Štev. 347 IZHAJA VSAK DAN Mt eb nedeljah In praznikih eb 5., «b ponedeljkih ob 9. »Jutra). Fetamlgne Itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnoirih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, £oetojni, Sežani, Nabrežlni, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-IHni, Dombergn itd. Zastarele 8ter. po 5 nvi. (10 stot.) ??LA8,rtSSJ,A6UNAJO HA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. OhNh: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. m«. »Mirtnica, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aavodov po »O rt. m». Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka »•daljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 Btot. beseda, naj-■juri pa 40 utot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plafuje se izključno le upravi „Edinosti*. Ptailjivo In tolljivo « Trstu. Trst, v petek 15. decembra 1911 "■■"■■MM-gBgeHg^rTOaftl ^»llli--UW—MBHM Tečaj XXXVI NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinoiti je mol '* fta celo leto 24 K, pol leta 12 K, 9 mesece O K; ni » rofebe brei doposlane naročnine, se uprava ne oiira. iMoiilu m a«đ*VJSk* U tanj* „KDIHOSTI" itftt* I ••le l*t« Kron 5"JO, m p*l Ut*. Kron a-CO. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Netranko-vana pisma te m »prejemajo lo rekopUl m bo vraflaje. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljutl na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulio* GlorDts Gaiattl 20 (Narodil de«). Iadajateli in odgovorni urednik ŠTEFA N GODINA. Lastnih konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edmort*, vpisana udruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulioa Giorgio Galatti fitev. 20. Poltno.hranllnKnl raiun lt«v. 841-652. TELrFOlI It 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 14. V današnji seji drž. zbora se je pred vsem odobrila cesarska naredba z dne 31. marca 1911, s katero je bil s pomočjo § 14. pod Blenerthovo vlado uveljavljen šestmesečni proračunski provizorij. Nato je zbornica v poimenskem glasovanju z 254 proti 151 glasovom odklonila mino-ritetni predlog posl. Seitza, da naj se ta cesarska naredba ne odobri. Zbornica je nato prešla v specijalno debato o šestmesečnem proračunskem provizoriju za leto 1912, Do besede pa so prišli danes le poročevalec proračunskega odseka in pa predlagatelji mlnorltetnih predlogov. Kakor smo poročali Že včeraj, so Nemci pod pritiskom zagrozltve dr. Hochenbur-gerjeve demisije izpremenili svo| predlog, da naj se določi 20 milijonov kron za zboljšanje učiteljskih plač, v brezpomembno resolucijo. Poleg tega tudi ni dvomiti, da bo-deta odklonjena tudi oba ostala predloga, ki predlagata zboljšanje učiteljskih piač, predloga poslancev Seitza in Diamanda. Seveda pa s tem učltel|sko vprašanje nI odpravljeno iz parlamenta, temveč ostane tudi nadalje še na dnevnem redu. Do precej veselih, oziroma burnih prizorov je prišlo v današnji seji med govorom posl. M a 1 i k a, ki Je utemeljeval svojo resolucijo, ki zahteva, da naj vlada nemudoma predloži parlamentu načrt reforme zakonskega prava. V razpravo je posegla tudi galerija, s katere so vrgli v zbornico nebro| letakov z besedilom: „Vun z zakonsko reformo I Hočemo imeti zakonske može 1* Kakor se je dognalo pozneje, je to demonstracijo povzročila gospa Poklikarjeva, voditeljica ženskega društva za reformo zakona, ki je bila navzoča na galeriji z večiml svojimi zvestimi prlstašicami, V sledečem podajamo poročilo o da-aašnjl seji. V začetku seje je včeraj Izvoljeni moravski poslancc Votruba (Ceh) storil zaobljubo. Kakor že rečeno, je zbornica po glasovanju o cesarskih naredbah prešla v specijalno debato o Šestmesečnem proračunskem provizoriju. Pred vsemi so utemeljevali poslanci dr. SusterSlč, dr. Korošec, Seitz, Waldner, Di-amand In Malik svoje manjšinske predloge. Posl. dr. S u s t e r š i č je utemeljeval svoj predlog, da.naj zbornica dovoli vladi samo štirimesečen proračunski provizorij, torej do konca aprila 1912. V nadaljnem je poudarjal, da je zelo karakteristično, da Avstrija v tako resnih časih pušča v nemar svojo jugozapadno mejo, dočim pa se mobilizira na Hrvatskem cela armada z edinim namenom, da bi se onemogočilo cesarju zvestim in di-nastično mislečm državljanom, da bi oddali po svojem svobodnem prepričanju svoje glasove pil volitvah. (Živahno odobravanje!) Končno je poživljal govornik Češke stranke, ki so dolga leta stopale ramo ob rami s Slovenci v boj za skupne interese, da tudi sedaj in v bodočnosti ravnajo enako. Posl. dr. K o r o š e c je izjavljal, da Slovenci niso načelni nasprotniki italijanske univerze, so pa proti temu, da bi se to vprašanje obravnavalo kot vprašanje, kl ga urgira vnanja sila v naši deželi. Vprašal je, ali je pač sedaj treaotek pripraven za to, da bi se izpolnila ta zahteva Italije prav v istem času, ko tako burno valuje v Italiji sovraštvo. Vsakogar, kdor govori dandanes o koncentraciji vojaštva v Italiji, psujejo za vojnega hujskača, dočim pa mi vendar nočemo nič drugega, kakur da se dovoljno skrbi za varstvo naše drŽave, kajti mi sami bi ti peli v prvi vrsti, ako bi stvar postala resna. Za vodne zgradbe na račun d'žave se žrtvujejo milijoni, za tako potrebne in tudi v strategičnem pogledu tako važne železnice na jugu države pa ni denarja. Z mnogimi dokazi je končno govornik dokazoval, kako država sploh malo skrbi *a južie dežele, katere zanemarja v prilog severnim. Nato je posl. Seitz (soc dem.) utemeljeval mlnoritetnl predlog, da naj se i i davnih sredstev nakaže deželam 20 mlll-l°nov kron v svrho zboljšanja učiteljskih P'ač, pri Čemer pa je treba gotovega zagotovila, da bi se te svote uporabile edino v ,a namen, ne pa v kak drugI. Posl. dr, W a I d n e r je energično za-Vračal očitanja, ki jih je izrekel posl. Seitz na naslov nemškega „Natlonalverbanda". V "adaljnein je poudarjal, da s predlogom posl. Seitza še ni nič storjenega za učitelj-stvo, kajti edino le Čim hitrejša cdpravitev finančnih predlog v finančnem odseku podaja možnost sanacije deželskih financ in s tem tudi zboljšanja učiteljskih plač. Vlada naj opusti svoje rezervirano stališče napram učiteljstvu In naj stori tudi zanje Isto, kar je storila za svoje lasthe nameščence. Govornik pričaku|e od vlade tozadevne izjave in predlaga, da naj zbornica odkaže predloge posl. Seitza, Waldnerja, Pacherja in Diamanda finančnemu odseku. Končno predlaga resolucijo, v kateri se poživlja vlado, da naj z vsem poudarkom izvede akcijo za sanacijo deželskih financ. K besedi se je oglasil v nadaljnem min. predsednik grof Stiirgkh, da zavzame svoje stališče napram resolucijskemu predlogu posl. dr. Waldnerja. Ministrski predsednik je izjavil, v imenu vlade da se mu zdi resolucija posl. dr. Walduerja I s principljelnega i s praktičnega stališča edino prava pot, da se zbornica čim bolj približa Intencijam, ki so bile vodilne za posl. dr. Waldnerja, ki je predlagal v proračunskem odseku oni predlog, ki je ostal v manjšini, kajti ta pot je edina in obenem najkrajša, da se za-dosti namenom, ki so Izraženi v onem predlogu. Vlada bo le z na|večjim veseljem pozdravljala to, če se bo z obravnavo in svo-ječasnim sprejetjem finančnih predlog podala možnost, nakazati deželnim zakladom večje zneske in jim tako zagotoviti večje dohodke, In če bo na ta način omogočeno celi vrsti dežel, da bodo, upoštevaje svoje posebne, od onih v drugih deželah različne razmere In popolnoma varujoč svo|o avtonomijo in svoje avtonomno odredbeno pravo, mogle storiti za svoje učiteljstvo, kar je za dotične dežele primerno in potrebno. To je edino prava In praktična pot, da se reši to vprašanje, in če bo zbornica stopala po tej poti, je lahko zagotovljena naj-delotvornejšega sodeloTanja in najkrepnejse vladne podpore. Nato je utemeljeval posl. Malik svojo resolucijo, ki jo Je odklonil proračunski odsek, v kateri se poživlja vlada da naj nemudoma predloži zbornici zakonski načrt v zadevi izpremembe obstoječih zakonsko-pravnih zakonov. Govornik |e povdarjal v daljšem govoru, koliko nesreč in krivic povzroča §111 civilnega zakonika, v katerem je zabranjena zopetna poročitev katoliških ločencev. Ko je končal svoj govor med katerim so ga celi čas prekinjali socijalni demokrati, je bilo čuti z galerije živahno odobravanje tn klice „Heil Maiikl- Obenem pa so začeli leteti v zbornico letaki, kakor smo Že omenili v začetku poročila. Štiri osebe so odvedii z galerije in so v zbornični pisarni zabeležili njihova imena. Posl. D i a m a n d (soc. dem.) je pred vsem podal v imenu svojega kluba izjavo, v kateri je v imenu gališkega proletarijata protestiral proti odločitvi helmske gubernije od ruske Poljske kot nasllstvu in je zahte val od avstrijske vlade, ki je sopodpisala I. 1815. pogodbo glede na razdeijivost poljskega kraljevstvo, da naj zahteva od ruske vlade, da diži to pogodbo. V nadaljnem Je zahteval odpravo žganj-skega kontingenta in Žganjskih bonifikacij, ki pomenjajo le darilo 27 milijonov najvtč.im avstrijskim bogatinom. Ko je nato sledila Še cela vrsta vprašanj na predsednica, se je razprava prekinila in seja zaključila ob 5. in tri Četrt zvečer. Prihodnja seja jutri ob II. uri do-poludne. ___ Italijanska pravna fakulteta. (Izvirno.) DUNAJ 14. Pogajanja za italijansko pravno fakulteto so se danes zopet nadaljevala. Italijani so z ozirom na to, da je bila danes dopoldne zopet sklicana seja proračunskega odseka, v katerem se je razpravljalo o fakultetni predlogi, opustili ob-strukcijo in izjavljajo, da bodo s svojimi nadaljnimi koraki počakali toliko časa, da se pokažejo uspehi razprave v proračunskem odseku. Zelo slab vtis je napravilo v čeških krogih dejstvo, da italijansko časopisje nekako bagatelizira češki predlog, da naj bi se italijanska pravna fakulteta namestila v Pragi, iti da namigujejo, češ, da so Čehi ponudili svoje gostoljubje italijanski pravni fakulteti po vplivu vlade. Cehi izjavljajo, da je tako pisarjenje znak skrajne italijanske nehvaležnosti. Kakor smo Že napovedali včeraj, je imel danes dopoldne ob pol 10. proračunski odsek svojo sejo, da se nadaljuje razprava o italijanski pravni fakulteti, kar je bil pogoj, da Italijani odstopijo od obstrukcije v plenumu zbornice. Takoj v začetku seje je posl. dr. Korošec odločno protestiral proti zopetnemu sklicanju proračunskega odseka, kar znači kršenje dogovora med načelniki strank, ki so sklenili, da se proračunski odsek ne skliče več pred Božičem, nakar mu je odgovoril načelnik odseka posl. dr. Kory-tovvski, da ima načelnik pravico sklicati sejo odseka, kadar hoče, posl. Malfatti in Seitz pa sta trdila, da konferenca ni storila nikakega sklepa v smislu izvajanj posl. dr. Korošca. Nato se je nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti. V imenu Cehov je po daljšem govoru izjavil posl. Š i 1 i n g e r, da bodo Čehi glasovali za vladni predlog, ki določa za začasni sedež fakultete Dunaj, če pa ne bi bil sprejet ta predlog, pa da bodo glasovati za sedež fakultete v Pragi. Za socijalne demokrate je izjavil posl. dr. H11 en bo gen, da bodo glasovali za vladni predlog, v prvi vrsti pa za sedež fakultete v Trstu; če bi pa ta predlog ne bil sprejet, pa za oni kraj, ki se jim bo izmed predlaganimi zdel najprimernejši. Na predlog posl. Fuchsa se je nato zaključila razprava, s čimur pa ni dosti po-maganega, ker je vpisanih še dvajset govornikov, ki imajo še vsi pravico do besede. Govoril je nato po9|. Malik, ki je izjavil, da bo sam obstruiral, ako ne bo obstruiral nobeden drug. Ker pa se je med tem začela plenarna zbornična seja, je načelnik zaključil sejo. Prihodnja seja je jutri in bo poslanec Malik nadaljeval svoj govor. Draginjska doklada. (Izvirno.) DUNAJ 14. Vlada se je začela pogajati s parlamentarnimi strankami glede dovolitve draginjske doklade državnim nameščencem t dnem 1. januvarja 1912. Ta draginjska doklada bi bila tako visoka, kolikor bi znašalo zboljšanje prejemkov državnih nameščencev po sprejetju vladne predloge v de-finitivnem zboljšanju._ Volitve v delegacije. (Izvirno). DUNAJ 14. V današnji, nalašč v ta namen sklicani posebni seji državnega zbora, ki se je začela ob 6. url zvečer, so se iz vršile volitve v delegacije. Kakor smo že poročali včeraj, sta ita-lijanskotiberalna tržaška poslanca dr. Gasser in dr. Pitacco odklonila vsak kompromis glede zastopstva Trsta v delegacijah, pri katerem bi bil vdeležen tudi naš poslanec dr. Rybaf, in sta izjavila, da rajše ne re-flektirata na zastopstvo v delegacijah. V tem smislu se je tudi izvršila izvolitev tržaškega delegata, pri čemer je bi odločilen glas posl. dr. Rybafa. izvoljena sta bila torej za Trst: delegat posl. P 111 o n i, namestnik post. Oliva. Za Istro sta bila v smislu kompromisa letos izvoljena Slovana: delegat posl. S p i n č i ć, namestnik posl. M a n d i č. Za G o r i š k o sta prišla letos v smislu kompromisa v poštev Italijana in sta bila izvoljena: dtltgat F a i d u 11 i, namestnik posl U s s a i. Za Štajersko ni bil letos izvoljen v delegacije noben Slovenec. Za Kranjsko je bil izvoljen za delegata posl. dr. Korošec, torej štajerski posslanec. za namestnika pa posl. dr. Šušte r Š i č. iz krogov hrvatskoslovenskega kluba se poroča, da bo posl. dr. Korošec ostal kot delegat v delegac jah le v prednovoletnem zasedanju in da potem odstopi svoje mesto namestniku dr. Šusteršiču, ki se je le zato dal izvoliti za namestnika, ker se vrši dne 28. decembra t. I. seja kranjskega deželnega zbora, v kateri hoče biti dr. Šusteršič navzoč, dočim pa bo v glavnem delegacijskem zasedanju stopil na dr. Koroščevo mesto. (ustični minister dr. Hochenburger - gre ? PRAGA 14. „Češke Slovo" poroča, da sedanji predsednik brnskega višjega deželnega sodišča, ki pride v Prago kot predsednik višjega deželnega sodišča, ne ostane dolgo na svojem novem mestu, temveč da je Že določen za naslednika justičnemu ministru dr. Hcchenburgerju, ki namerava odstopiti v kratkem. _ Za srednješolske učitelje. (Izvirno). DUNAJ 14. Vlada je Izgotovila službeno pragmatiko za srednji šolsko učiteljstvo, po kateri so postavljeni profesorji na srednjih Šolah na enako stopnljo, kakor sodni uradniki. Na srednjih šolah bodo v bodoče smeli biti nameščeni le supienti, ki imajo vse izpite. Zviša se četrta in peta kvinkvenalna doklada za 100 K. V pričctnlh službenih letih bodo srednješolski učitelji na boljšem, kakor pa sodni uradniki, dočim pa se stvar v poznejših letih obrne v dobro sodnikom. Značilna konfiskacija. PRAGA 14. Glasilo češke narodne socijalne stranke „Češkć Slovo" je bilo konfiscirano, ker Je priobčilo senzacijonalne vesti o mobilizacije avstrijskega vojaštva v Bosni. Občinske volitve v Radovljici. RADOVLJICA (Kranjsko) 14. (Izv.) Pri danes se vršlvših mestnih občinskih volitvah v Radovljici je zmagala klerikalna stranka v vseh treh razredih. Mestni občinski zastop radovljiški pride tako iz liberalnih v klerikalne roke. OdvetnlBki In notarski red. DUNAJ 14. (Izv.) Justlčnl minister dr. Hochenburger predloži drž. zboru še pred božičem nov načrt odvetniškega in notarskega reda. Zopet afera v vladarski rodbini. DUNAJ 14. (Izv.) Nadvojvoda Henrik Ferdinand, ki Je stotnik v 6. dragonskem polku, je dobil daljši dopust. Kakor se pov-darja v poučnih krogih, ima nadvojvoda znanje z žensko Iz meščanske rodbine, s katero pa se ne more poročiti. Nadvojvoda odpotuje v Monakovo, kjer st nahaja njegova ljubica. — Zatijuje se, da se nadvojvoda ne povrne več v vojaško službo. Angleški parnlk „Delhl" ponesrečil. — Vojvoda in vojvodinja Flfe v smrtni nevarnosti. GIBRALTAR 13. Parnlk „Delhi" je južno od rta Spartel zadel na prod. Med pasažirjl se nahaja tudi vojvodinja Luiza Flfe, sestra kralja Jurja, s svojim soprogom in dvema otrokoma, ki so namenjeni v Egipt. Na pomoč sta prišla en angleški in en francoski križar. Vreme je viharno. — Kakor poroča privatna brzojavka iz Tangerja, so se potniki rešili na rt Spartel. TANGER 14, Parnlk „Delhi" je ponesrečil ob 1 uri po noči. Francoski križar „Friant", ki je prvi dospel na mesto nesreče, je spustil v morje rešilni čoln, ki je prišel do angleškega križarja „Duke ot Edinburgh", kamor je že dospel čoln poln Žensk in otrok. Drugi častnik „Frianta" je dal spustiti v morje drug rešilni čoln, ki se je pa prevrnil, pri Čemer so utonili trije inožje. Angleški mornarji so napravili zvezo med ladijo in kopnem ter so spravili na suho vse ženske. Vojvcda in vojvodinja Fife sta prišla na ta način na kopno na pol oblečena. —• Zdi se, da je parnik „Delhi" izgubljen. TANGER 14. Vojvoda in vojvodinja Fife se nahajata v angleškem poslanlšktm poslopju. Oba sta v postelji vsled prestanih težav, vendar se ni bati za njuno zdravje. Vojvoda in vojvodinja sta se rešila na čolnu angleškega križarja „Duke of Edinburgh" ter sta ob veliki nevarnosti dospela do obrežja. Velikanski valovi so se zaganjali v ta čoln. Ko so se pasažlrji hoteli izkrcati iz čolna na kopno, bi jih bili valovi kmalu zagnali nazaj v morje. Morali so plavati, da so prišli do obrežja, peš so prišli potem do svetiln ka Spartel, kjer so jim nudili prvo pomoč. — Ob 10. uri pred-poludne je bilo na parniku .Delhi" Še pet oseb. _ Bukarešt 13. V Cad< ji so pastirji v Fogaraških Alpah odkrili stude-iec, katerega voda vsebuje mnogo arzenika. Neki Romun, ki je pil iz studenca, je kmalu potem umrl, drugi umira. Preiskava je dokazala, da sta se zastrupila z arzemlkom. — Studenec so zaprli in postavili predenj vojaško stražo. Benetke 13. Neki Anglež je za stavo ustrelil na Markovem trgu 10 golobov. Obsojen je bil v globo 1000 lir. Bern 14. Zveznim predsednikom za I. 1912 Je bil izvoljen podpredsednik dr. Forrer. Magdeburg 13. 47-letni delavec KOa-neke v Gomemu pri Magdeburgu Je najprej ustrelil svoje tri otroke, katerih najmlaji Je Stran II. »EDINOST« it. 347. V Trstu, dn« 16. deombra lt 11. bil star štiri, na|stareji 11 let, in je potem ubil samega sebe. Čin je izvršil iz obupa radi smrti svoje žene. New-Jork 13. Nad mestom in okolico je prišel močan vročinski val. Toplomer je kazal včeraj 15 6 stopinj Celzija. Od leta 1873 ni bilo opazovati po zimi še take visoke temperature. — Po vrtih poganjajo drevesa; v Bostonu so pričeli zeleneti parki. _ Tržaški Slovenci in italijanska pravna fakulteta. Vprašanje italijanske pravne fakultete bi bila torej po mnogih križih in težavah zopet prišlo do točke, da se razpravlja o njej v proračunskem odseku poslanske zbornice. Od odseka pa do plenuma zbornice je seveda še precej dolga in težavna pot. Zato smo tudi videli, kako je predloga o tej nesrečni fakulteti bila že opetovano v proračunskem odseku, da pa tako daleč sploh še ni prišlo, da bi se bilo razpravljalo o njej v plenumu zbornice. Na podlagi dosedanjih skušenj torej Italijani nimajo prav nikakega povoda, da bi se veselili, ker je zbornica ali bolje: ker so stranke milostno privolile v to, da pride predloga zopet enkrat na dnevni red proračunskega odseka. Treba pred vsem računati z okolnostjo, da Je v nemŠkonarodnl zvezi močna struja, ki je principijelna nasprotnica zahtevi po italijanski pravni fakulteti, kakor zahtevi po ne-nemških vseučiliščih sploh. S tem, da je ta struja, Euklanjajoč se potrebi trenotka, odnehala, za sedaj še nikakor ni rečeno, da so gospodje Wolf, Erler in kakor se že imenujejo vsi ti nositelji skrajnega nemškega Sovenizma, postali iz Savlov Pavli. V naj-ugodnejem slučaju morejo Italijani računati, da pride predloga na spomlad pred plenum zbornice. A kaj vse se more še zgoditi do takrat I Politične in parlamentariŠke razmere se morejo do takrat Še temeljito spremeniti. S tem torej, da se proračunski odsek bavi s to predlogo, je ta-le napravila korak naprej, dočlm je konečni ciji še zelo, zelo da-Itč; to tembolj, ker ima italijanska pravna fakulteta — kakor že povdarjano, v nemških radikalcih principijelne nasprotnike, ki porabijo gotovo prvo priliko v to, da zopet zavzamejo bojno pozicijo. Pot je torej še zelo, zelo dolga. In vzemimo, da pride predloga srečno pod streho, bi Italijani s tem še nikakor ne dosegli svojega cilja, ker je gotovo, da brez dovoljenja Slovencev njih fakulteta ne pride nikdar v Trst. Nočemo sicer in ne moremo nikakor prejudicirati eventuelnim sklepom našega narodnega vodstva, vendar moramo z obema rokama podpisati izjavo dunajskega dopisnika „Slovenskega naroda", da se tržaški Slovenci ne bojimo italijanskih Študentov I Mi tržaški Slovenci nismo nikdar absolutno odklanjali Trsta kakor sedež bo-doče italijanske pravne fakultete. Nismo proti italijanskemu vseučilišču v Trstu kakor 'takemu, smo pa proti italijanskemu vseučilišču, ki bi bilo le novo bojevno sredstvo za množenje politične moči Italijanov na škodo Slovanov. Ml smo cdo pripravljeni podpirati italijansko zahtevo, da mora priti njih vseuče-iišče v Tist, a stavimo za to pogoj, da tržaški Italijani temeljito revidirajo svoj dosedanji program, da si prilaste drugačno teorijo in začnejo izvajati drugačno prakso o narodni posesti in narodnih pravicah. Dosedanji ptogram tržaških Italijanov je bil: poitalijanććvanje Slovencev, — program, ki ga je dr. Wilfan na nekem shodu in v mestnem svetu označil tako-!e: Poltalijanče-vanje mestnih Slovencev pomočjo šol, poita-lijančevanje okoličansklh Slovencev z razšir-jevanjem mesta v okolico. Slovenec, ki se je naselil v mestu, se mora poitalijančiti! To je maksima vladajoče italijansko-liberalne stranke v Trstu, ki ima sicer pisano na svojem programu svobodo, bratstvo in enakost. To zahtevo po asimilaciji Slovencev, ki se naseljujejo v Trstu, oplrajd Italijani tem, da je bil Trst vedno Italijansko mesto ter da mora tako tudi vedno ostati. Človek bi mislil, da, če je ta teorija dobra za mesto, bi morala biti dobra tudi za okolico I Kajti, če je že mesto bila v minulosti — vsaj na zunaj — skoro izključno italijansko, je ravno tako gotovo, da je okolica bila še mnogo bolj slovenska. Ista načela kakor glede mesta, bi torej morala veljati tudi glede okolice. Če mora mesto ohraniti svoj izključno italijanski značaj, bi morala pa okolica ohraniti vedno svoj izključno slovenski značaj. Torej, kakor naj bi se S ovenec, ki prihaja v mesto, asimiliral, tako bi se moral asimilirati tudi Italijan, ki je šel v okolico. To načelo bi bilo zdravo in logično, ako priznavamo zaprta narodna ozemlja. Če smatrajo Italijani mesto za zaprto Italijansko ozemlje, smemo z isto pravico smatrati mi okolico za zaprto slovensko ozemlje. Dosedanja politika tržaških Italija nov pa je bila taka, da je italijanstvo pač absorbiralo v rnestu naseljujoče se Slovence, ki niso imeli šol v materinem jeziku, dočim so v okolici naseljujoče se Italijane hoteli obvaiovati pred poslovenjenjem s tem, dT so jim snovali Italijanske šole, da je torej intsto pač ostajalo zaprto Italijan- sko ozemlje, dočim je slovenska okolica ostala odprta italijanski ekspanzivnosti in s tem Izpostavljenju poltalijančevanja. In to je ravno ena onih najvažnejlh okolnosti v razmerju med Italijani in nami, okolnost, katero se je, po našem skromnem mnenju, dosedaj vse premalo povdarjalo. Ume|e se, da na podlagi gori označenih načel, ki so jih Italijani dosedaj uveljavljali, ni misliti na kak sporazum med ■ami in njimi in torej tudi ne na to, da bi mi privolili v Trst kakor sedež italijanske pravne fakultete. Treba, da so si tudi Italijani enkrat na jasnem, da sta na tržaškem ozemlju od pamtiveka živela slovensko in italijansko pleme in da bi bilo naravnost blazno misliti na to, da eno definitivno izpodrine drugega. Za Italijane ostaja samo vprašanje: Ali čutijo v sebi dovolj moči, da se bodo na tem ozemlju mogli ohraniti, živeti in se dalje razvijati naravnim potom in s pomočjo Iz Italijanskih krajev prihajajočega dotoka — ali je njihova bodočnost, njihovo življenje In njihov razvoj na tem ozemlju odvisen od slovenskega renegatstva? Mi Slovenci se čutimo močne dovolj, da se ohranimo in razvijamo sami iz sebe; zahtevamo pa, da se odstranijo umetne zapreke, ki so dosedaj ovirale ta naš razvoj, da se v bodoče naših otrok ne bo več poitalijančevalo v Italijanskih šolah I Naj Italijani vsprejmejo te naše pogoje, naj nam priznajo pravico do ohranitve in samostojnega razvoja naše narodne individuvalnosti, pa porečemo tudi mi: Italijani imajo pravico do svoje pravne fakultete — dajte jim jo! Zahtevajo jo v Trstu: bilo jim! Dokler pa Italijani nasproti vsaki naši zahtevi po slovenskih šolah v mestu stav-Ijajo svoj kategorični: Ne! — dočim pa v isti čas odpirajo italijanske šole v okolici — do tedaj porečemo tudi ml na vsako zahtevo po italijanskem vseučilišču, ki bi bilo le novo sredstvo italijanizacije, ravno tako odločno: Ne! To se nam je zdelo potrebno povedati, osobito z ozirom na najnovejše prijatelje Italijanov — Čehe! Naj bi bratje Čehi vendar pomislili, kako postopajo Italijani v Primorju z nami Slovenci in Hrvati in naj bi po tem uravnavali svoje postopanje I Kdor zahteva kulturna sredstva za-se, ne sme pred vsem teh sredstev odrekati drugimi Mestni svet tržaški. (Seja dne 14. dec.) Župan je otvoril sejo ob 7 30. Nadaljuje razprava o izrednem proračunu. Svet. M i k 1 a v e c predlaga, da se stavi v proračun znesek 30.000 K kakor prvi obrok za gradnjo dvorazredne ljudske šole pri sv. Mariji Magd. Večina je predlog seveda odklonila. Protofizik dr. C o s t a n t i n i je utemeljeval predlog, da se stavi v izredni proračun svoto 30.000 kron za gradnjo pralnic v Sv. Križu, v Sv. Mariji Magd. in pri Sv. Ivanu. Svet. S a n c i n vprašuje, zakaj ni pred-vidjena tudi gradnja pralnice v Skednju,kjer je nujna potreba za tak vodnjak in kjer je tudi na razpolago potrebna voda. Protofizik dr. C o s t a n t i n i je izjavil, da nima nič proti temu, ako se določi dotični znesek za gradnjo pralnic v Sv. Križu in v spodnji okolici. — Postavka je bila vsprejeta. Svet. S a n c i n je vprašal, kako je glede ljudske kopeli pri Sv. Soboti. Ravnatelj tehničnega urada Bocca-s i n i je odgovoril, da se je že zabijalo kole v ta namen, da je pa prišlo do nekega nesporazuma z ravnateljstvom drž. železnic, s katerim se vrše pogajanja. Dalje je svet. Sancin omenil ceste, (ki vodi od istrske ceste v Skedenj, katera j je bila omenjena v včerajšnji „Edinosti" ter i priporočil, naj se jo spravi v red. Istotako !je priporočil, da bi se napravilo za slučaj 'razširjenja tramvaja do Sv. Ane tudi odra-1 stek tramvaja v Skedenj. ' Župan dr. V a I e r i o je izjavil, da vzame na znanje priporočilo svetovalca Šancina. Izredni proračun je bil vsprejet v drugem čitanju. Nato se je prešlo na razpravljanje o davčni reformi. Svet. dr. Puecher je bil svoj čas predlagal, da se uvede neke nove 'davke, posebno občinski osebnodohodninskl davek. Finančna komisija je večino predlogov dr. Puecherja odklonila ter le predlagala, naj mestni svet naroči eksekutlvi, da j študira vprašanje takse na luksus In na avtomobile, povišanje davkov od dedgčln za ■ za največ 50 odstot., davka občinske do-, klade na ekvivalent (pristojbinskl name3tek), i morebitne takse lastnikom hiš v ulicah, kjer bodo odprte nove tramvajske črte, uvedbo nove takse na uporabo vode, plina In električne eneržije v razmerju z finančno močjo konsumentov in eventuelno uvedbo občinskega davka na velika trgovska skladišča.! Dalje je bilo predlagano, naj občina pre-' vzame inicijativo za pogajanja z vlado glede! razširjenja sedanje vžitnlnske črte. I Svet. dr. Puecher je na dolgo in široko utemeljeval svoj predlog, da se uvede posebni občinski osebnodohodninskl davek, ki bi občini prinašal okoli 400.000 K dohodkov na leto. Izrekel se je za vse v Študijo predlagane davke, izvzemši davka na trgovska skladišča, ker trgovine po njegovem mnenju ni smeti ovirati v naravnem razvoju. Svet. B r o c h i je odgovarjal, da osebni dohodninski davek v smislu idej dr. Puecherja že zato ni mogoč, ker bt vlada v to ne privolila, in bi torej vsak tozadevni sklep mestnega sveta bil kakor da bi se hotelo z glavo skozi zid. Potem ko Je repliclral dr. Puecher, je župan, ne da bi se bilo glasovalo, ker mestni svet ni bil sklepčen, zaključil se]o ob 1115. ' ' Kako ital. večin tržaškega mestnega sveta pripravlja tla za italijansko vseučiHSče! V sinočnji seji mestnega sveta Je ita-lijansko-liberalna večina sprejela med Izrednimi izdatki občinskega proračuna za prihodnje leto tudi sledeče postavke: 1.) za italijansko ljudsko Solo in italijaniko deško zabavišče pri Sv. Vltu, na zemljlfiču ex-Romano . . 2.) za italijansko srednjo Solo na zemljišču ex-Basevi 3.) za italijanski otroški vrtec v Čarboll Spodnji, na zemljišču ex-Romano . . 4.) za italijansko meščansko Šolo, ki se prlzida k ljudski Soli v ulici Manna 5.) za italijaniko ljudsko šolo v Vrdeli (razširitev) 6.) za italijanski ženski licej na zemljišču ex Mestron 7.) za italijansko deško zabavišče v Rojanu . . . K 270.000 - 850.000 100.000 520.000 160.000 750.000 80 000 Skupaj K 2,730.000 Nadalje je mestni svet vsprejel tudi postavko za slovensko ljudsko Solo v Gro-padi K 54.000. Pri tej točki Je svet. Miklavec v toplih in jedrnatih besedah priporočal, naj se vsprejme nadaljna postavka K 30.000 za ljudsko šolo pii Sv. Mariji Magdaleni. Opozarjal je na utemeljenost tega predloga, iz-virajočo že iz tega, da je Že I. 1865 odvetnik Planer, bivajoč pri Sv. Mar. Magdaleni, spoznal potrebo ljudske Sole za ta okraj in priporočal mestnemu svetu, naj jo ustanovi. Od takrat Je ta potreba postala vedno bolj občutna, in vedno glasneje so prebivalci obljudenega in razsežnega okraja zahtevali, naj se jim da prepotrebna ljudska Sola. Svet. Miklavec je naglašal, da ima občina dve pripravni zemljišči, da ne bi bilo treba drugega izdatka, ko za malo pritlično poslopje z dvema šolskima sobama in stanovanjem za učitelja, toliko, da bi učenčki I. in II. razreda imeli šolo malo bližje, dočim naj bi starejši le še naorej hoditi tudi v dežju in burji, nekateri celć eno uro daleč, v ljudsko Šolo v Skedenj. Svet. Miklavec je govoril sicer priprosto, a vendar tembolj prisrčno in naravnost v srce segajoče. Med grobno tišino je vstal svet. Zanolla (člen italljansko-iiberalne večine) in izjavil, da priznava predlog svetovalca Miklavca za upravičenega in da bo glasoval zanj, po-vdarjajoč seve, da govori le v svojem, ne v strankinem imenu. Na to je sledilo glasovanje. Razun okoli-čanskih in socijalističnih svetovalcev so vzdignili roko za Miklavčev predlog od večine samo Zanolla, Picciola, Budinich, in ako se poročevalec ne vara, tudi Braidotti. Vsi drugi, kakor en mož, proti. Radi popolnosti je Se pripomniti, da pri nobeni od zgornjih postavk za italijanske šolske naprave ni vštet izdatek za zemljišče, niti za opravo, razun morda pri 4. postavki; dočim je v znesku K 54.000 za gropajsko ljudsko šolo všteto vse, od zemljišča do zadnje kljuke. Da bo slika popolna, omeniti je še, da je že pri prvi postavki, za ljudsko šolo pri Sv. Vitu, nastala precej ostra diskusija med svetovalcem Braidottijem in vodjo mestnega, stavbenega urada radi visokosti proračun-! skega Izdatka, kateri je bil Braidottiju pre-j tirano visok, vodji stavbenega urada pa z' ozirom na potrebna dela za izravnavanje! jako neugodnega stavbišča še skoraj pre-i nizek. VeČina mestnega sveta tržaškega je to-i rej skoraj v isti sapi dovolila za italijanske: šolske potrebe K 2,730 000 in za eno borno,1 že leta in leta zahtevano prepotrebno ljud-' sko šolo za slovenske okoličane K 54 000,' ter brez vsakega obrazlaganja, brez najmanj-I šega poskusa kake opravičbe ali vsaj kake pretvezice odklonila svotico K 30.000 za drugo, ravnotako borno in potrebno dvo-razrednico za okraj pri Sv. Mariji Magdaleni. To postopanje Italijanske liberalne večine je enostavno sramotno. Na tak način torej dokazujejo svojo pravico, da bi Jim avstrijski parlament, za-J stopstvo avstrijskih narodov, daruje edino) šolsko napravo, katera jim še manjka, ti gospodje kulturonoscl, ti gospodje široko-: ustnežl dvatisočletne civilizacije, ti hinavci,! volkovi v ovčji obleki, ki se cvlleč in ble-ketajoč, poganjajo med noge vladajoči večini na Dunaju, dočim se tu v Trstu čutijo dovolj varne, da mečejo raz sebe lažnjivo obleko In s cinizmom perverznega degene-rlranca teptajo v prah ne samo najpripro-stejše zahteve narodne pravičnosti, nego tudi vsako človeško čutstvovanje. Zares, nikdo ne zaslužuje izpolnitve vseh svojih kulturnih zahtev v toliki meri kolikor tržaški liberalni Italijani: saj jim gre pot v — tretje tisočletje njihove kulture celć preko trupel slo. venske šolske dece! Naj le tepe burja, naj le biča nevihta slovenske otročiče gredoče uro daleč v šolo pred durmi velikega bogatega mesta: Italijani so pripravljeni tudi to Žrtev doprinesti na altarju svoje kulture I Taki kulturni požrtvovalnosti gre zasluženo plačilo! Le vkup torej farizeji In pismouki avstrijskega parlamenta In glasujte konečno za italijansko vseučilišče v Trstu! Ironijo na stran. Zanolla in drugovi ne zaslužujejo pohvale, ker so glasovali za predlog svetovalca Miklavca. Ta predlog je vseboval najmanje, kar morejo zahtevati na šolskem polju prebivalci predlagateljevega volilnega okraja. Zanolla in drugovi zaslužujejo pohvalo le zato, ker so Imeli dovolj srca, časti in poguma, da so se ločili od ostalih Članov večine. Ravno v njihovi osamljenosti in v nedvoumni moralni odločnosti, ki je bila potrebna za tak nastop, leži žalosten dokaz za razpoloženje vladajočih krogov tržaških. Sinočnje glasovanje Je kakor blisk sredi noči razsvetlilo ona od brutalnega Sovenizma in narodnega sovraštva zastrupljena in razrovana tla, na katerih hoče slep idealizem nekaterih avstrijskih politikov zgraditi nov hram italijanski, oh, ravno v Trstu tako onečaščeni kulturi! Italijansko-turška vojna Italijani zavzeli Tagjuro. PARIZ 14. „Ag. Havas" poroča iz Tri-polisa od 13. t. m. 5'30 zvečer. Italljaai so zasedli Tagjuro, ne da bi naleteli na odpor. TRIPOL1S 14. (Oficijelno.) V noči od 12. na 13. t. m. se ni pripetilo nič novega v Tripolisu, Ain-Zari in Homsu. Zjutraj so pričele operacije, da se za stalno zasede Tagiuro. Ena torpedovka in en lomilec torpedov sta se z ženijskimi Štabnimi častniki podali do blizu predgorja Taglura, da ukrenejo vse potrebno za eventuelno obrambo. Ob 8 30 predpoludne je odSel iz Tripolisa 93. peSpolk z oddelkom gorske arlilerlje ii stotnijo ženijskih saperjev, dočim je iz Ain-Zare odrinil tja 11. berzaljerskl polk z es-kadrom konjenlštva. Ob 10 30 so čete dospele v Tagiuro, ki so jo našle Izpraznjeno, izvzemši semtertja gruče neoboroženih Arabcev, ki so se kmalu podali in izročili orožje, ki so |e Imeli skrito v svojih hISah. Na predgorju Taglura so razveslli italijansko zastavo. Naše čete so pričele takoj utrjevati kra|. Ob 4. url popoludne sta se bergaljersiti polk in eskadron konjeniStva vrnila v Ain-Zaro. TurSko poročilo o zavzetju Tagjura. CARIGRAD 14. Iz Dehlbata se javlja: Včeraj jutro je 7000 Italijanov napadlo Tagjuro, potem ko so kraj bombardirali od morske strani. Zavzeli so Tagjuro po dveur-nem boju, ki Je bil v zvezi z velikimi izgubami. Položaj okoli Homsa. RIM 14. Iz Ain-Zare javljajo: Turki so se v treh kolonah umaknili na Derian in Terhuno. * Neka druga kolona se je obrnila na Homs. Glasom vesti iz Cirenajke se da sklepati, da se zavzame tudi tam ofenzivo. Tam stoji skupno 30.000 mož domače milice, ki je ojačena z regularnimi turškimi Četami. Poleg tega prihajajo dnevno znatna ojačenja čet iz Egipta. Izgon Italijanov iz Turčije. RIM 14. Glasom neke utemeljene vesti se je skupnemu prizadevanju poslanikov v Cerigradu posrečilo, pregovoriti vlado, daje umaknila odpoved o izgonu Italijanov. Doma&o vesti. Iz poStne službe. ViSi poštni kontrolor Ivan N a s s o v Trstu je imenovan ravnateljem poštnega urada. Sakrosanktna pravica Italijanov je, da njihova mladina vrši svoje nauke doma, med soplemenjaki, na domači zemlji. Tako meditira „Piccolo" in kaže pri tem lice najvećega pravičnika, ki išče le resnico in zahteva le pravice za svojce ter jo prlvošča tudi drugim. Le pravice hočejo pravicoljubi v uredništvu „Piccollovem" in ničesar dru-zega. Pravice, da more italijanska mladina vršiti svoje študije doma. Gospodje pa dokazujejo s to svojo pozo le to, da je v njih posebno izrazito razvita temeljna poteza v značaju naših Italijanov: da so namreč Izborni — komedijaši, na katerih ni nič, ali prav nič resnega, iskrenega, onega, kar izsiljuje spoštovanje tudi pri političnem nasprotniku. Če reklainu|emo Italijani za svojo mladino kakor sakrosanktno pravico, da se jej nudi prilika in vsa potrebna sredstva, da vrši svoje študije doma, med svojci, potem jih že moramo vprašati: Mari ne velja to tudi za slovensko mladino? Kdo je tisti, ki odteza slovenski tržaški mladini tako priliko In taka sredstva?! Kdo goni tržaške Slovence, če zahtevajo svoje šole, v Ljubljano in ne vemo kam ? 1 Kdo odreka tržaškim Slovencem to — sakrosanktno pravico ? 1 Mari pa velja sakrosanktnost narodnih pravic le dotlej, dokler jih zahtevalo Italijani?! Mari pravica izgubila svojo sakrosanktnost, čim se oglašajo Slovenci?! t-1 so Italijani konstruirali tako pravico — se, pa naj ne mislijo nikar, da jim bodo tudi drugi ljudje priznavali tako teorijo; V Trsta, d se se more dogoditi med vinjeno vročekrvno mladino, oboroženo s strelnim orožjem! f Ali bi ne bilo umestno, da bi v to poklicana oblast uvedla pogoste preiskave In mladini odjemala orožje?! O božičnih praznikih se nudi najlepša prilika za to. Nekdo. Zelo eleganten fanSSTJ£ stane petnajst kroo, poSilja ta kron 4 24 „Rekla ney*r, Trat. Lovrenc Baoet Trst - ul. Piccardi, vogal Pasqja!e Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga. Postreže se veduo z dobrim lu svežim blagom prve vrste :: ter po nizkih lu zmernih cenah. POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM. •• Hočete najti dobrih HH t « :: ii\ cenih čevljev :: • $ Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barmra 41 i n (vogal ulice Sal ce) - - In v ono uL Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Josip TRST, ulica deli' Istltuto št 5 Priporoča »!a*. uhćiuitru SVOJO PEKARNO in KMDĆIČAttM), v kuteri ho dobi cel dna evei kruh in raznovrstne sladfiico. Mrk« Iz I. mlinov tor maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na (lom. Podpisana se priporoča slavn. slovenskemu občinstvu, naj se posluži za m o d o lu, via Ritimey.tr, 2214 l/lnriopclli delavec, poldelavec h učenec re IMtfpdrbKI iičej0 . ferbauc, ulica 8. Marco. 2214 PJaomSa veJčega slovenskega, nemAkega in llOCirjd) event nekoliko italijanskega jezika iftče r. kr. okrajno glavarstva v Sežani. Nastop sluibe s 1. iar.uurjim 1012. Dnevna plaća K 2.50. Pirmene ponudbe z uzorci pisave v aloven&čini in remSčini je uložiti na omenjeno c. kr. okr. glavarstvo do 24. decembia l. I. 2215 3?&7gnnj makaroni in testenine e jajcem „Mo- l'v&dllvlf nopol" bigienično pripravljene nado-mestujejo uiiprSno vsako drugo branilo Patite na znamke na zavitke: „M nop )l 2, 4 in 6 jajc". 2115 ftl9£fiuit* 7A ncPrt 'n Wea; ievraten, drugi UlddUVtr pinRo ir za ufenca je ca prodaj — Ulica P tr nio vrata 16. 2205 Slovanske igralno karte rffi0 kujigorrn J. Goifnjoo, ul. Oasorma 16., Gregor Zidai & C., Rocol 263, tobakama togolin, ulica Indnatria (Bv Jakob) in v Hežani: Fraii Scolfa, trgovec. * Kosini: Ivan Dekleva. 1472 UjKKH. FlUNC MATKtt - TRST igalnioa kave TELEFON 1743. PftjbolJAt »ti s.n dobivanja p«A«na kava. Moja pred Itirideaetimi leti nstanovljaaa h M obrtni rasatavi v Trato odlikovana tovarna sodov Ivriuje naročbe vsakovrstnih aodov, bodisi ca vin« »pirit, likere, tropinoveo, olje, alivovac, maraikin itd Jamčim u dobro delo In po niskih oenah, da »e bojim konkurentov. — Na dofelo poliljam cenike. 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. božične praznike — v novi — trgovini IGRAČ. Udana ANTONIJA RIEGER Ulica Setle Fontane 2 (Piazza Barriera) Zaloga tu- In muzem, vin iplrita likerjev razprodaja na debela In drobno jakob perhaud Trit, Via delle Acqua i\ 6, Trit (Nasproti Caffe Centrale) Velik i« or francoskega Šampanjca, penefih dezej nib italijacakih in avstro - ogrskih vin. Bordead Burgundtr, renskih vin, Mesella In Cbianti, Kui konjak, razna fganja ter posebni pristni tropino^ »livovfc in briujevec. Izdelki I. vr te, doili i*,], tičnih krajev. Vsaka naročba ao takoj izvrSi RiJ iilja se po povzetju. Ceniki na sabtevo in fi»D( Razprodaja od pol litra naprej. Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST SLIKAMI je Jlustrov. tednik Id Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno ===== 1 krono 80 stot. Zahtevajte ga povsod I — Naročite tnserlrajte v njem t Naslov: ILUSTROVAl TEDNIK, LJUBLJANA. s-s\ Prodaja svinjine s Učenjem pive Dreher in izbranih vin I. vrste. Trat, ulica Ghega 8. Velik izbor: gnjati, sira in svinjine. Giacomo Volpin. S Umetni: fotosrančnl ■ iCT^fe mi e- milo* Wtw itev, 41 (prti • Jako- h ITRBT. ■ CirtUMUa) | vaakamtaa apsasalto M. M. Hi. PosebiMt: Piratu]« vsakatare fotografi]«. bdi ■dthaasti P. aaiataikav ■pnjsaa aantba ta JU tavrtaja m dona, motatlo« ta« maH mtm. er prodaja - priložnostnih predmeto Ulica Giosue Carducci št. 18 (nasproti kavarni Ghiozza) po zuižauih cenah. Ostanek igrač za sv. Mito ^^ po vsaki ceni. = lOIIOMOMOllOI V OOSTILNI IOIIOHOIIO. £1 dua Američani v Trstu, ulica Crosada It. 3 se točijo izvrstna ISTRSKA lil VIPAVSifl TINA po tmern Automobili na posodo po šmarni ooni VantTO In Tidrl«v»nJ« artoniobtloT, — — 8olldot p«'1 Mehanična delavnica F. nMi & F. Venuti Via Tirno Tini - TRST - Popravlja in postavlja stroje Id I,|uJ kotle, parue motorje, na plin, ben«"1 nafta. • Industiijalne instalacije v«1 vrste : mline, stiskalnice in Čistilnice Bpecijuliteta fag za kamnje, stiskhl"11 za gronije ; stroji ta obde'ov*ujo Uiitlovanjfl oblik in uzorcev — — — nino in biikote.--"" Z-loga novih in starih motorjev, |rlJ galnic, stroje t aa vzdrževanje ga materijHla, mletje kave, drol " --gin t huičuib prednet