923
LEPA  VIDA
AstaZnidaršič
Pomlad je tvoja. V sebi jo odsevaš. Slepijo drzni cilji pred teboj. Začenjaš pot in morda še nocoj na skupnem romanju nais vse zag^ledaš.
Nekdo' omahnil je že na začetku, drugi se vzpenjamo, ne vemo kam, ustavljamo' v različnem se presledku, smo množica in vsak je čisto sam.
Od vseh izvoljena le ti prispeš čez morja. In ko' spet stopiš tam na varna tla, spoznaš, da zate so drugod obzorja, kamor te žene neugiiana sla.