Iz prvega zvezka Gregorčičevih „Poezij".
Priobčil dr. Mihael Opeka.
|red več leti je imel moj prijatelj v rokah Gregorčičev rokopis, vsebujoč 21 pesmi, pripravljenih za natisk v posebni knjigi. Ta rokopis je zanimiv. V njem so pri posameznih pesmah razni popravki in variante, nekaj opomb pesnika samega in kritiške opazke pesnikovega iskrenega prijatelja, Frančiška Erjavca, ki je bil rokopis pred natiskom pregledal. Preverjen sem, da bodo natančnejši opis tega rokopisa z veseljem čitali vsaj vsi Gregorčičevi častilci.
*
Na prvi strani rokopisa so zabelježeni vsi psevdonimi in šifre, pod katerimi je priobčeval Gregorčič svoje pesmi, v naslednjem redu:
X.
Bojan.
R. G.
G.R.
Gr. Gorski. Gorislav. Planinec.
R. V. Gregorčič.
Potem se vrste pesmi, numerirane in po isti vrsti kakor v I. zvezku „Poezij".
1. Uvod.
Kakor je tiskan. Opomba Erjavčeva: Dobro!
2. Naša zvezda. Kakor je tiskana. Opomba pesnikova:  Domoljubna pesen v VII šoli. Opomba pesnikova stavcu: Zadnjo kitico denite na posebno stran; ravno tako pri naslednji pesni!
3. Mojo srčno kri škropite. Kakor je tiskana.  Opomba pesnikova: Domoljubna pesen v VII. šoli.
4. Na sveti večer. Opomba pesnikova:   Po  narodni  veri   (vraži) vzeta. Kakor je tiskana; le začenja se ondi:
Na goro gre dekletce mlado, Ko svet . . .
na kar sledi opomba Erjavčeva: Da človek do potoka pride, mu navadno ni treba iti „na goro"! V tisku beremo zdaj: Ped goro ... In v 4. kitici sta prečrtani dve besedi:
Na goro miče tudi mene,
Ko sveto noč praznuje svet —.
ter popravljeni v:
Na goro vleče . . .
Ko sveto noč proslavlja svet —
kakor ter v tisku. — Pod pesmijo je dostavljen datum: 16/1. 82.
5. Sam. Kakor je tiskana.   Le ob  3. vrstici: Imaš li, brate, mnogo od nebes? je brati opomba Erjavčeva: Namesto vprašanja stavil bi jaz na konci vrstice vejico.
6. Mavrica.
Kakor je tiskana. Le dvoje Erjavčevih opazk je ob njej. Za verzi:
Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito zlato . . .
pravi kritik: V teh dveh vrsticah nekoliko moti, da beseda „da" mora veljati za kratek zlog. — Za poslednjim stikom:
Kadar zaliva nebeški vrtnar pa pripominja: Ad vrtnar l Levstik pravi, da slovenščina suffixa nar ne pozna, ampak da ga je zakrivil nemški: gortnar. Pisati je: vrtar! — Kakor je razvidno iz „Poezij", Gregorčič teh dveh in še nekaterih naslednjih prijateljevih opomb ni vpošteval.
7. Veseli pastir. Kakor je tiskana. Samo v 7. kitice 3. vrsti: In raji ko krone cesarske je oblika raji prečrtana in nadomeščena z rajši.
8. Pri zibki.
V tisku je: Pri zibelki. — Kitica druga se glasi prvotno:
Sedaj ti dnove rajske sreče
(na strani je oblika dneve)
Deli nebeški gospodar, Sedaj ti zlata doba teče, Krasnejše, oh, ne bo nikdar.
Nad vrsticami je popravljena v:
Sedaj trenotke sreče jasne Deli nebeški ti vladar, Zdaj ure ti teko prekrasne, Krasnejsih, oh ne bo nikdar.
Tako imamo tudi v tisku. Gregorčič je to kitico popravil vsled opazke Erjavčeve: Sreče in teče ni čista rima. — Dalje je prenarejena v 3. kitici 4. vrsta iz:
Ni znana teža ti nadlog
-       5*
v:
Ne teža rev, nadlog in tog,
in pa začetek pete kitice iz:
Zato le spavaj, angel šibki, Ki ravno si prišel na svet —
v:
Ki si nedavno vgledal svet —
kar je pa pesnik pozneje še popravljal, kajti v „Poezijah" (pred seboj imam II. pomnož. natis 1885) je: Ki nič ne veš še, kaj je svet.
9. Kesanje.
Opcmba pesnikova: starca, ki je zapravil svoje življenje. Kakor je tiskana. Le 3. kitica je nad vrstami popravljena iz:
v sedanje:
„Kdo ste, vi grozni obrazi, Ki moje oko vas opazi?
„Kedo ste, obrazi pregrozni, plašeči ob uri me pozni?
Erjavec je bil namreč podčrtal obliko opazi in pripomnil ob strani: v impf.!, to je: glagol bodi tu nedovršen.
V 3. vrsti 4. kitice ima rokopis prvotno saboj, potem je a prečrtan m z o nameščen ; v tisku se je pesnik na tem mestu končno odločil za seboj.
10. Siromak.
Kakor je tiskana. Samo zadnja kitica je izpre-menjena iz:
Za vse je svet dovolj bogat, In dobro vsem bi bilo, Ko kruh delil bi z bratom brat, Ko b' ga srce sladilo! v:
Za vse je svet dovolj bogat. In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat S prav srčnimi čutili -
kakor je v »Poezijah". — Na koncu je opazka Erjavčeva k predzadnji kitici: Ali se ,sirotenje' ne bi dalo nadomestiti s kako drugo, navadnejšo besedo?
11. a) Pogled v nedolžno oko. Ima naslednje variante: Kitica 1. iz:
Nikar, nikar se me ne boj, Nedolžni, nežni angel moj! Le semkaj k meni stopi, Oko v oko mi vtopi!
v nam znani tekst:
Le semkaj k meni sedi, Oko v oko mi gledi!
Sedanja 3. kitica:
Budi spomin mi krasnih dni,
37
(v rokopisu:
Budi mi sliko jasnih dni,) Ko bil sem še kot si zdaj ti. Spomina me mladosti Brez toge, brez bridkosti —
je popolnoma prečrtana in mesto nje napisana ta-Ie:
Budi spomin mi krasnih dni, Ko bil sem srečen, kot zdaj ti, Ko solza ni še tekla, Srca mi bol ni pekla.
11. b) Jeftova prisega.
V   „Poezijah": Jeftejeva. — Pesem obsega v rokopisu pet strani. Od zgoraj na desni pošev je zapisano: Judicum Liber, Cap. XI. Snov pesmi je namreč, kakor znano, svetopisemska. Erjavec je zaznamoval naslednje opazke :
Stik 10.
Otmi, otmi svoj sveti rod!
Pridevnik sveti je podčrtan in vprašaj (?) na robu.
Takisto mu v 23. stiku ni bila všeč beseda gaz; v 29. (Kako so tam) kovala (jekla); v 76. Ha (nepremišljena prisega): na strani je popravljeno Oh; v 80. Oh (ti nesrečni otrok moj): na strani Joj; v 82. (Ki kriv brezmejnega je) zlega. Tu stoji na robu opomba: zl6, gen zla; zlega pa je gen. od adjekt. zel, zla, zlo.
Poleg tega se je verz 36. prvotno glasil:
Zmagovalno pa na tla domača
Erjavec je naredil na strani znamenje, da verz ne teče, in pesnik je podpisal sedanjo varianto:
In zmagovit na tla domača.
V  verzu 77. je prvotno:
Obupno Je/ta zaječi
popravljeno v:
Obupno oča . . .
In stih 96. ima varianto:
Izpolni zaprisego oče — In izvrši prisego oče.
Erjavec je bil namreč ^(prisego) prečrtal in opomnil: „Za" bi jaz izbrisal. Saj ta zlog lahko nadomestiš.
12. Daritev.
Pri tej pesmi opazi čitatelj v rokopisu drugače malo ali pa sploh nepoznati akrostihon: DOLGO TE BOG ŽIVI. Posvečena je, kakor je zapisal v rokopisu pesnik sam, nekemu Smrekar-ju.
13. Kupa življenja.
Kakor je tiskana. Na koncu opomba Erjavčeva: Posebno lepa!
14. Prijatelj in senca.
To pesem, priobčeno pozneje v II. zvezku »Poezij", je Erjavec popolnoma in debelo s svinčnikom prečrtal ter opomnil zdolaj: Ali je tak prijatelj vreden tega imena? Gregorčič je zato pri natisku v II. zvezku del »prijatelja" med ušesca.
15. Izgubljeni cvet.
Kakor je tiskana. Opomba pesnikova: Narodna. Datum: 16./1. 82.
16. Pri mrtvaškem odru.
Kitica 2. je v rokopisu dvojna:
Z ročico se ročica K molitvi sklepa ti; /«l) snegobela lica Kot prej so lepa ti.
Poleg pa druga:
Kako lepo ročici2) Ti sklepaš, kot moleč, Cveto ti snežni lici Kot prej, kot prep) bliščeč.
Erjavec je napisal:  Prvotna kitica mi je ljubša. Kitica 3.:
In krog nedolžnih senec V rumenkastih laseh Ti plava cveto/ venec, Na ustnih rajsk nasmeh.
Erjavec je pripomnil, da senec in venec ni prava rima ter podčrtal obliki cvetni in ustnih, postavivši vprašaj ob robu.
Kitica 4.:
Smrt ni ti strahovita,
Če tudi v cvetu let,
Na lici se ti čita
Da ni ti mar za svet.
Mar za svet je podčrtano in na robu varianta: mari svet
Kitica 6. se začenja prvotno tako:
Iz tog in solz okrožja Ti srečna všla si zdaj .. .
Ta dva verza sta zabrisana in poleg je varianta:
Saj ti si srečno vtekla In solz doiine zdaj, Nesla je božja dekla Te v lepši, boljši raj.
Prva dva verza je pesnik v »Poezijah" še iz-premenil. Ob podčrtani nenavadno naglašeni besedi
i) In je prečrtan in nadomeščen s Ta . ..
2)  Prvotno ročice, na kar nima tretji verz: Cvete ti snežno lice ...          -
3)  Prečrtano in popravljeno v svetlo . . .
nesla je opomnil Erjavec: Ne vem, ali je smeti tako priglašati.
17. Siroti.
V  kitici 2. se glasita prva dva verza  prvotno:
Nikdo te ne zaliva, Komu je za-te mar? Premenjena  sta  — prvi nad vrsto,   drugi ob kraju — v sedanje glasilo:
Kedo li te zaliva, Komu pač ti si mar?
Erjavec jezikoznanec je ob drugem verzu : Komu je za te mar? naredil klicaj. Takisto zopet poleg oblike vrtnar v te kitice 4. verzu.
V  3. in 6. kitici (kakor tudi v 4. prejšnje pesmi) je zaznamoval Erjavec, da je če-tudi pisati narazen.
18.  Njega ni.
Opomba pesnikova: narodna. Kakor je tiskana. Le 4. kitica ima ob 3. stihu Kaj da vrta več ne dela opazko Erjavčevo: Ali se more reči: vrt delati? (einen Garten anlegen?); in pa v 6. kitici so zanimive variante:
Čez ograjo vrtno gleda — Zroč na pot k ograji seda — . . . cesto k seči . . .
In še dalje spodaj:
Tožna se k ograji vseda — Čakajoč ob seči seda!
V  4. vrsti zadnje kitice: Njega od nikodi ni! je nikodi podčrtan in nikoder na robu.
Tudi tej pesmi je dostavljen datum 16./I. 1882.
19.  V mraku.
Kakor je tiskana. Samo v 3. kitice 4. vrsti je Erjavec besedo sirotenje zopet podčrtal in napravil vprašaj na robu. In pa 2. vrsta 4. kitice je iz:
Hladu, miru po srci ni — varirana v:
. . . pri srci ni — in v sedanji:
. . . mi v srci ni
20. Na bregu. Kakor je tiskana. Ob 3. vrstici stoji opomba Erjavčeva: En zlog pogrešam. Spodaj je Erjavec označil pesem z eno samo besedico: Možka! Poleg je opomba pesnikova : 13. 1. 82. v Devinu kot osmo-šolec mislil, izdelal v Kobaridu.
S tem je završen 37 sttani obsežni rokopis. Na zadnji strani sta brati še zanimivi notici: V celici — v semenišči, Človeka nikar — v Kobaridu na pokopališči.
S
K
L3