantje se pripravljajo z zadnjimi treningi. Bilo je že tudi nekaj nesreč in sicer sta se pri smuku ponesrečila en Italijan in en Španec, pri skokih pa en Norvežan. Vsi trije imajo zlome nog. Reprezentance glavnih narodov belega športa so zelo izenačene ter je pričakovati zato trdih borb. V alpski disciplini se bodo med moškimi spoprijeli Avstrijci, Švicarji ter Francozi, pri ženskah pa pričakujejo zmago Amerikanke, Švicarke in Avstrijke so pa nevarne. Med tem, ko imajo pri takih panogah Rusi, Švedi, Finci in Norvežani, v štafeti 4 x 10 km pa bodo skoraj gotovo zmagali Rusi. Pri skokih je zelo resen kandidat za prvo mesto Vzhodni Nemec Recknagel. če se mu bo to posrečilo bo on prvi Nenordijec, ki bi zmagal na olimpijskih igrah. V hitrostnem drsanju prednjačijo Rusi, medtem, ko v umetnem upajo na več zmag Amerikanci. Zanimive bodo hockey tekme. Vsi prerokujejo zmago Kanadi, vendar Rusi znajo presenetiti.
Nekaj besedi še o olimpijski vasi, ker je to vredno. Vas obstoja iz šitrih velikih poslopij, v katerih z vso udobnostjo stanuje nad 1000 atletov. Poleg je ogromna jedilnica, v kateri je prostora za vse športnike naenkrat. Hrana je obilna in odlična, postrežba pa je na amerikanski način, to se pravi, da si vsak sam, kakor in kolikor hoče postreže. Kdor pozna Roxy na Corrientesu, si lahko to predstavlja, samo s to razliko, da ti tu nič ne ščipljejo listka. V vasi sami imamo tudi kinodvorano in pa velik mlečni bar, kjer lahko atleti dobivajo zastonj in kadar hočejo okrepčila: mleko, kakao, čaj; kavo, sladoled, sadne šoke itd., poleg tega pa lahko igrajo ping-pong, karte domino, ali pa či-tajo, igrajo klavir, ali plešejo. Z eno besedo: Za vse je preskrbljeno.
Slavnostna otvoritev je napovedana za čertek 18. II., zaključek pa 28. II. 29. pa odhod na lastne domove, po katerih nam je že tudi dolg čas.
Ob zaključku tekem bom skušal poslati kratek pregled olimpiade.
Prisrčno vse pozdravlja
France Jerman
V TEDEN
sednik republike. Vendar sodijo, da bo pri krščanskih demokratih zmagala trezna presoja političnega položaja in ne bodo dopustili, da bi prišlo v stranki do ločitve med desnico in levico, kajti v tem primeru, bi se na široko odprla pot na vlado Nenijevim socialistom, za njimi pa komunistim. Zato se politične osebnosti najbolj zavzemajo, da bi prišlo zopet do koalicijske vlade krščanskih demokratov in zmernih Saragato-vih socialnih demokratov.
Izrael je pred Varnostnim svetom obtožil predsednika Združene arabske republike Naserja vojnega hujskaštva proti Izraelu.
Zahodnonemški industrijski magnat Krupp je odklonil špansko ponudbo, da bi v Španii zgradil tovarno za izdelovanje orožja.
ESL0YENM LIBRE
Editor responsable: Mil os State Redactan José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
JADRAN srl sporoča: najnovejšo ploščo 45 rpm V-—406 ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI Škrjanček poje So še rožce Sonce čez hribček ~re Vsi so prihajali Rožmarin Pojdem u Rute
sneto po Tercetu sester Fink, dobjte te dni pri:
Dušnopastirska pisarna — Ramón Falcon, g. F. Fajfar — Floi-ida, g. P. Homan — Carapachay, g. F. Hribovšek ■— Ramos Mejia, g. S. Lipušček — San Justo, g. O. Pavlovčič — San Martin, g. S. Reven — Lanus, g. S. Troha — Hurlingham, ga. A. Koritnik — Tino-gasta 5683 in sedaj tudi pri g. L. Novaku. V Barilochah pri g. P. Arnšku, v Mendozi pri g. E. Stumbergerju, v Sao Paulu — Brasil pri g. V. Mirtu.
Pismeno —pa tudi osebno — lahko nai’ocite ploščo pri JADRAN srl — 25 de Mayo/3 — Buenos Aires.
Svetujemo Vam, da pohitite z nakupom, ker je naklada zelo omejena.
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
Izlet Družabne pravde na otok Hia-watho bo v nedeljo 13. marca. Odhod s posebno motorko iz pristanišča v Tigru, ob 9. uri (ne ob desetih kot zadnjič). Na otoku bo maša ob 10 uri. Hrano primesite s seboj, za pijačo bo ncskrbel Pirc. Vabljeni vsi prihatelji Družabne pravde.
Kegljaški klub na pristavi — Moron opozarja, da je občni zbor v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne.
Redni občni zbor Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo 20 marca na Pristavi v Moronu. Že sedaj opozarjamo vse člane na častno dolžnost, da se občnega zbora udeleže ter plačajo zaostalo članarino.
Na razpolago je odlično mesto hišnika v ulici Granaderos in Rivadavia.
Plača nad 3.000.— $. Zakonski par brez otrok, resni, starejši ljudje.
Interesenti naj se prijavijo v slovenski pisarni.
DNE 23. FEBRUARJA T. L. NAS JE ZAPUSTIL NAŠ NAJMLAJŠI ČLAN
TOMAŽEK MARTELANC
Po volji Vsemogočnega se sedaj že veseli med nebeškimi krilatci in to naj bo tolažba za njegove starše in nas vse.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO

liíMnwMiDIIEIfl
SPORED TEKEM
NEDELJA 13. MAREC	15.	h.
NOGOMET	17.	h.
LANUS
SOBOTA 19. MAREC	19.	h.
ŠAH
PRISTAVA V MORONU	21. h.
NEDELJA 20. MAREC NOGOMET
KRAJ IN ČAS BO OBJAVLJEN POZNEJE SOBOTA 26. MAREC	19.	h.
ŠAH
SAN MARTIN	21. h,
NEDELJA 27. MAREC	15.	h.
NOGOMET	17.	h.
LANUS
SOBOTA 2. APRIL ŠAH
SAN MARTIN NEDELJA 3. AFRIL NAMIZNI TENIS
MLAD. DOM - DON BOSCO
SOBOTA 9. APRIL NAMIZNI TENIS
PRISTAVA V MORONU
Mladinski dom : SFZ Moron San Martin : SFZ Lanus
Mladinski dom : SFZ Moron Naš dom : San Martin SFZ Moron : Naš dom San Martin : Mladinski dom
SFZ Lanus : SFZ Moron Mladinski dom : San Martin
San Martin : SFZ Moron Na dom : SFZ Lanus SFZ Lanus : SFZ Moron Naš dom : Mladinski dom
San Martin : SFZ Moron Mladinski dom : SFZ Lanus
19. h. — Mladinski dom : SFZ Lanus 21. h. — San Martin : SFZ Lanus Prekinjene tekme
9.30 h.—7 Nadaljevanje ob 16. h. žrebanje bo izvedeno pol ure pred pričetkom tekmovanja.
16. h. — Tekmovanje juniorjev in deklet za prvenstvo. Op.: Prijave sprejemajo športni referenti do vključno 3. aprila.
10. h. — Nadaljevanje ob 15. h. Po iz-padnem sistemu na dva uora-za. PrVe tri igre:
Naš dom : SFZ Moron A Mladinski dom : San Martin Adrogue : SFZ Moron B 15. h. —‘ 100 m, krogla, disk, daljina, višina, štafeta, dolga proga. Nastopajo juniorji in seniorji. Prijave sprejemajo športni referenti do slovenskega dne.
Začetek dne 13. marca 1960 ob 14.45 na igrišču v Lanusu. Zaključek z razdelitvijo nagrad in pokalov prav tako v Lanusu po zaključenem lahkoatletskem tekmovanju. ,
...... V saka morebitna sprememba j bo pravočasno objavljena.
NEDELJA 10. APRIL ODBOJKA
NAŠ DOM - SAN JUSTO
NEDELJA 1. MAJ LAHKA ATLETIKA
LANUS
\