ksilo delavcev v*gojif izobraževanju iub|^n°St' slovenije' f* aprila'1984 — 18 — letnik XXXV NAŠIM ^delavcem ^bralcem prijetne ^OMAJSKE PRAZNIKE! Med drugim preberite • IZOBRAŽEVANJE OB DELU — SLABA VEST REFORME, str. 2 • TUJI JEZIK — ENA OD BOLEČIH TRAVM NAŠE ŠOLSKE REFORME, str. 4 • POHVALE IN NAGRADE SAMO NADARJENIM UČENCEM?, str. 4 • REDNI RAZPISI, str. 5 • ŠOLA NI NIKOLI USTVARJALA IZGUBE, str. 18 Kritično o izobraževalnih skupnostih Več strokovnosti in samoupravnosti v delegatsko odločanje! V zadnjem obdobju se pogosteje vračamo k razpravam o samoupravni interesni organiziranosti vzgoje in izobraževanja, o delu občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti. Razprave so namenjene preverjanju, kako se uresničuje svobodna menjava dela v vzgoji in izobraževanju, kako deluje na tem posebnem področju družbeno-politični sistem in koliko delavci in občani neposredno in po delegatih v samoupravnih interesnih skupnostih resnično odločajo o temeljnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Za večino teh razprav, tudi v zadnjem času, je značilno, da temeljijo predvsem na kritičnem spremljanju in ocenjevanju prakse, nimajo pa za podlago strokovnih analiz, kaj šele raziskav, ki bi dale trdnejšo podlago za spreminjanje stanja. Hkrati ko razpravljavci tožijo, da manjkajo delegatskemu odločanju temeljitejše analize, tudi sami za svojo kritično analizo stanja nimajo več kot nekaj vtisov in špoznanj, nabranih iz prakse. Tudi razprava o samoupravni interesni organiziranosti v vzgoji in izobraževanju,'ki je bila na aktivu komunistov v izobraževalnih skupnostih in jo je pripravil Centralni komite ZKS dne 12 4. 1984, je ostala predvsem pri izmenjavi mnenj in oblikovanju splošnih vtisov in sklepov, ki naj bi rabili predvideni širši razpravi o razvoju družbeno-političnega sistema, ki jo pripravlja v bližnji prihodnosti Centralni komite ZKS. . V interesni organiziranosti vzgoje in izobraževanja ni malo odprtih vprašanj. Ali so zdajšnje posebne izobraževalne skupnosti najprimernejša in tudi dovolj smotrna ter uspešna oblika povezave uporabnikov in izvajalcev izobraževanja? Je teh skupnosti morda preveč pa bi jih kazalo skrčiti na štiri ali pet? Je odločanje v njih dovolj samoupravno? Morda bi ga lahko izboljšali z ustanavljanjem temeljnih skupnosti in enot ter z boljšo povezanostjo delegacij s samoupravnimi organi v ozdih in z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi? 'Zakaj se skupščine samoupravnih interesnih skupnosti še vedno ukvarjajo predvsem z denarnimi in tehničnimi vprašanji, premalo pa s temeljnimi vsebinskimi vprašanji določenega področja? Ali so dovolj razviti odnosi med posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije (Nadaljevanje na 2. strani) Ak. slikar in likovni pedagog v Trbovljah Janez Knez: Poliptih Kengern, 1978, olje »Predajanje sproščenemu kopičenju in bogatenju drobnih, prepričljivih domislic humorne narativne narave, vznemirljive fantastike ,horror vacui‘, ki zasleduje Kneza že več let, daje arabesknemu prepletanju ornamentalno-figurativnega vzorca, njegovemu skoraj stripovskemu »kasetiranju« in nizanju-brez poudarjanja osrednjega motiva, svojevrstno spontano stilizacijo, ki je čitljiva in likovno igriva hkrati.« (iz kritiškega zapisa Aleksandra Bassina) Med tnalom in nakovalom V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah so se reforma in šola, učitelji in učenci znašli med tnalom in nakovalom. To spoznanje je bilo poudarjeno v razpravi na Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, ki je te dni obravnaval izsledke evalvacijskili raziskav o srednjem usmerjenem izobraževanju. Kje se kažejo — v usmerjenem izobraževanju in celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja — temeljna protislovja, kje smo pred odgovornimi, če ne celo usodnimi odločitvami? Ko smo pred dobrim desetletjem zasnovali reformo, ki naj bi ■ ustvarila sodoben sistem izobraževanja in vzgoje, skladen s potrebami znanstveno-tehnološkega, gospodarskega in družbenega razvoja, pa tudi s potrebo po tesnejši povezanosti izobraževanja in dela v vsem človekovem življenju, smo bili še v obdobju vzpona in rastočega, čeprav skromnega blagostanja; ko smo reformo začeti uresničevati, pa so se že zbirali oblaki gospodarske krize. Denar, odmerjen za vzgojo in izobraževanje in posebej za usmerjeno izobraževanje, je začel kopneti. Zdaj je padel na spodnjo dopustno mejo, ki jo nekateri hočejo še znižati. Je zamisel reforme presegla naše možnosti? So njeni temeljni cilji - dati vsej mladini po osnovni šoli višjo raven splošne izobrazbe ter temeljno znanje in usposobljenost za delo, s tem pa tudi trdno podlago za nadaljnje nenehno izobraževanje —pre-razkošni? Naj se na pragu novega tisočletja vrnemo k včerajšnji ravni naših poklicnih šol? Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je tako pomisel z odgovornostjo zavrnil. Na čem pravzaprav gradimo našo prihodnost? Na kapitalu je ne moremo, ker ga nimamo, na zastareli tehnologiji tudi ne, denarja za nove naložbe pa je malo. Opreti se moramo torej predvsem na znanje, na svojo pamet in pridne roke! Kdor bi še to spodkopaval, bi spodkopaval našo prihodnost! Nekateri pojavi v zadnjem času kažejo, kot bi nekdo hotel sejati razdor med šolstvo in gospodarstvo, čeprav je njuna usoda tesno povezana. Zmeraj znova se objavljajo podatki, kako čezmerno rastejo izdatki za splošno.in skupno porabo; pri tem nekateri namigujejo na šolstvo, ki je med tako imenovanimi porabniki zdrsnilo že proti dnu lestvice in kjer osebni dohodki padajo na raven republiškega povprečja, alipa še nižje —kljub visoki izobrazbeni sestavi in zahtevnemu delu. Čeprav že celo desetletje velja odločitev, da bomo gradili usmerjeno izobraževanje na dveh stebrih -na šoli in tovarni, saj drugače ni mogoče usposobiti delavcev za sodobno proizvodnjo, v zadnjem času nekateri glasniki gospodarstva širijo nasprotno geslo: Tovarna ni šola, industrija mora dobiti od šole že povsem usposobljene delavce. Tako se je srednja šola znašla med tnalom in nakovalom. Visoko šolstvo pričakuje od absolventov srednje šole višjo raven splošne in strokovno-teoretične izobrazbe, proizvodnja pa praktično usposobljene delavce. Z ene strani očitajo srednji šoli, da bo v izobrazbi srednješolcev veliko nedopustnih praznin, z druge strani pa, da je naredila korak nazaj, ker premalo usposablja za delo. Resnica pa je, da so učenci že zdaj preobremenjeni, učni načrti in učbeniki prenatrpani, učitelji utrujeni in nezadovoljni. Očitno bo treba na novo ovrednotiti vsebino srednjega izobraževanja, ločiti temeljna znanja od stranske snovi, po posameznih programih v skladu z zahtevami dela po potrebi nanovo opredeliti razmerje med izobraževanjem za delo in tistim, ki je namenjeno nadaljnjemu izobraževanju, vzpostaviti drugačno ravnotežje med knjižno učenostjo in uporabnim znanjem. Ujeti med stvarnimi možnostmi učencev in izobrazbo, kakršno prinašajo iz osnovnešole na eni strani, na drugi pa med visokimi pričakovanji združenega dela in visokega šolstva, sred-nješolski učitelji sprašujejo, ali je npr. smotrno, da v osnovni šoli tudi dovolj sposobni učenci napredujejo z negativno ali poklonjeno zadostno oceno, brez potrebnega znanja? Ali ni to potuha z dolgoročnimi posledicami, če velja, da gradimo prihodnost na znanju in pridnosti? Ob vseh teh zagatah, ki niso rešljive brez učiteljeve zavzetosti in ustvarjalnosti, opažamo še tale kritični pojav: zlepa ni bilo ozračje v šolstvu tako malo spodbudno in razpoloženje v zbornicah tako malo optimistično kot danes. Ponekod se napetost stopnjuje že do kritične meje. Damoklejev meč krize ne visi le nad učiteljem, marveč hkrati nad celotno vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, ta pa je usodno prepletena z družbeno prihodnost- i°-, Cas je, da o vsem tem odgovorno spregovori naše najvišje samoupravno in politično telo —Skupščina SR Slovenije! To ugotavljajo tudi najodgovornejši organi v vzgoji in izobraževanju. JOŽE VALENTINČIČ dogodki novosti Kritično o izobraževalnih skupnostih (Nadaljevanje s 1. strani) ter občinskimi izobraževalnimi skupnostmi? Zdi se, da kljub dolgoletnemu delovanju samoupravnih interesnih skupnosti država še zmeraj vse preveč odloča o vzgoji in izobraževanju. Stališča, ki so v razpravi prevladala, pomenijo vsaj delen odgovor na navedena vprašanja. Tako se je več razpravljavcev uprlo nameri, da bi karkoli spreminjali zaradi spreminjanja, brez resnihLanaliz, tako rekoč na pamet. Predlogi, naj bi omejili število posebnih izobraževalnih skupnosti, niso ogreli, pa tudi ne predlogi, po katerih naj bi s še večjo institucionalizacijo teh skupnosti (z novimi temeljnimi skupnostmi in enotami) dosegli večjo samoupravno odločanje. Sedanje posebne izobraževalne skupnosti so se očitno ustalile in dosegle vsaj zadovoljivo povezanost in sodelovanje med uporabniki in izvajalci izobraževanja pri urejanju programskih in družbeno-gospodarskih vprašanj posameznih dejavnosti. Motnje v delegatskem odločanju niso v organiziranosti, marveč prej v tem, da so delegati pogosto postavljeni pred sklepe in omejitve, ki so bili sprejeti brez njih. Tako je na primer z vsakoletnimi prispevnimi stopnjami, ki režejo kruh- tudi vzgoji in izobraževanju. Ne na pobudo delegatov, temveč po sklepu na višji ravni so se v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih razmnožili izvršilni organi, ki so postali med seboj že slabo povezani. Kljub temu ukrepu pa se delegatske skupščine še vedno ukvarjajo z mnogimi stranskimi in formalnimi vprašanji, manj pa z bistvenimi vsebinskimi problemi vzgoje in izobraževanja. Del krivde nosijo tudi strokovne službe in organi, saj imajo delegati premalo strokovnih podlag za odločanje. Ostaja vtis, da so strokovne službe, na primer pedagoška služba, že predolgo zunaj delegatskega sistema, na strani države in ne na strani samoupravljavcev, ki bi jim morale strokovno pomagati. Nekateri razpravljavci so globlje razčlenili delegatska razmerja. Ugotovili so, da se delegati še vedno počutijo včasih v vlogi glasovalnega stroja. Od tod občutek nemoči in zastoja, ki ga krepi spoznanje, da sta vzgoja in izobraževanje zapostavljena in nimata v družbi tiste veljave, ki bi ju morala imeti. Zmeraj znova se pojavljajo še druga načelna vprašanja, npr.: koliko so utemeljene vedno večje razlike v gospodarskih možnostih bolj in manj razvitih območij, ali solidarnostna sredstva dovolj izenačujejo možnosti mladih za izobraževanje; ali je prav, da imajo za iste naloge in enako delo prosvetni delavci tudi do 30 odstotkov različne osebne dohodke, ker živijo v manj razvitih občinah? Očitno je tudi nasprotje med posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, ko je treba odločati o šolski mreži in vpisu v usmerjeno izobraževanje. Res je, da ne moremo prilagoditi šolske mreže željam občanov vsakega kraja, saj bi dobili tako negospodarno šolsko mrežo in malo kakovostne šole. Res pa je tudi, da centralistične težnje-^ posebnih izobraževalnih skupnosti niso usklajene z načeli policentričnega razvoja Slovenije. V prihodnje bo zato treba še naprej usklajevati različne interese v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kjer se srečujejo ob skupščinskem odločanju interesi občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, pa tudi celotne družbe. JOŽE VALENTINČIČ Izobraževanje ob delu - slaba vest reforme Skupščina Zveze delavskih univerz Slov atije o nadaljnjem razvoju izobraževanja odraslih P Za slovenske delavske univerze je letošnje leto jubilejno. Petindvajset let je minilo od takrat, ko je bila ustanovljena večina delavskih univerz in je domala vsaka občina dobila svoje središče za izobraževanje odraslih. Tako kot to izobraževanje so tudi delavske univerze doživele v naslednjih desetletjih obdobje razcveta in vzpona, ki mu je pa žal sledil zastoj, ki se časovno ujema z reformo, z reformo pa je vsaj delno tudi vzročno povezan. Zdajšnja kriza izobraževanja odraslih je kot slaba vest reforme: vedno znova namreč opozarja, da se na tem področju vzgojno-izobraževal-nega sistema reformna stališča ne uresničujejo. Ne gre le za upadanje vpisa odraslih v šole vseh stopenj zaradi spleta različnih vzrokov; bolj kritično je to, da se zamisel o nenehnosti izobraževanja in vfgoje, ki jo v zdajšnjem svetu povezujejo z napredkom in celotnim znan-stveno-tehničnim razvojem, pri nas prepočasi uresničuje. Reforma ostaja v mejah tradicionalnega šolstva, ki so postale pretesne za sodoben sistem vzgoje in izobraževanja. O teh in podobnih vprašanjih so govorili tudi na skupščini Zveze delavskih univerz Slovenije, ki je bila v Ljubljani 17. 4. 1984. Skupščina, ki jo je vodil predsednik Zveze Boris Lipužič, je sprejela temeljne razvojne naloge delavskih univerz in Zveze delavskih univerz Slovenije v prihodnjem obdobju, nato pa še program in načrt dela Zveze delavskih univerz za leto 1984. Marko Marinšek (8. razr.): Skulptura, osnovna šola A. Aškerc, Titovo Velenje Dokument o temeljnih razvojnih nalogah delavskih univerz in njihove Zveze je nastajal dalj časa in so ga sooblikovale vse delavske univerze. V njem je poudarjena potreba po študijsko in raziskovalno zasnovanem načrtovanju in programiranju izobraževanja odraslih, ki edino lahko zagotavlja usklajenost izobraževanja s potrebami delavcev in občanov ter določenega okolja in družbe. Zlasti zadnja leta so delavske univerze izučila, da se morajo pri iskanju, uvajanju in razvijanju novih vsebin, oblik in metod dela opirati predvsem nase, saj so se strokovne službe zaprle v šolstvo. V nenehnem posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa vidijo delavske univerze pot napredka, saj jim gospodarske razmere in čedalje slabše gmotne možnosti izobraževanja niso naklonjene. Pri razvitih delavskih univerzah delovni ljudje in občani nenehno iščejo odgovore na vprašanja, kje naj se izobražujejo in kateri program naj si izberejo. Tako postajajo defavske univerze središča andragoškega svetovanja, odprta vsem odraslim prebivalcem, pripravljene pomagati tudi delovnim in družbeno-političnini organizacijam, ki želijo organizirati to izobraževanje. S svojimi pobudami in dejavnostjo zagotavljajo v svojem okolju nepretrgan razvoj izobraževanja odraslih, čeprav morajo pri tem premagovati veliko ovir. Tako ostajajo delavske univerze tudi v zdajšnjih razmerah nosilke sodobnega izobraževanja odraslih, ki zahteva izvirne rešitve v prožno zasnovanem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Razprava na skupščini Zveze delavskih univerz je pokazala, da je kljub letom krize med andragoškimi delavci še precej volje po nadaljnjem razvijanju izobraževanja odraslih, pa tudi zaupanja v prihodnost nenehnega izobraževanja. To bo pri- Petintrideset iet usposabljanja mladine za splošno ljudsko obrambo b. pomoglo boljšemu vrednotenju znanja, izobrazbe in ustvarjalnosti. Med znake prehodne krize sodi prav podcenjevanje izobraževanja, znanja in znanosti, povpraševanje po nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcih, ob tem ko se veča število brezposelnih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ohranjanje dualizma »internega« in javnega poklicnega usposabljanja, priz- ? navanje delovnih zmožnosti e namesto zahteve po pridobitvi! n manjkajoče izobrazbe itd. Ob ? vsem tem pa delavec vse težje' t uresničuje svoje pravice od izo- 11 braževanja, ugotavljajo sindika- s ti. Zato so razpravljavci na seji F povezovali razmišljanja o naših razvojnih možnostih z vidika leta 2000 tudi z razvojem izobraževanja odraslih, kjer moramo preiti od besed k dejanjem. Tak odločilen korak bo treba narediti še marsikje, npr. v vseh strokovnih službah s področja izobraževanja, kjer je izobraževanje odraslih že več let zapostavljeno, v mnogih občinskih in posebnih izobraževalnih skup-nostih, kjer se ukvarjajo samo z izobraževanjem mladih, v marsikaterih šolah usmerjenega izobraževanja kjer prekrižanih rok čakajo na odrasle kandidate, za katere je s programi prilagojenimi mladini pripravljena Prokrustova postelja. Morda je za sedanji trenutek usmerjenega izobrežvanja značilen primer, ko se je na delavsko univerzo obrnilo vodstvo srednje šole s prošnjo, naj jim poskrbi dveurno predavanje iz andrago-1 gike, da bodo usposobili učitelje za delo z odraslimi. Tako gledanje na sodobno izobraževanje odraslih in andragoško znanost mora pripeljati izobraževanje ob delu v krizo. Še sreča, da imamo tudi glasnike in nosilce drugačnega izobraževanja odraslih, ki odpirajo reformi in temu izobraževanju pot naprej! JOŽE VALENTINČIČ NOV KORAK K USPEŠNEMU SODELOVANJU MED SLOVENIJO, FURLANIJO IN JULIJSKO KRAJINO Videmska in ljubljanska univerza sklenili sorazum o sodelovanju Mnogi slovenski študenti iz Trsta in Gorice se odločajo za nadaljevanje visokošolskega študija na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Vpišejo se zlasti na tiste fakultete, ki jih v Trstu ni, posebno veliko pa se jih odloči za slavistiko. Ob koncu študija so imeli težave, saj jim jugoslovanskih diplom v Italiji niso priznavali. Mnogim so priznali diplomo šele potem, ko so ponovno opravili nekaj izpitov. Ob lanskem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Italiji sta državi podpisali sporazum o medsebojnem priznanju diplom, doseženih v Jugoslaviji ali v Italiji. Ta pomembni sporazum, bo nedvomno pripomogel tudi k uspešnejšemu sodelovanju med italijansko univerzo v Fur-laniji-Julijski krajini in univerzo v Ljubljani. Tržaška univerza je podpisala sporazum o sodelovanju z ljubljansko univerzo že pred leti, letošnjega 13. marca pa je sklenila tak sporazum tudi univerza iz Vidma. Podpisala sta ga rektor' videmske univerze prof. dr. Franco*Frilli in rektor Univerze 'varda Kardelja v Ljubljani j f. dr. Ivo Fabinc. Sporazum cdvideva izmenjavo docentov, asistentov in raziskovalcev v udijske namene, izva- janje skupnih raziskovalnih projektov, udeležbo na različnih seminarjih in simpozijih itd. Sporazum bo uravnaval sodelovanje med obema ustanovama na znanstvenem, tehničnem in didaktičnem področju, predvideva pa tudi pretok informacij o dejavnosti obeh univerz in skupno prirejanje znanstvenih srečanj in izmenjavo publikacij. Da bi spodbudili spoznavanje in študij obeh jezikov in njunega književnega bogastva, se bodo po sporazumu izmenjavali tudi lektorji slovenskega in italijanskega jezika. Videmska univerza si je s podobnimi konvencijami zagotovila sodelovanje tudi z avstrijsko univerzo v Celovcu, z madžarsko v Szegedu, s poljsko v Krakovu in z izraelsko v Beer Shevu. Za slovensko manjšino v deželi Furlaniji-Julijski krajini je sporazum o sodelovanju z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani še posebno pomemben. Zadovoljstvo ob tem dogodku so izrazili tudi beneški Slovenci, zlasti študentje, ki obiskujejo tečaje slovenščine, saj bodo- zdaj imeli na furlanski univerzi boljše možnosti za učenje slovenskega jezika. , MARKO PAULIN ( ZUf- ji j .3 5 ■ j■ .i S :i I \ Letošnje šolsko leto je jubilejno, saj mineva 35 let organiziranega usposabljanja mladine za splošno ljudsko obrambo. V takratni predvojaški vzgoji se je usposabljala mladina od 17. do 21. leta. Predvojaška vzgoja je bila enotna za mladince in mladinke ne glede na šolanje, njena vsebina pa se je razlikovala glede na namen: mladinci so se pripravljali za armado, mladinke pa za delo v pomožnih službah. Študentje so se usposabljali pri dopolnilni predvojaški vzgoji, ki je dajala posebno znanje, primerno visokošolskemu izobraževanju; druga vsebina pa je bila prirejena za kmečko, delavsko, mestno, gimnazijsko (mladinci in mladinke) in drugo mladino. Zasnova predvojaške vzgoje je temeljila na praktičnem vojaškem znanju in na določenih spretnostih (okrog 75 % programa), ki so potrebne za neposredno sodelovanje v oboroženem boju. Prvi uspehi pri vojaško-stro-kovni vzgoji so bili zelo dobri, pomanjkljiva pa je bila voja-ško-politična vzgoja; to pa je razumljivo, saj je bila tovrstna vzgoja novost, ki je prvič potekala na vsem območju naše države. Vzporedno s predvojaško vzgojo so bili zasnovani tudi program: usposabljanja članstva v množičnih organizacijah: v telesni kulturi, Rdečem križu, v Ljudski tehniki idr. Namen teh T» S 'f C/ ‘J O . I ' . : '»• programov je bil usposobiti članstvo za delo v miru in v vojni. Takrat so se usposabljale na zdravstvenem področju tudi mlade kmetice in delavke. Nekajletne izkušnje so pokazale, da je treba spremeniti predmetnike in učne načrte predvojaške vzgoje tako z vsebinskega kot tudi z organizacijskega vidika glede na potrebe Jugoslovanske ljudske armade in celotnega obrambnega sistema. predvojaške vzgoje zasledimo letu 1953, ko se je spremen organizacijska sestava predvo ške vzgoje, 'takrat smo ustam Ijali učna središča v okrajih mestih, dopolnjevali smo pi grame, pripravljali nove učt nike in učila. Tako se je bogatilo področje predvojaške vzgoje in tovrstno izobraževanje je postajalo čedalje bolj kakovostno. Novi učni načrt za predvojaško vzgojo v srednjih šolah in fakultetah je v šolskem le 1957/58 določal, da je treba skrčiti tovrstni pouk od štirih na tri šolska leta, tako da se ne bi zmanjšala učinkovitost predvojaške vzgoje. Racionalizacija tega pouka se je še nadaljevala v šolskem letu 1963/64, ko so tovrstni pouk uvedli v zadnje letnike srednje šole in v prve letnike fakultete. Pri središčih za predvojaško vzgojo so se takrat oblikovale mladinske enote, ki so združevale mladino od 16. do 20. leta. Le-ta se je praktično uspo- sabljala (15 do 20 dni) za delovanje v vojni in miru. Takrat seje končala predvojaška vzgoja za kmečko, delavsko in mestno mladino. Zasnova obrambnega usposabljanja ni bila več enotna, ker v tovrstno usposabljanje niso bile zajete tiste mladinke, ki niso obiskovale srednje šole. Z novo zasnovo predmeta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita je bilo treba spremeniti obrambno vzgojo mladine in njeno obrambno usposabljanje in ju uskladiti z družbenimi potrebami. Zato so se takrat povsem spremenili vzgojni smotri in vsebina predvojaške vzgoje. S šolskim letom 1970/71 so zakonske spremembe in način podružbljanja zahtevali, da se v osnovno šolo uvede predmet prva pomoč in zaščita, v srednjo pa obramba in zaščita; v visokih in višjih šolah pa se je predmet preimenoval v splošno ljudsko, obrambo in družbeno samozaščito SFRJ. Temeljna značilnost zdajšnjih programov je v tem, da ni več pretežno vojaškega usposabljanja (ki ga je vsebovala predvojaška vzgoja), temveč da si mladina pridobiva še znanje in spretnosti, ki jih lahko uporabi pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V zdajšnjih načrtih so vojaško znanje in spretnosti prilagojeni sposobnostim mladih. Obramba in zaščita kot samostojni učni predmet v osnovni šoli (predmetno področje tečajne oblijte) ^e postal enakovreden z drugim: predmeti. Smotri in vsebina obrambe in zaščite niso togo zastavljeni, j temveč se prepletajo z drugimi vsebinami vzgojno-izobraževal' ! nega programa. Ta temeljna zamisel pa se še ni povsod uvelja- i vila predvsem zaradi organizira- j nosti šole, ki je še zmeraj tradicionalna. Zdajšnji način obrambne | vzgoje in usposabljanja omogoča vsem osnovnošolcem (tudi tistim, ki imajo prilagojene programe) in mladini v usmerjenem izobraževanju, da se ustrezno j seznani s tem področjem. Napačno pa je, da je mladina, ki se ne šola v srednjem usmerjenem ; izobraževanju, deležna le prilagojenega programa. Pravilna obrambna vzgoja pripomore k vsestranskemu razvoju osebnosti in hkrati usposablja mlade, da bodo znali varovati našo socialistično skupnost-To ni »vojaška vzgoja«, ki bi usposabljala in pripravljala za | vojno, temveč vzgoja mladine za ! dejavno vlogo pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti-To pa pomeni moralno-politič- , no, vojaško-strokovno, duševno in telesno in samozaščitno usposabljanje mladine glede na njeno I razvojno stopnjo. Mladina namreč mora vedeti, kako je treba braniti naše pridobitve iz preteklosti in kako vaiovati dosežke naše samoupravne socialistične skupnosti. IVAN HREN 'r”“ , . Ali dovolj Spremembe m upoštevamo tudi popravki v usmerjenem izkušnje drugih? izobraževanju V Srbiji je pedagoška služba organizirana drugače Po novem Zakonu o usmerje-n®fn izobraževanju, ki ga je spre-|eia Skupščina Črne gore julija . nk se učenci srednjega usmerjenega izobraževanja ne odlo-aJo več za stroko in poklic šele P° končani skupni vzgojno-izo-razbeni osnovi, kot je bilo to ,°sjej, marveč že takoj po kontni osnovni šoli. Pri izobraževala za prvo in drugo stopnjo . r°kovnosti se pri vpisu odlo-c®Jože za poklic, pri izobraževala za tretjo in četrto stopnjo rokovnosti pa se odločijo naj-Prej za stroko, v drugem letniku Pa tudi za poklic. Pedagoški svet tlaj bi sicer sprejel nove pro-§rame že v kratkem, tako da bi Pa lahko začeli uvajati že v pri-°dnjem šolskem letu. Vendar je javna razprava opredelila °U za to, da bi se novi programi ^edli šele s šolskim letom ^85/86. - . ^ razpravah o usmerjenem 2°braževanju so bile ocene eaotne v tem, da je temeljna ^meritev reforme pravilna lakinitev dualizma, zvišanje ^Plošne ravni in strokovnosti, eaiokratizacija itd.). Vendar so Se v dozdajšnjem uresničevanju jtsmerjenega izobraževanja po-azale tudi slabosti, med njimi lasti ta, da so srednješolci predlo usposobljeni za delo. zroki so v tem, da se učenci šele P° drugem letniku odločajo za ®Proko in poklic in da v prvih aveh letih srednjega izobraževala nimajo potrebnih strokovnih Predmetov in praktičnega Pouka. Doslej so pripravili več osnut-tov novih programov in pred-JPetnikov. V njih so splošno izo-raževalni in strokovni predmeti | °lj enakomerno razporejeni, sRbija čeprav je v prvih dveh letnikih še vedno težišče na splošnem izobraževanju. Po novem je število strok skrčeno na 18, število poklicev pa na okoli 200. Čeprav bodo novi programi pravočasno pripravljeni večina predlaga, naj bi jih v prihodnjem šolskem letu še ne začeli uresničevati. Treba bo namreč pripraviti še nove-učbenike in dobro usposobiti učitelje. V vseh republikah in pokrajinah naj bi tudi uskladili poglede na izobraževanje od prve do pete stopnje strokovnosti, sprejeli skupna programska jedra za vsa področja in predmete in enotno nomenklaturo poklicev. Za uresničevanje novih programov bo treba zagotoviti boljše gmotne temelje, zlasti še za strokovno usposabljanje, da bo bolj kakovostno kot doslej. Šole in uporabniki izobraževanja, samoupravne interesne in družbeno-politične skupnosti naj bi pripravili podrobne načrte, kako zagotoviti čim uspešnejši praktični pouk in pouk strokovnih predmetov. Preurediti bo treba tudi mrežo srednjih šol; pri tem ne bo šlo brez težav, saj bodo potrebne večje kadrovske spremembe, verjetno pa bo treba ukiniti tudi kakšno šolo. Priprava novih prognhnov odpira še nova vprašanja: kako bolje povezati programe srednjega izobraževanja in programe osnovne šole, na drugi strani pa programe srednjega in visokega izobraževanja. Nekateri ob tem predlagajo, naj bi novih programov ne uvedli takoj v vse šole, temveč naj bi jih najprej preverili na določenem vzorcu srednjih šol. RADIVOJE OSTOJIČ Simpozij o problemskem pouku ^ Banji Koviljači je bil pred kratkim prvi jugoslovanski sim-P°zij o problemskem pouku. Organizirala sta ga učiteljsko druš-tv° v Ložnici in Samoupravna ^goja, naše najmlajše pedago-pko glasilo. Pokrovitelja sta bila rosvetni pregled in Dečje novi-n^- Simpozija se je udeležilo °koli 1200 prosvetnih delavcev, °d teh vsaj dve tretjini učiteljev ^ neposredne pedagoške prakse. Delo je potekalo v sekcijah za pružbene in naravoslovne vede ■n za razredni pouk. V učni praksi bo treba marsikaj korenito spremeniti — tradi-c>onalni pouk zavira učiteljevo in učenčevo ustvarjalnost. Pro-lemski pouk odpira velike mož-nosti. je poudaril Marko Steva-n°vič, urednik Samoupravne ^goje, eden glavnih orgamza-orjev simpozija, svetovalec me-°bčinskega zavoda za napredek ^zgoje in izobraževanja v Valje-u- V skladu s temi izhodišči so na Srečanju teoretiki in praktiki jzmenjali veliko dobrih izkušenj 'n spoznanj o tem, kako zame-M spominsko učenje z reševa-Jem problemov in raziskoval-‘p1 delom in to na vseh starost-j*1 stopnjah, kako izbirati pro-ente in primerne vzorce za nji-0v° reševanje. Predpisi sicer ne ^enjajo in ne spodbujajo do-0,J učiteljeve ustvarjalnosti; pndar je kljub temu vse več uči-•ppv, ki želijo biti ustvarjalni in p^e|o poti k sodobnejšemu Simpozij o problemskem jiptiku je omogočil sintezo teore-Crtlh spoznanj in praktičnih iz- kušenj ter spodbudil udeležence k novim iskanjem, je poudaril na koncu Marko Stevanovič. Problemski pouk je eden najučinkovitejših načinov učenja. Z njim dosežemo večjo kakovost, obseg in trajnost znanja pa tudi njegovo večjo uporabnost v praksi — vse to pa brez dodatnih gmotnih naložb. Seveda pa tudi problemski pouk ni čarobna palica, s katero bi lahko rešili neresna vprašanja v vzgoji in izobraževanju. Simpozij so ugodno ocenili tudi učitelji. Tako npr. Biljana Djurdjevič iz Orašja pravi, da si je v desetih letih dela v kombiniranem oddelku pridobila veliko dobrih izkušenj s problemskim poukom, ki je nepogrešljiva oblika samostojnega dela učencev. Tako lahko uspešno individualiziramo in diferenciramo pouk. uvajamo problemsko učenje in učenje z odkrivanjem, uporabljamo skupinski pouk, delo v dvojicah in podobno. Meni, da je bilo srečanje še posebno zanimivo zato, ker so na njem veliko povedali tudi delavci iz prakse, da je bilo dovolj časa za izmenjavo izkušenj, ki jih lahko takoj tudi sami uporabimo v praksi. Otroci želijo iskati, premagovati ovire in sami odkrivati rešitve. Srečni so, kadar znajo sami rešiti problem. Ali ni prav, da jim to omogočimo? Tako pravi Biljana Djurdjevič. Sklenili so. da bo prihodnji posvet o problemskem pouku leta 1986 — spet v Banji Koviljači. MOMČILO PARAUSIČ Pedagoška služba v Srbiji je šla v korak z družbenim razvojem in napredkom šolstva, spreminjala je vsebino, organiziranost in metodo dela in se tako vedno znova prilagajala družbenim potrebam. V prvem povojnem obdobju, v času idejne, družbene in znanstvene preobrazbe vzgoje in izobraževanja, je prosvetno-peda-goška služba opravljala tako pe-dagoško-svetovalno kot admini-strativno-nadzorno vlogo. Ob uvajanju družbenega upravljanja je bilo v nadzor zajeto tudi uresničevanje zakonov o predšolski vzgoji, osnovni šoli in srednjem izobraževanju; po letu 1959 so nastali posebni zavodi za pedagoško službo, nadzorniki pa so še preimenovali v svetovalce. Komaj šest let kasneje, leta 1965, so se z novim zakonom ti zavodi iz upravnih organov spremenili v samoupravne delovne organizacije, ki pa so ohranile nekatere upravne in nadzorne pristojnosti. Nekaj let kasneje je bil v Srbiji sprejet zakon "o prosvetnem nadzoru, ki je začasno odvzel zavodom za prosvetno-pedagoško službo nadzorno funkcijo in jo prenesel na prosvetne nadzornike. Novi zakon o prosvetno-pedagoški službi iz leta 1975 pa je pedagoško službo nanovo opredelil. Po tem zakonu je prosvetno-pedagoška služba namenjena predvsem pospeševanju vzgoj-no-izobraževalnega dela v predšolskih organizacijah, v osnovnih in srednjih šolah. To službo opravljajo občinski in medobčinski zavodi za napredek vzgoje in izobraževanja in republiški zavod — vsi pa kot samostojne organizacije združenega dela. Družbeno-politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje zagotavljajo potreben denar za delo teh zavodov in to po določilih zakona. Zavodi za napredek vzgoje in izobraževanja, preučujejo in vrednotijo uresničevanje predmetnikov in učnih načrtov, o tem poročajo ustreznim orga' nom; pomagajo vzgojno-izo-braževalnim organizacijam in jim dajejo pobude za napredek vzgojno-izobraževalnega dela. Vpogled v to delo vsebuje tudi strokovno pedagoški nadzor nad uresničevanjem programov, smotrov in nalog. Zavodi za napredek vzgoje in izobraževanja si prizadevajo za stalno posodabljanje teh dejavnosti: sami in v sodelovanju z drugimi organizacijami prirejajo razne oblike strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, priprav- ljajo osnove in merila za vrednotenje pedagoškega dela učiteljev in vzgojno-izobraževalnih organizacij, različne analize, raziskujejo in se lotevajo drugih strokovnih nalog, ki jih terjajo družbene potrebe. V primerjavi s prejšnjimi zakoni nalaga sedanji zakon o pro-svetrio-pedagoški službi tem zavodom širše obveznosti in naloge, zlasti pri pospeševanju izobraževanja in vzgoje. Strokov-no-pedagoški pregled vključuje po potrebi opozarjanje na pomanjkljivosti in potrebne ukrepe za njihovo odpravo. Po strokovnem pregledu vzgojno-izobraževalnih organizacij pripravi pedagoška služba, za te organizacije, ustanovitelje in samoupravne interesne skupnosti pisno poročilo, ki vsebuje strokovno oceno dela učiteljev, ravnatelja in drugih strokovnih sodelavcev in celotne organizacije. V celotnem delu pedagoške službe pa izstopa predvsem prizadevanje, da bi se čim bol j približala potrebam in željam vzgojno-izobraževalnih organizacij. Podružbljanje vzgoje in izobraževanja ter reforma zahtevata čim večjo povezanost šole z okoljem in združenim delom ter uresničevanje svobodne menjave dela. V novih okoliščinah morajo vzgojno-izobraževalne organizacije reševati pedagoška vprašanja na nov način; pri tem jim je v oporo prosvetno-pedagoška služba. Tudi po njeni zaslugi se pedagoška praksa nenehno bogati z novimi 'vsebinami, oblikami, metodami in sredstvi. Prizadevanja pedagoške službe so namreč usmerjena k posodabljanju in višji kakovosti ne le pouka, marveč tudi interesnih in drugih dejavnosti, proizvodnega in drugega družbeno koristnega dela, deta skupnosti učencev in njihovih organizacij ter kulturne in druge dejavnosti šole. V vzgojno-izobraževalnih organizacijah se tako hitreje uveljavljajo novi odnosi, ki spreminjajo položaj učitelja in učenca. Vzgojno-izobraževalno delo postaja pestrejše, prožnejše in bolj razgibano. Samoupravna preobrazba sega na vsa področja vzgoje in izobraževanja, in uveljavlja nove prijeme in spoznanja. K vsemu temu pa precej pripomore dobro organizirana pedagoška služba s pedagoškimi svetovalci, ki gredo v korak s časom in se ustvarjalno lotevajo pospeševalnega dela. LJUBIVOJE BAJIČ, pedagoški svetovalec KOSOVO Združeno delo naj bolje skrbi za izobraževanje Gospodarska zbornica Koso\ a je 23. in 24. marca pripravila v Brezovici širši pos\ ct o izobraževalni vlogi združenega dela. Posveta so se udeležili poslovodni in kadrovski delavci iz večjih delovnih organizacij, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje in zaposlovanje, predstavniki šol, pedagoške službe, družbeno-politič-nih skupnosti in drugi. V uvodnem referatu je Nazmi Juniku, tajnik Gospodarske zbornice Kosova, razčlenil nezadovoljivo izobrazbeno sestavo zaposlenih. Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo med zaposlenimi še 16.6 9Ž nekvalificiranih delavcev in 1 1,9% polkvali-ficiranih. Med visoko strokovnimi delavci je premalo tistih, ki imajo tehniške fakultete. V primerjavi scelotnoJugoslavijoima Kosovo precej manj kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, ki so hrbtenica sodobne proizvodnje. Med zaposlenimi jih je še zmeraj 8 °7c brez šole ali takih, ki imajo samo do tri razrede osnovne šole; 23,7% delavca pa ima le končano osnovno šolo. Tako kot drugje v svetu bo treba tudi pri nas dosledneje uresničiti zamisel o nenehnem, do-življenjskem izobraževanju, je poudari) profesor beograjske filozofske fakultete dr. Dušan Sa-vičevič. To ni le šolsko vprašanje — to je naloga vse družbe in njenih ustanov. Prav tako tudi re- forma ni le pedagoško, marveč družbeno vprašanje. V združenem delu še vse premalo skrbno načrtujejo kadre in izobraževanje, je poudaril profesor filozofske fakultete v Prištini dr. Radivoj Kulič. V manjšini so organizacije združenega dela, ki imajo letne in srednjeročne kadrovske in izobraževalne načrte, dolgoročnih načrtov pa ne. Komaj tretjina organizacij redno preučuje izobrazbene potrebe delavcev, še manj pa je tistih, ki pri strokovnem izpopolnjevanju delavcev mislijo tudi na marksistično in kulturno estetsko izobraževanje. Izobraževalne službe v ozdih niso najbolje sestavljene. V njih je sicer 3 1,5 %. delavca z visoko, 35,3 % z višjo in 29,4 % s srednjo izobrazbo. Zal pa nimajo izobrazbe ustrezne smeri, saj je na primer med 15 delavci s fakultetno izobrazbo samo en pedagog an-dragog. Posvetovanje je opozorilo na pereče naloge združenega dela pri izobraževanju in spodbudilo organizacije združenega dela, naj več store za njegov napredek. Po sklepu posvetovanja bodo sledila še nova prizadevanja in ukrepi, ki naj bi zagotovili boljšo povezanost izobraževanja in dela, združenega dela in vzgojno-izobraževalnih organizacij in hitrejši napredek izobraževanja v vsaki organizaciji združenega dela. ISA ILAZ1 Janez Knez: Cirkus in klovni, 1970, olje Zanimivosti iz ameriškega šolstva Dr. Diana Ravitch predavala na Zavodu SRS za šolstvo Zavod SR Slovenije za šolstvo je 29. marca 1984 obiskala dr. Diane Ravitch, izredna profesorica za področje zgodovine šolstva na Pedagoški akademiji Univerze v Kolumbiji in predavala o zgodovini ameriškega šolstva ter o novejših tokovih na področju izobraževanja. Zanimivega predavanja in razprave po njem so se udeležili delavci zavoda, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in Pedagoškega inštituta. Za ameriško šolstvo je značilno, da ni sistemsko urejeno, saj vlada v politiki šolstva velika samostojnost in ima vsaka šola svojo sistemsko politiko. Skupna značilnost pa je vseeno na dlani: zagotoviti enake možnosti vsem. ne glede na rasne, etnične in individualne razlike. Takšna ureditev pa vodi do nasprotij, značilnih za ameriško šolstvo. Tako bi lahko razdelili ameriške šole na dobre in slabe, ne moremo pa govoriti o tipični šoli. Po obvezni šoli se je izoblikovala obsežna, razvejena zasnova — približno tri tisoč ustanov, namenjenih izobraževanju po osnovni šoli. Od teh jih je približno 10% selektivnih in pripravljajo učence za visokošolski študij. Štipendije razdeljujejo prek državnih in lokalnih organov. Šole se dokaj slabo povezujejo z gospodarstvom in industrijo, čeprav je v zadnjem času opazil,, da se podjetja precej zanimajo za načrtovanje svojih kadrov. Posebna značilnost ameriškega šolstva je prožnost in mobilnost pri iskanju boljše zaposlitve. Nič nenavadnega ni, če Amerikanec spremeni poklic in zd avnik postane pravnik, prav-nil pa oblikovalec in podobno. Ta mobilnost se prenaša iz gospodarstva v Izobraževanje in obrnjeno. Značilna pa je za zadnjih petnajst let. Včasih sodelujejo visokošolske ustanove tudi pri reševanju gospodarskih in družbenih težav, ni pa mogoče tega pojava posploševati. V srednjih šolah prevladujejo izbirni programi glede na obvezne. Samo 15% programov vsebuje znanje in učenje tujih jezikov, zato si zadnja leta prizadevajo, da bi število ur za tuje jezike povečali in namenili večjo pozornost tudi učenju angleškega jezika. Financiranje programov omogočajo in spremljajo krajevni, območni in zvezni odbori, ki pa manj vplivajo na vsebinsko zasnovo programov. Učenci se vključujejo v različne oblike sindikalnih organizacij. Deloma soodločajo o izobraževalnih programih in o notranji organizaciji, ne vplivajo pa na izvolitev in potrditev učiteljev. Zaradi različne sestavljenosti Združenih držav glede na raso, jezik in etničnost skuša ameriško šolstvo z asimilacijo priseljencev čimprej ustvariti enotnost. Pa vseeno: prav zaradi močnega dotoka priseljencev obstaja manjšinsko šolstvo, za katero je najtežje zagotoviti ustrezne učitelje za jezikovne skupine priseljencev, dokler se ti ne asimilirajo. Enotna merila veljdjo za črnce in belce; to se kaže v metodah poučevanja, v učilih in podobnem. Na univerzi je odločujoča enota fakulteta ali celo oddelek in ne administracija, politično prepričanje pa ne vpliva na službeno napredovanje akademikov. In še tale podatek: zdaj študira 12 milijonov Američanov, od teh jih je tretjina starejših od 35 let. Predavanje dr. Diane Ravitch je omogočil Ameriški kulturni center. BOŽO VRAČKO pobude odmevi ALI SMO POZABILI NA KMEČKO MLADINO? Spoznavanje osnov kmetijstva tudi v osnovno šolo Šolska izobrazba postaja čedalje obsežnejša in bolj poglobljena. Učitelji in tisti, ki pripravljajo učila in učbenike, skušajo doseči čim večjo nazornost, razumljivost in praktičnost. Res da je učni načrt v osnovnih šolah precej natrpan, vendar imam kljub temu še nekaj praktičnih pripomb in predlogov, kako naj bi ga dopolnili. Zdi se mi zelo prav, da bi v osnovnih šolah, vsaj na podeželju, uvedli v osmem razredu spoznavanje osnov kmetijstva. Predmet bi nedvomno zelo koristil učencem pri življenju in delu na deželi, to je kmetovanju. Precej kmečke mladine po končani osnovni šoli ostaja doma na kmetijah. Izobrazba, ki jim jo daje osnovna šola, je splošna in če hočejo nekaj več vedeti o kmetijstvu, se morajo sami lotiti branja te tematike! Nekaj kulturnih rastlin spoznajo pri botaniki v petem razredu, živalstvo pa v šestem razredu osnovne šole. Učenci v osmem razredu osnovne šole so bolj dovzetni za pridobivanje obširnega znanja. Zato bi jim predmet spoznavanje osnov kmetijstva v osmem razredu zelo koristil. Bistveno za kmečko mladino je splošna izobrazba, za njihove potrebe pa je še posebno pomembno spoznavanje njihovega vsakdanjega dela. Novi vzgojno-izobraževalni sistem zelo natančno usmerja mlade strokovnjake, vsakega v svoje področje. Pri tem pa pozabljamo na kmečko mladino, ki bo delala in prispevala družbi na svojem področju. Zato bi bilo zelo koristno, če bi uvedli v osnovne šole predmet spoznavanje osnov kmetijstva. Biologija in kemija sicer dajeta učencem splošno izobrazbo iz te aktualne snovi, zelo pa bi jim koristila tudi uporabna biologija. Predmet naj bi zajemal nekaj uvodne zgodovine kmetovanja, nato pa bi učenci v prvem delu spoznali najpomembnejše kulturne rastline iz poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in farmacevtske zdravilne rastline. Na primer: spoznavali naj bi žita, kulturne metuij-nice, vinske trte, sadjarske drevesne vrste in drugo, kar zajema ekstenzivno kmetijstvo, intenzivno kmetijstvo pa se ukvarja z vrtnarstvom in gojenjem zdravilnih zelišč. Prav tako naj bi učenci spoznali tudi kletarstvo, predelavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač in kisarstvo. Pomembno je tudi, da spoznajo časovno lestvico sejanja in sajenja kulturnih rastlin, načine gnojenja in uporabo umetnih gnojil. Pri tem naj bi se seznanili tudi z osnovno pedologije in nastajanjem rodovitnega humoznega zgornjega sloja zemlje. V šoli naj bi obravnavali tudi zaščito rastlin pred zajedalci, to je škropljenje in odmerke škropilnih sredstev za najpomembnejše gojitvene rastline v kmetijstvu (vinske trte, krompir; koruza, fižol, zelje, kumarice, paradižnik in sadno drevje itd.). Prav tako naj bi namenili nekaj' učnih tem gozdarstvu in vrednotenju posameznih lesnih vrst pri industrijski obdelavi lesa. Seznanili naj bi se s tem, kako skrbimo za redčenje gozda in pogozdovanje. Drugi del osnov kmetijstva pa bi bi! namenjen živinoreji mo- dernega kmeta. Prav gotovo bi učence zanimale vrste govedi in njihova sposobnost pri pridelavi mleka in mesa, s tem v zvezi pa tudi mlečne industrije (sirarstvo, mleko v prahu) in mesne industrije (mesarstvo in konzervna industrija). Za nas sta zelo pomembna tudi prašičereja, perutninarstvo, v nekaterih okoljih pa so boljše možnosti za ovčerejo ali kozjerejo in za gojenje lovske divjadi. Veliko učencev bi se gotovo odločilo tudi za konjerejo, če bi poznali nekaj pasem kopitarjev, ki so najbolj iskane v našem času. Dandanes vse premalo poznamo vrste zajcev, rac, gosi, kur in druge perjadi. Če bi vedeli, da je na svetu kar petdeset vrst različnih rac in precej vrst gosti, za katerih rejništvo so posebno primerna močvirska in jezerska okolja, bi imeli na trgu tudi dovolj tega mesa. Nekaj učnih ur bUahko namenili čebelarstvu, pridelavi medu, matičnega mlečka, propolisa in voska za svečarstvo. S tem bi zbudili zanimanje mladine za to koristno in obenem najstarejšo panogo kmetijstva. Prav gotovo bi se tako povečalo število kmetov čebelarjev, povečala pa bi se tudi pridelava medu v vsej republiki. V enem izmed poglavij naj bi obdelali ribogojništvo. V zvezi z živinorejo pa je treba spoznati razna krmila, ki so zdaj na voljo v prodajalnah, siliranje domačih krmil in dodajanje vitaminov pri intezivni reji. ■Učenci naj bi se seznanili z bolezenskimi znaki okužb pri'domačih živalih in s preprečevanjem širjenja bolezni - z dezinfekcijo in cepljenjem. S tovrstno izobrazbo bi dali podlago za nadaljnjo izobrazbo tistim, ki se bodo pozneje zaposlili na kmetijah. S takšno pripravo mladega kmeta bi se povečala pridelava v privatnem sektorju morda celo za 10 do 20 odstotkov. Dober, izobražen kmet pa je temelj družbene blaginje. Več pa lahko pridela, če pozna uporabo in vrste kmetijskih strojev. Ker je teh strojev vedno več, naj bi učenci v tretjem delu osnov kmetijstva spoznali tudi sestavo strojev. Danes ima že skoraj vsaka večja kmetija traktor, kosilnico, obračalnik za seno, mlin za sadje in zrnje, motorno žago, elevator za seno itd., zato bi morali kmetovalci dobro poznati vsaj osnove mehanizacije- Današnji kmetovalec mora biti. če hoče v korak s časom in napredkom, že pravi mali kmetijski tehnik. Morda bo moderna napredna družba celo.uvedla obvezno nadaljnje osnovno enoletno šolanje za kmečko mladino v zimskem času, po splošnem osemletnem šolanju, kajti vsi kmetje niso sposobni za kmetijske tehnike, lahko pa bi tako njihovo znanje dvignili na višjo raven. Današnje usmerjeno izobraževanje čedalje bolj natančno usposablja družbene proizvajalce za čim boljše in uspešno delo, pozablja pa na kmeta, ki prideluje osnovne surovine za živilsko, farmacevtsko in lesno industrijo. Njegov napredek in temeljitejša izobrazba iz osnov kmetijstva pa bi veliko pripomogla k višji življenjski ravni celotne družbe. KAREL TERČIČ Tuji jezik — ena bolečih travm naše šolske reforme V zadnjih letih se pojavlja vse več prispevkov, ki kritično obravnavajo in prikazujejo pouk tujih jezikov v naših šolah. Med te štejem tudi pred leti objavljeno gradivo Zavoda SRS zašol-stvo, ki žal ni doživelo ustreznega širšega odziva in med številnimi članki tudi prispevek tov. Pečjaka, objavljen v letošnji peti številki Prosvetnega delavca. Ker menim, da je vprašanje pouka tujih jezikov pomembno za narodni in mednarodni razvoj, se tudi sam oglašam s svojim mnenjem. Za marsikoga bodo nekatere moje misli vsaj nenavadne, vendar trdim, da področje tujih jezikov prav zaradi svojega vzgojnega in izobraževalnega pomena zahteva smelo in široko obravnavo. Najprej želim povedati tov. Pečjaku, da se moti, ko trdi, da je angleščina uradni jezik na vseh mednarodnih konferencah. Angleščina je le eden od uradnih jezikov v mnogih mednarodnih organizacijah, npr. v OZN jih je zdaj šest: arabščina, angleščina, francoščina, kitajščina, ruščina in španščina. Res pa je, da se na mednarodnih konferencah prej dogovorijo za »delovne jezike« in tu res vse bolj prevladuje angleščina. Ta odločitev pa temelji na prisili močnejšega, širjenju neokolonializma in neozavešče-nosti mnogih — predvsem malih narodov — tudi našega. Druga zmotna trditev je, da je angleščina jezik računalništva. Res je, da postaja računalništvo sestavni in neizogibni del višje razvojne stopnje na področju celotne tehnologije in komuniciranja. Res je tudi, da so povečini velike narodne ameriške družbe, ki izdelujejo računalniško opremo vsilile (tudi na tem področju!) angleščino kot izhodiščni jezik. Temeljni jezik za komuniciranje (ravnanje) z računalnikom pa ni angleški knjižni jezik! Za obvladanje osnovnega računalniškega jezika potrebujemo le nekaj mesecev učenja in vaje, ne pa pouk angleškega jezika, literature in kulture. Odprto pa ostaja vprašanje računalniških programov (soft-ware), ki jih je res najlažje množično in nekritično uvažati — in večina jih je v angleščini. Še posebej pa bi rad opozoril na razmišljanje tov. Pečjaka, čgš da univerzitetno izobraženi strokovnjak nujno potrebuje angleščino, mladi s srednjo šolo ali smermi nekdanjih poklicnih šol pa potrebujejo tudi nemščino, italijanščino itd. Z vsem spoštovanjem do tov. Pečjaka kot strokovnjaka in dobronamernega pisca članka v Prosvetnem delavcu pa opozarjam, da je taka opredelitev zgodovinsko znana razredna delitev na prostake in člito. Pred približno 100 leti je bilo podobno utemeljeno znanje nemščine, pozneje francoščine, še pozneje ruščine, danes angleščine, in jutri? Smo pripravljeni priznati, da takšna hlapčevska miselnost vsebuje prvine moderne psihološke vojne? Področje pouka tujih jezikov v usmerjenem izobraževanju je v resnici treba omejiti na vprašanje strokovnega predmeta. Tu se s tov. Pečjakom povsem strinjam. Zato pa morajo strokovnjaki — predvsem iz delovnih organizacij oziroma strok — povedati, kateri tuji jeziki so potrebni v posamezni stroki ali usmeritvi. Tudi metoda pouka, časovni obseg pouka in več različnih tujih jezikov ne bi smeli biti nedotakljiva in nespremenljiva postavka. Tuji jeziki v usmerjenem izobraževanju naj se podredijo vlogi posameznih strokovnih usmeritev, ne pa meglenim nekritičnim in nestrokovnim deklaracijam in nehu-manistični delovni praksi. Vzgojni pomen pouka tujih jezikov Področje pouka tujih jezikov v srednjih, višjih in visokih šolah je kljub kritičnim pripombam in stanju s strpno in utemeljeno razčlenitvijo še mogoče ustrezno dopolniti. Žal pa to ne velja za osnovno šolo, kjer po mojem Oto Jurgec: Brez besed IZ STARIH LISTOV GLOSE K NEKATERIM NAREDBAM NAŠE ŠOLSKE UPRA VE I Oj, posla! AH ie znajo otroci pravilno izgovarjati »pew«, »bew<< i. pod.? No, vidite. Učiteljstvo v pogledu pouka slovenskega jezika še ni izpolnilo svoje naloge. Tam v Prlekiji je učitelj premišljal, kako bi to dosegel. Izbral je stavek: »ker nisem hotel, da bi bel pes koga vjel, sem ga pripel«. Pa se je sam učil. Učitelj je bil tudi Prlek. Zato se je sam učil, da ne bi rekel »hotef« ali »hoteu«, »bef« ali »beu«. Tri proste popoldneve se je učil in gonil »iv-iv -iv«, pa »hotew«, »bew«... Potem je nastopil. Povedal je otrokom, da je prav izgovorjeno, ako se izgovarja, kakor se izgovarja, in ne, ako se izgovarja, kakor se ne izgovarja, ampak samo piše. Povedal je vse o »v«, »u« in »iv«. Med odmorom so se otroci učili čitati stavek s table. In so ga čitali: Ka sen ne htea-uuu, ka bi beli pes koga vjea-uuu, sen ga pripea-uuu. III Pri nas se ljudstvo razburja. Demagogi hočejo, da se razburja. Zato se razburja radi preložitve velikih počitnic. Pa se še bo! Letos enkrat, prihodnje leto enkrat. Zakaj, premalo je, da bi se le enkrat: treba, da se razburja v obrokih. Poznate tisto o gospodarju, ki je psu rep sekal? Vsak dan je pes tulil od bolečin. Ko sosed vpraša, kaj počne s psom, da vsak dan tuli, mu gospodar pove: »Psa hočem kosorepega. Ker se mi smili, da bi mu odseka! rep naenkrat, mu ga odsekavam v — obrokih.« Popotnik 1922, str. 192 prepričanju, v naši družbi dovoljujemo in delamo strateško vzgojno napako. Za začetek moramo ponoviti nekaj znanih resnic, pa čeprav v poenostavljeni obliki, ki v takšni razpravi ni zaželena. Vsak narodni jezik je sestavni in neločljivi del vsakega naroda v ožjem identitetnem in širšem kulturnem pomenu. V svetu je znanih okrog 3000 jezikov, od tega jih okrog 200 govori več kot milijon ljudi (kot npr. slovenščino) in med temi okrog 20, ki se v regionalnem ali svetovnem obsegu uporabljajo za mednarodno sporazumevanje. Vendar so to svojo-vlogo vsi dosegli s prisilo v takšni ali drugačni obliki! Pri nas začenjamo pouk tujega jezika obvezno (prisilno) v petem razredu osnovne šole, ko je otrok star 1 1 let. To pa je starost, ko se pri vsakomur začne oblikovati tudi svetovnonazorski pogled. Na tej občutljivi razvojni stopnji pa učenca prisilno seznanjamo z jezikom, s kulturo pa tudi z načinom življenja enega tujega naroda na tem svetu!? Vemo namreč, da zajema pouk angleščine okrog 80% vseh osnovnošolcev, okrog 10% nemščina in ostanek (dobesedno) francoščina, ruščina itd. Ali ni to v skrajni posledici vcepljanje spoznanja o »hernfolku« — tokrat za spremembo angloame-riškem? Nekje smo zapisali, da bomo vzgajali celostno mlado osebnost. Pri tem izhajamo iz načel samoupravnega socialističnega sistema in iz načel neuvrščene politike. Glede nadaljnjega uresničevanja načel samoupravne socialistične družbe sem na drugem mestu javno utemeljil predlog za enakopraven pouk make-donščine, slovenščine in srbohrvaščine v Jugoslaviji. Uresničevanje načel politike neuvrščenosti pa je po mojem mnenju ozko povezano s poukom tujih jezikov v osnovni šoli. Zato tu ne smemo dovoliti iskanja najustreznejšega odstotka oziroma blokovskega ravnotežja med poukom angleščine in ruščine! Neuvrščenost pomeni uresničevanje naše neodvisne poti in to velja tudi za pouk tujih jezikov v osnovni šoli, ki naj mladega'človeka vzgoji v celostno, neodvisno in ustvarjalno osebnost. Predlogi Ive« ‘jih Ker mora biti tudi kritično-ustvarjalna, poskušam to ures^Snjv čiti tudi sam. Najprej predlaganju naj bi se vsi tuji jeziki v osno'™/?] šoli postopoma spremenili v (•Mic kultativne predmete. Sočasen; naj bi se povečala tudi njihOTji, število in izbor — vsaj na tiste."Ule so v OZN »prostovoljno« sp^Vr jeti kot uradni jezik. Pri tem p^ip učnih smotrih in ciljih za vsak rodni jezik posebej poudariin‘1. ] da je namenjen spoznavanj1! Pr enega naroda in ene kulture! Ijloi spreminjajmo nadvlade na ptTjki lagi prisile, neokolonializma |!!C( antihumanizma v občečloveškWo vrednote, kot so enakopravnosj! N, humanizem, vzgoja v duhu me®11: V narodnega razumevanja itd. Miš Mlade pa vendarle morafl^J vzgajati v duhu mednarodneg*"^ razumevanja in enakopravneg^i, sodelovanja. Zdaj je to še pnj,^ trebnejše, kot je bilo včeraj, jn^icdj pa bo to odločilno za prihodnos^’: človeštva. Mislim, da uresniči ^ jeta to v naši osnovni šoli nR^i,, drugim najizraziteje dve deja^L . nosti. To so klubi OZN, v kateri^, mladi spoznavajo vso raznoltj^ kost, ki je bogastvo našega svetaS Komu dati nagrado? Kateri učenec naj prejme knjižno nagrado in zakaj? Za nas učitelje je razdeljevanje priznanj med učenci vsako leto težavna pre-skušnja naše pravičnosti. Uspešni, odlični in sposobni učenci so ponavadi prav tako uspešni pri športu kot pri učenju. Ob koncu 8. razreda ob razdeljevanju priznanj se razlike med njimi včasih prav boleče poudarijo. Pohvala za bralno značko, za Veselo šolo, za uspešno delo v krožkih, za športne dosežke — vse te pohvale prihajajo ponavadi v iste roke, dobivajo jih odličnjaki. nost, da včasih poišče kaj dobre tudi tam, kjer je dobrega ma Včasih je treba opaziti otroka, se zelo trudi, pa čeprav ne dost kdove kakšnih uspehov. Ne bom pozabila fantiča, ki je te s težavo prebija! iz razred, razred. Zadostno spričevalo bilo zanj že prav lep uspeh, sedmem razredu mu je umrl o Fant je pogumno prevzel skrb mlajšega bratca, vodil ga je vrtec, ga varoval in negoval in ovdoveli materi v veliko opo Zdaj, ko nimam očeta, $ oram nadomestiti,« je pisal 1 nsu pri družbeno-moralni vzg0' Na oddelčni konferenci njeg°' k 'ga razreda, ki je blestel po oi' as 'njakih, je razredničarka pred'^ gala pisno pohvalo in knjiž°0 igrado prav za tega učenca, ■av je bil njegov uspeh zadosti’11 ^ azred je navdušeno zaploskat, si učitelji smo se pridružili ntATi išenju in glasovali za nagrad0 U ^opaznemu fantiču, ki si je p,[ i takem od nas le z veliko tež°v<> ^ bojeval dvojko. Ni mogoče opisati, koliko sred to občutili ob nasmehu ,li obnem obrazu učenca, nevaj0' •ga uspehov in priznanj. 0° ga dne je bil učenčev položaj1 zredu bistveno drugačen. S°' N 'Ici so opazili njegovo vztNj'^ tst, trdnost in življenjsko od'\ trnast. Njihov sošolec se je zrt3 r nogo bolj odraslo kot oni sp0'K djeti z življenjem. Od tedaj 1,1 /o več nikogar, ki mu ne bi Z °e' r ijem pomagal pri učenju, aae.vč n fiziki, drugi pri matematik1' etji pri kemiji. Fant je uspeha0" ončal našo šolo. J K DUŠICA KUNA VER REDNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah IR • • l^Pisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih de-j j.®v v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah, J .objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na Zakonu o tiksn 'J1 vars,vu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5/80), Zakonu o ‘SflSiTšt. 5/80), Zakonu o izobraževanju in usposab-.r;V( .'u °trok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem ra-\tV7i ^r' *• št. 19/76), Zakonu o glasbenih šolah (Ur. I. SRS, št. ’ Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS, št. 11/80) in X«nu o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, ^ •” * 1/^3)-v teh zakonih so določeni tudi splošni in posebni po-' J'h morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavljajo na razpis po-^l^nih del in nalog. P L rs*° in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete nJev • vz80ino‘'z°t,razt,ene osnove v srednjem usmerjenem izobra-,, anju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, dne ,nji p/. 1981 (glej Prosvetni delavec, št. 7/81). fil r!iave na razP's je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu »n krajši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor 3 ilTf neie v 30 dneh po izbiri. ■šklol6 V razP‘su n' določeno drugače, so dela in naloge razpisani za ne-o/\ tn ^as’ Pre(tvideni začetek dela pa je 1. september 1984. ieC(|, ^ateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pomeniti-.,^!’ — vzgojitelj predšolskih otrok, U — učitelj s končanim uči-L Scem, PRU — učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali učitelj iflC^nega pouka z višjo izobrazbo, P — učitelj ustrezne smeri z vi-im K°.izobrazbo, STU — strokovni učitelj z ustrezno izobrazbo. 4>va na razpis mora praviloma vsebovati osebne podatke; po-30'j(, !e 'n dokazila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, jtIlfoH lo 0 opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-os^/fagoški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dosedanjem delu, čir in drugi zunajšolski dejavnosti. ie ^ah sproti, ko jih bomo prejeli. se Naknadne razpise bomo objavili 11. in 25. junija. •m jlij iu:f ji" '1 'h Pomursko območje )e' 'k\y ltu's'ja za razpis del in nalog DjfCRDNJE ŠOLE KOVINSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE alfMERlTVE LENDAVA st<| aiJ ''Pisuje v skladu s 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju lej P° sklepu zbora delavcev z dne 5. 4. 1984 dela in naloge til 1joK UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — profesor za določen i' cas ni UČITELJA MADŽARSKEGA JEZIKA — profesor za nedolo-ii{ Cen čas ar" UČITELJA KEMIJE IN. BIOLOGIJČl — profesor z znanjem ni Madžarskega jezika za nedoločen čas tof UClTELJA MATEMATIKE — profesor z znanjem madžarske-jv ga jezika za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porod-i niškem dopustu) r UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — inženir strojništva ?a nedoločen čas L pididati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-r na naslov: Srednja šola kovinske, pedagoške in ekonomske usme-I Ve Lendava, Partizanska 82 v 15 dneh po objavi razpisa. hndidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpis- Svet OSNOVNE ŠOLE’IVAN CANKAR LJUTOMER, Cankarjeva 10 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE ' Pogoj: PRU ali P Delo bomo sklenili za določen čas od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985 s polnim delovnim časom. — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE PREHRANE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela: 1. septembra 1984. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje-Zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MURSKA SOBOTA razpisuje prosta dela in naloge — VODJE ENOTE Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 73. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in po 172. členu Statuta VVO in imeti: — vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti opravljenega dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — organizacijske in strokovne sposobnosti. Kandidat bo izbran za 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1984. — VZGOJITELJICE, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov delovne organizacije, pri prijavah za vodjo enote pa naj navedejo na ovojnici oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA razpisuje na temelju sklepa delovne organizacije z dne 4. 4.-1984 za šolsko leto 1984/85 prosta dela in naloge: A) ža nedoločen čas s polno učno obveznostjo: 1. dveh UČITELJEV MATEMATIKE IN UPORABNE MATEMATIKE 2. UČITELJA KEMIJE 3. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE 4 UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE 5. UČITELJA NARAVOSLOVJA 6. dveh UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV v vzgojno izobraževalnem programu tekstilni konfekcionar 7. trinajstih UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževalnem programu kovinarstvo in strojništvo 8. dveh UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževalnem programu tekstilni konfekcionar 9. UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE B) za določen čas š- polno učno obveznostjo: SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE USMERITVE FRAN MIKLOŠIČ LJUTOMER, Prešernova 34, 69240 Ljutomer razpisuje dela in naloge 1. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA in FRANCOSKEGA ali ITALIJANSKEGA ali ŠPANSKEGA ali RUSKEGA JEZIKA 2. UČITELJA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE 3. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA, SOCIOLOGIJE, OBRAMBE IN ZAŠČITE 4. UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE, FIZIKE, RAČUNALNIŠTVA Pogoji: 1. visoka izobrazba ustrezne smeri 2. visoka izobrazba (profesor zgodovine-geografije) 3. diplomirani politolog in rezervni oficir 4. diplomirani inženir strojništva. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.9. 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Svet DOMA UČENCEV ŠTEFAN KOVAČ Murska Sobota razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA za 4 leta Pogoji: -— najmanj višja izobrazba pedagoške smeri —: najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa. Pričetek dela 1. 9. 1984. Podravsko območje OSNOVNA ŠOLA JUROVSKI DOL razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU ali P. za določen čas (od 1. 9. 1984 do 31. 8. .1985) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas (od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985) OSNOVNA ŠOLA SLAVKA ŠLANDRA MARIBOR, ŽOLGARJEVA 2 razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, PRU, Smer fizika-tehnična vzgoja Prevzem dela 1. 9. 1984. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. NnovnA ŠOLA CVETKO GOLAR LJUTOMER Odpisuje prosta dela in naloge 11" ORTOPEDAGOGA za delo z duševno prizadetimi otroki ) t.e'avca sprejmemo na delo za nedoločen čas s polnim delovnim !’rasom. '>-------------- 0 ■ ■■■ ■ I IM > , . .....—Ml I l^OVNA ŠOLA JOŽE HEDŽET ŠAFARSKO, 240 LJUTOMER 'T^Pjsna komisija f;| ?Pisuje prosta dela in naloge Ravnatelja ^ ^ učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ v strokovni izpit liL jCt Jet Prakse po opravljenem strokovnem izpitu družbeno aktiven. p Ko za delovna razmerja pa /P'suje prosta dela in naloge ‘U ^,TELJA GLASBENEGA POUKA, PRU „ UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ■ a 'n naloge razpisujemo za ^ °m. I- K; nedoločen čas s polnim delovnim l^ati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa 15 dneh dlSpfj . — p0 s^|ISOrn >>7a razpisno komisijo«. O izbiri bodo obv eščeni l?ač CPU sveta ^°*e- 1 e,ek opravljanja del in nalog je 1.9. 1984. •-------------- ; UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITELJA MATEMATIKE IN UPORABNE MATEMATIKE 3. UČITELJA NEMŠČINE 4. UČITELJA FIZIKE IN FIZIKALNE MERITVE 5. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA 6. UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE C) za določen čas s polovičnim delovnim časom: 1. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževalnem programu elektronika 2 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v vzgojno-izobraževalnem programu elektro-energetika Pogoji: — tč. A/l.—5. — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri — tč. A/6. — diplomirani inž. tekstilne konfekcije — tč. A/7.—8. — višja izobrazba ustrezne smeri in poprej končana ustrezna poklicna šola — tč. A/9. — dipl. inž. tekstilne konfekcije — tč. B/l.—5. — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri — tč. B/6. — dipl. inž. elektrotehnike — tč. C/l. — inž. elektronike — tč. C/2. — inž. elektroenergetike Nastop dela je za vsa razpisana dela in naloge: 1. 9. 1984. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri 30 dni po objavi razpisa. Kandidati naj se pred vložitvijo prijave seznanijo z razpisnimi pogoji pisno ali telefonično, vabimo pa jih tudi na pogovor, ki naj ga prej najavijo po telefonu št. (069) 21-705. Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, Naselje Veljka Vlahoviča 12, 69000 Murska Sobota. OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV MARIBOR, PREŠERNOVA 19 razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA NA RAZREDNI STOPNJI, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). SREDNJA LESARSKA ŠOLA MARIBOR razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TELESNE VZGOJE — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE — UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisujejo Zakon o usmerjenem izobraževanju in Smernice, ki jih je sprejel Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Nastop dela je 1. september 1984. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja lesarska šola Maribor, Lesarska ulica 2, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Str Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC MARIBOR, GOSPOSVETSKA 10 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE, PRU ali P — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VELJKO VLAHOVIČ MARIBOR, ARNOLDA TOVORNIKA 21 razpisuje za nedoločen čas dela in naloge — 3 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, PRU tehnične vzgoje in fizike Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1984. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH MARIBOR razpisuje v skladu s 25. in 29. členom Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge — SPECIALNEGA PEDAGOGA ZA DPO, za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: končana PA, smer specialna pedagogika za DPO. Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Gustav Šilih, Razlagova 16, Maribor v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 20 dneh po preteku razpisnega roka. Svet SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE IN KULTURNE USMERITVE MARIBOR razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — UČITELJA TELESNE VZGOJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoje, določene s 175. členom Zakona o usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve Maribor, Gosposvetska cesta 4. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidata bomo izbrali v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri. Začetek dela 1. septembra 1984. Zbor delavcev SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR, MLADINSKA ULICA 14a razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, za nedoločen in polni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer fizika z matematiko ali elektrotehnika, strojništvo, gradbeništvo ali geodezija — UČITELJA BIOLOGIJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE, za nedoločen in polni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer biologija — UČITELJA MATEMATIKE, za določen in polni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer matematika, fizika, elektrotehnika, strojništvo, gradbeništvo ali geodezija — UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA, za določen in nepolni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer Samoupravljanje s temelji marksizma, ali sociologija, geografija, novinarstvo, pravo ali ekonomija — UČITELJA PSIHOLOGIJE, za določen in nepolni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer psihologija — UČITELJA UREJANJA GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH PROSTOROV, za določen in nepolni delpvni čas, pogoj: visoka izobrazba — smer arhitektura — UČITEUA ORGANIZACIJE IN POSLOVANJA TURISTIČNIH ORGANIZACIJ,,za določen in nepolni delovni čas, pogoj: visoka izobrazba, ekonomist — smer turizem Prijave sprejema tajništvo šole v Mariboru; Mladinska 14a 15 dni po objavi razpisa. Vsa razpisana dela in naloge opravljajo delavci od 1. septembra 1984. SREDNJA KOVINARSKA, STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA MARIBOR, SMETANOVA ULICA 18 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV MATEMATIKE — UČITELJA ZGODOVINE IN SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA — UČITELJA ELEKTROTEHNIKE — 7 UČITELJEV STROJNIH STROKOVNIH PREDMETOV — UČITELJA METALURŠKIH STROKOVNIH PREDMETOV Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Začetek dela je 1.9. 19Š4. OSNOVNA ŠOLA DAKOVIČ-HEČIMOVIČ SELNICA OB DRAVI razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za poln delovni čas — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za čas krajši od polnega delovnega časa — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU, za čas krajši od polnega delovnega časa za določen čas: — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU, za šolsko leto 1984/85 — UČITELJA PREDMETNEGA POUKA za delo v oddelku po- daljšanega bivanja, PRLI — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnici Gradišče na Kozjaku, PRU, za šolsko leto 1984/85 * — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za L polletje šolskega leta 1984/85 Svet OSNOVNE ŠOLE TINJE razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA z delno učno obveznostjo Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, in imeti: — opravljen strokovni izpit, .— 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, — organizacijske sposobnosti, — sposobnost uveljavljanja humanih medčloveških odnosov in socialističnega samoupravljanja. Mandat traja 4 leta. — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali učitelj razrednega pouka Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Tinje, 62316 Zg. Ložnica. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. ŽG Železniški srednješolski center Ljubljana, Aljaževa 32 Svet TOZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA MARIBOR, Preradovičeva 33 razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja Matematike — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas za šol. 1. 1984/85: — UČITELJA BIOLOGIJE — 10 ur — UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE — 10 ur — UČITELJA ZA POUČEVANJE PREDMETA PROGE IN PROGOVNE NAPRAVE — 8 ur Pogoj: dipl. grad. inž. z ustrezno železniško specializacijo — UČITELJA ZA POUČEVANJE PREDMETA VOZNA SREDSTVA — 10 ur Pogoj: dipl. inž. strojništva in ustrezna železniška specializacija — UČITELJA ZA POUČEVANJE PREDMETA SIGNALNOVARNOSTNE IN TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE — 8 ur Pogoj: inž. SVTK naprave — UČITEUA ZA POUČEVANJE PREDMETA VARSTVO PRI DELU — 4 ure Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri (želez-niško-prometne usmeritve) in strokovni izpit iz varstva pri delu po L programu oz. po 17. čl. Pravilnika (Ur. 1. SRS, št. 15/75) Začetek dela 1. septembra 1984. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami, ki jih je sprejel Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Prijave z dokazili o strokovnosti naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Železniška srednja šola Maribor, Preradovičeva 33. ' Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Stanovanj ni. Komisija ža delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE SLADKI VRH razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, PRU. za nedoločen čas — POMOČNIKA RAVNATELJA, U. Pru ali P; mandat 4 leta. Prija\e z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 14 dni po objavi * razpisa. Kandidati bodo obveščeni,o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA POLJČANE razpisuje prosta dela in haloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas, PRU Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO NA POHORJU razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za nedoločen‘ — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za določen čas (() konca I. polletja š.l. 1984/85), ki bo dopolnjeval delovno obv£! nost na osnovni šoli Tinje Zb c GL raz Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bo^ obveščeni v 14 dneh po poteku razpisnega roka. Koroško območje OSNOVNA ŠOLA NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD Vs; ne< raz koi (al razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATEUA za finančno tehnična dela Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 89. člena Zakona o osnovni^ ali imeti izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri. Poleg mora imeti 5 let delovnih izkušenj in biti družbeno-politično aktiv£f Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na sv‘ Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd. ra Pr a) Pc OSNOVNA ŠOLA RADA IRŠIČA MISLINJA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE IN ZGODOVINE za nedd1 p( čen čas _ — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA PODRUŽNIČ^1 -ŠOLO PAŠKI KOZJAK Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti komisiji za ^ _ lovna razmerja osnovne šole Rada Iršiča Mislinja 8 dni po objavi P: piša. P( Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE RADLJE OB DRAVI b razpisuje prosta dela in naloge P — UČITELJA ZA ODDELEK S PRILAGOJENIM PROGK> MOM, PRU — DPO Za ENOTO GLASBENA ŠOLA: — UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI — UČITELJA PIHAL (KLARINETA, FLAVTE) — UČITEUA TROBIL Pogoj: izobrazba po Zakonu o glasbenih šolah. Vsa dela in naloge razpisujemo s polnim delovnim časom in za nedok čen čas. t d t b i< s Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Radlje ob Dravi v 15 dn^ *• po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri. OSNOVNA ŠOLA BORCEV LACKOVEGA ODREDA BREZNO-POD VE LKA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas1 polnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval delovno obveznost1,1 podružnicah Ožbalt in Remšnik — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU, za določen $ (od 1. septembra do konca porodniškega dopusta) PODRUŽNIČNA ŠOLA REMŠNIK — UČITELJA MATEMATIKE, FIZIKE in nekaterih VZGOJNI*1 PREDMETOV, PRU, za določen čas (od 1. septembra do kohcl porodniškega dopusta) — UČITELJA ZGODOVINE, ZEMLJEPISA in nekaterih VZGOJNIH PREDMETOV, PRU, za določen čas PODRUŽNIČNA ŠOLA LEHEN — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (nadonk ščanje delavke, ki bo na bolezenskem dopustu od 1. septembra) i Kandidati morajo poslati prijave na razpis v osmih dneh po obja' razpisa. Delegacija delavcev sveta SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKO-N AR A V OSLO VNE IN PEDAGOŠKE USMERITVE RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČ1TEUEV OBRAMBE IN ZAŠČITE, za določen čas — UČITEUA KEMIJE — 2 UČITELJEV STROJNIH STROKOVNIH PREDMETOV — UČITEUA METALURŠKIH STROKOVNIH PREDMETO' — UČITEUA MATEMATIKE — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE Pogoji za sprejem: Kandidati za razpisana dela in naloge morajo imeti visokošolsko >z | brazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. j Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v 8 dneh 1^ objavi razpisa na naslov: Srednja šola tehniško-naravoslovne 1 pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem. >M i < Vi H’'rž i t - - n-c n '-bor delavcev glasbene šole ravne na koroškem izpisuje dela in naloge " UČITELJA VIOLINE " UČITELJA FLAVTE IN NAUKA O GLASBI " UČITELJA KITARE IN NAUKA O GLASBI " UČITELJA KITARE " UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v oddelku Mežica " UČITELJA KLAVIRJA IN HARMONIKE v oddelku Dravograd " UČITELJA KLAVIRJA, za določen delovni čas (od 1. 9. do 15. 12. 1984 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). ^sa navedena dela in naloge (razen učitelja klavirja) razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za opravljanje Razpisanih del in nalog morajo — razen učitelja kitare — imeti po Zakonu o glasbenih šolah višjo ali visoko izobrazbo ustrezne šole (akademijo za glasbo). Zavod za delovno Usposabljanje mladine ČRNA NA KOROŠKEM Razpisuje po sklepu odbora za delovna razmerja in sveta zavoda Prosta dela in naloge: a) 2 UČITELJEV DELOVNEGA USPOSABLJANJA Pogoj: ~~~ pedagoška akademija — smer specialna pedagogika DPO ~~ 1 leto delovnih izkušenj ~~ poskusna doba 3 mesece — LOGOPEDA Pogoj: pedagoška akademija — smer — logopedija 1 leto delovnih izkušenj poskusna doba 3 mesece " SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: ~~ višja šola za socialne delavce ~~ 1 leto delovnih izkušenj ~~~ poskusna doba 3 mesece b) — POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoj) višja izobrazba ekonomske, komercialne ali pravne smeri ~~ najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delih ali pet let v stroki ds imajo ustrezne moralno-politične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve in sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov. j^ela in naloge pod točko a) se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 84. rkela in naloge pod točko b) se razpisujejo za mandatno dobo 4 let. Nastop dela 1. 7. 84. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh na na-sjov; Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem. 0 izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. OSNOVNA ŠOLA PRVE POHORSKE ČETE Ribnica na pohorju Razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA Pogoj je diploma PA ustrezne študijske skupine. Začetek delaje 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite Komisiji za medsebojna delovna razmerja OŠ Prve pohorske čete Ribnica na Pohorju 15 dni po objavi razpisa. 3. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO FRANKOLOVO razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA razpisni pogoji: — najmanj višja izobrazba pedagoške smeri — učna obveznost 8 ur, na teden — drugi razpisni pogoji so navedeni skupaj 4. GLASBENA ŠOLA CELJE CELJE, Slomškov trg 10 ' razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA razpisni pogoji: — visoka strokovna izobrazba — profesor glasbe — drugi razpisni pogoji so navedeni skupaj Kandidati za ravnatelje šol — TOZD DO Združene osnovne šole Celje — morajo poleg pogojev, predpisanih z zakonom, in posebnih pogojev, navedenih pri posamezni šoli, izolnjevati še tele splošne razpisne pogoje: — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela — da imajo opravljen strokovni izpit — da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti — da so družbeno-politično aktivni in pri svojem delu uveljavljajo načela socialističnih samoupravnih odnosov — da izpolnjujejo pogoje, določene z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Celje — da predložijo svojo zasnovo o načinu uresničevanja programske usmeritve šole in nakažejo svojo vlogo pri uresničevanju tega programa. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. * Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslove posameznih šol s pripisom »za razpisno komisijo«. O izidu razpisnega postopka bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. 5. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANA KRANJCA CELJE, CELJE, HRUŠOVČEVA 1 razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA RAZPISNI POGOJI; — razpisni pogoji: — najmanj višja izobrazba pedagoške smeri — drugi razpisni pogoji so navedeni skupaj 6. TOZD PRVA OSNOVNA ŠOLA CELJE, CELJE, VRUNČEVA 13 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA ZGODOVINE — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN KEMIJE — UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA (6. do 8. razred), za določen čas (od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985) 7. TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KOVAČIČ-EFENKA CELJE, CELJE, DEČKOVA C. 60 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE 8. TOZD GLASBENA ŠOLA CELJE, CELJE, SLOMŠKOV TRG 10 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KLAVIRJA, P klavirja — UČITELJA FLAVTE, P ali PRU flavte — UČITELJA KITARE, končana srednja glasbena šola — kitara Savinjsko območje 9. TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTORE, ŠTORE 128 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE — UČITELJA GLASBENEGA POUKA Združene osnovne šole celje 63000 CELJE L TOZD OSNOVNA ŠOLA L CELJSKE ČETE CELJE, CELJE, Vodnikova 4 Razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA 10. TOZD OSNOVNA ŠOLA IVANKA URANJEK CELJE, CELJE, OBLAKOVA 15 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE — predmetni učitelj likovne vzgoje ali specialni pedagog —- delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — poskusno delo tri mesece razpisni pogoji: najmanj višja izobrazba pedagoške smeri drugi razpisni pogoji so navedeni skupaj 2. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA CELJE — HUDINJA CELJE, Mariborska 125 Razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA in — POMOČNIKA RAVNATEUA " VODJE PODRUŽNICE v Ljubečni Razpisni pogoji: visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri drugi razpisni pogoji so navedeni skupaj — 2 VZGOJITELJEV DOMSKIH OTROK — specialni pedagog — en vzgojitelj za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — NOČNEGA VARUHA DOMSKIH OTROK — srednja pedagoška šola — delovno razmerje za določen čas z možnostjo prehoda na nedoločen čas — poskusno delo tri mesece — VARUHA TELOVADNIH PROSTOROV v večernih urah za polovični delovni čas — ustrezna poklicna šola — poskusno delo tri mesece 11. TOZD OSNOVNA ŠOLA IN DOM »MIHA PINTAR« DOBRNA, DOBRNA, LOKOVINA 10 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA V ODDELKIH DELOVNEGA USPOSABLJANJA — specialni pedagog za duševno prizadete otroke — 2 VZGOJITELJEV V SKUPINI DELOVNEGA USPOSABLJANJA — končana PA — specialna pedagogika, smer za duševno prizadete otroke — UČITELJA TELESNE VZGOJE IN KOREKTIVNE GIMNASTIKE — višja ali visoka izobrazba za telesno kulturo — dopolnilna izobrazba za delo z duševno prizadetimi otroki 12. TOZD CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA FRAN ROŠ CELJE, CELJE, CESTA NA DOBROVO 114 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE ' VZGOJE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985) Pri razpisih za učitelje na vseh TOZD DO Združene osnovne šole Celje veljajo tile razpisni pogoji: — delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — višja ali visoka izobrazba — začetek dela 1. 9. 1984 ^ — stanovanj ni. Izjeme so razvidne pri posameznih šolah. Prijave na razpise pošljite skupaj z dokazili o zahtevani izobrazbi v 8 dneh po objavi na TOZD, ki razpisuje dela in naloge. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri. SVET SREDNJE PEDAGOŠKE ŠOLE CELJE razpisuje dela in naloge: — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, P (obramboslovec). Dela in naloge so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1, 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijave. Svet SREDNJE KMETIJSKO-ŽIVILSKE ŠOLE CELJE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za smer poljedelstvo Delovno razmerje je za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Začetek dela: 3. 9. 1984. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti višješolsko izobrazbo — kmetijski inženir, smer poljedelstvo. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh po objavi razpisa. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD SLOVENSKE KONJICE razpisuje prosta dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA DUŠANA JEREBA SLOVENSKE KONJICE — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE, PRU, za določen čas TOZD OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER LOČE — UČITELJA GOSPODINJSTVA, PRU, za nedoločen čas (7 ur na teden) TOZD OSNOVNA ŠOLA BORIS VINTER ZREČE — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas TOZD OSNOVNA ŠOLA 3. BATALJON VDV VITANJE — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVATSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas TOZD GLASBENA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE — UČITELJA KLARINETA, PRU, za nedoločen čas — UČITELJA TROBIL, PRU, za nedoločen čas — UČITELJA FLAVTE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem violine, PRU, za nedoločen čas TOZD OSNOVNA ŠOLA POHORSKI ODRED SLOVENSKE KONJICE — 3 ORTOPEDAGOGOV, končana PA smer ortopedagogika za duševno prizadete otroke, za nedoločen čas Stanovanj ni! Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tisti TOZD — šoli, na kateri želite delati. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Svet SREDNJE KOVINARSKO-STROJNE IN METALURŠKE ŠOLE ŠTORE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE, P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE, P, za določen čas (za šolsko leto 1984/85) s polnim delovnim časom — UČITELJA STROKOVNE TEORIJE ZA PODROČJE METALURGIJE, dipl. inž. metalurgije, za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati predpisane pogoje za učitelja v usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosta dela in naloge: za TOZD OSNOVNO ŠOLO PODČETRTEK — RAVNATELJA Pogoji: — PRU ali P z opravljenim strokovnim izpitom — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja — ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, za nedoločen čas, PRU ali P tehnične vzgoje in fizike ali tehnične vzgoje in kakšnega drugega predmeta — UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas Vsa razpisana dela in naloge bodo prosta od 1. 9. 1984, za TOZD OSNOVNO ŠOLO KOZJE — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas od 1. 9. 1984 Pogoji: PRU ali P, sposobnost poučevanja harmonike v glasbeni šoli za TOZD OSNOVNO ŠOLO EDVARDA KARDELJA ROGATEC — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas od 1. 10. 1984 — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, za določen čas za šolsko leto 1984/85 na podružnični šoli Donačka gora Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslove TOZD, ki razpisujejo prosta dela in naloge. DO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU razpisuje dela in naloge — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIKE, PRU, za nedoločen čas od 1. 9. 1984 Stanovanja ni. Prijave z dokazili pošljite svetu šole, komisiji za delovna razmerja. Prednost pri izbiri imajo domači štipendisti. GLASBENA ŠOLA FRANA KORUNA-KOŽELJSKEGA VELENJE r a z p i s uj e prosta dela in naloge 1. v Titovem Velenju za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA KITARE — UČITELJA HARMONIKE — UČITELJA FLAVTE — UČITELJA OBOE IN KLJUNASTE FLAVTE — UČITELJA TROBENTE — UČITELJA VIOLINE za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA VIOLINE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA VIOLONČELA IN ZA GODALNI ORKESTER — UČITELJA FAGOTA IN KOMORNE IGRE — UČITELJA ROGA IN KOMORNE IGRE 2. v Mozirju STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA razpisuje prosta dela in naloge 1. za nedoločen čas s polnim delovnim časom: TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA pošta Jesenice na Dolenjskem za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom- — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA — UČITELJA TELESNE VZGOJE IN OBRAMBE IN ZAŠČITE — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV, dipl. inž. kemične tehnologije ali dipl. inž. kemije. Zagotovljeno je družinsko stanovanje. 2. za določen čas z zmanjšano delpvno obveznostjo: — UČITELJA BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA, polovična delovna obveznost — UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE, za 6 ur — UČITELJA GEOGRAFIJE, za 4 ure — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE, za 12 ur — UČITELJA STROJNIŠTVA, STROJESLOVJA IN TEHNIČNEGA RISANJA, za 6 ur — UČITELJA VARSTVA PRI DELU, za 4 ure 3. za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo: — LABORANTA Pogoj za sprejem je: pod točko 1. in 2. visoka izobrazba ustrezne smeri v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, pod točko 3. pa srednja izobrazba (kemija, biologija ali fizika). Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh. TOZD GLASBENA ŠOLA BREŽICE razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE BREŽICE Kandidat, ki želi opravljati razpisana dela in naloge, mora poleg zahtev, navedenih v 27. členu Zakona o glasbeni šoli, izpolnjevati še tele pogoje: — da ima opravljen strokovni izpit, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v glasbeno-vzgojnem delu, — da obvlada zakonitosti slovenskega jezika, — da ima pozitiven in aktiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja z združenim delom ter uresničevanja širših družbenih interesov, do uresničevanja družbene samozaščite in vseljudske obrambe in do krepitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov; — da ima strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delomprispeval k uresničevanju smotrov in nalog glasbene šole. Dela in naloge ravnatelja se razpisujejo za 4 leta. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Razpisna komisija pri TOZD Glasbena šola Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 22. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Svet delovne skupnosti SREDNJE EKONOMSKE, NARAVOSLOVNO-MATEMA-TIČNE IN PEDAGOŠKE ŠOLE BREŽICE Spodnjeposavsko območje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA BREŽICE o. sol. o. v ustanavljanju, BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 17 Komisije za delovna razmerja pri TOZD razpisujejo prosta dela in naloge: TOZD OSNOVNA ŠOLA ARTIČE za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P TOZD CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ BIZELJSKO za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — KNJIŽNIČARSTVO, PRU ali P — UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN VODJO PREHRANE, PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom- — UČITELJA TELESNE VŽGOJE, PRU ali P — šolskega pedagoga, P TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE SELIŠKAR CERKLJE OB KRKI za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P — UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P TOZD OSNOVNA ŠOLA DOBOVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P TOZD OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom- — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P TOZD OSNOVNA ŠOLA MAKS PLETERŠNIK PIŠECE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — knjižničarstvo, PRU ali P — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P — UČITELJA TELESNE VZGOJE IN GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU TOZD GLASBENA ŠOLA BREŽICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA HARMONIKE — UČITELJA KITARE IN TROBIL za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — 2 UČITELJEV HARMONIKE razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA GLASBENEGA POUKA, profesor, visoka izobra-zba iz glasbene teorije in klavirja ter vodenje zbora; — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, profesor, za določen čas enega leta; UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, končana FSPN smer SLO, za 8 pedagoških ur za določen čas (eno šolsko leto); UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN OTP, končana fakulteta za elektrotehniko, za določen čas od 1. septembra do 7. aprila 1985 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Vsi kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema svet delovne skupnosti Srednje šole Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 14, 68250 Brežice, 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje 30 dni po končanem zbiranju prijav. Šola nima stanovanj. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, p. o. KRŠKO, HOČEVARJEV TRG 1 razpisuje prosta dela in naloge 1. DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA — ELEKTRONIKE, za nedoločen čas 2. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — ENERGETIKE, za nedoločen čas 3. DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA KOVINSKE STROKE, za nedoločen čas 4. UČITELJA ZGODOVINE IN SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA, za nedoločen čas 5. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas 6. UČITELJA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 7. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, za nedoločen čas-s polovičnim delovnim časom Kandidati pod točkami L, 2. in 3. morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati pod točkami 4., 5., 6. in 7. morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo. Prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejemamo petnajst dni po objavi razpisa. j Kandidati bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA JOŽE GORJUP KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA (za 4 leta) Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu še pogoje iz 137. člena Zakdna o osnovni šoli; — s svojo celotno poklicno in samoupravno dejavnostjo mora uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Jože Gorjup Kostanjevica na Krki — z označbo na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — 2 UČITELJEV KLAVIRJA — UČITELJA NAUKA O GLASBI Pogoj: pod 1. in 2.: Končana akademija za glasbo I. oziroma II. stopnje, lahko tudi brez prakse. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Stanovanj ni. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. * Pogoji: — za TOZD Glasbena šola Brežice: Srednja višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri po zakonu o glasbeni šoli — za druge TOZD: dokončana ustrezna šola — obvezno znanje slovenskega jezika — stanovanje zagotavlja TOZD OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki — osebni dohodek po pravilniku — začetek dela: 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo komisije za delovna razmerja posameznih TOZD 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa 15 dni po poteku roka za prijavo. razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA GOSPODINJSTVA PRU — 2 UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, razredni učitelj Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole i heroja Milke Kerin Leskovec, Pionirska cesta 4. O izidu razpisa bomo obvestili v 15 dneh po izbiri kandidatov. Dolski center sevnica izpisuje prosta dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ: določen čas od 1. 9. 1984 do 30. 6. 1985: " UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, poln delovni čas " UČITELJA V ODDELKU PB NA NIŽJI STOPNJI, poln delovni čas, učitelj s strokovnim izpitom " UČITELJA V ODDELKU PB NA VIŠJI STOPNJI, poln delovni čas, učitelj s strokovnim izpitom Za nedoločen čas — nastop dela 1. 9. 1984 " UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU, polovični delovni čas " UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, poln delovni čas tozd osnovna šola krmelj: Za nedoločen čas — nastop dela 1. 9. 1984: UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU voljo je samsko stanovanje. Tozd osnovna šola savo kladnik sevnica: Za nedoločen čas — nastop dela 1. 9. 1984 " UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P — možnost stanovanja " UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P — možnost stanovanja " UČITELJA ZGODOVINE — DMV, PRU ali P " UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P Tozd srednja tekstilna šola sevnica: " UČITELJA BIOLOGIJE ~~ za določen čas, obseg zaposlitve 20%, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu J'OGOJI: visoka izobrazba pedagoške smeri biologija ali ped. smeri “■ologija — kemija. " UČITELJA KEMIJE ^ za določen čas, obseg zaposlitve 20 %, nadomeščanje delavke, ki . bo na porodniškem dopustu j OGOJI: visoka izobrazba kemijsko izobraževalne smeri ali pedagoge smeri kemija — biologija " UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE ~~ za nedoločen čas, obseg zaposlitve 60 % “OGOJI: visoka izobrazba pedagoške smeri splošne ljudske obrambe diploma vojaške akademije ali visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnje- 1 vanje. " UČITELJA GEOGRAFIJE I T" za nedoločen čas, obseg zaposlitve 20 % I “OGOJI: visoka izobrazba pedagoške smeri geografije ali visoka izobrazba druge smeri geografije s pridobljeno pedagoško andragoško izobrazbo. UČITELJA STROJNIH ELEMENTOV IN STROJNIŠTVA 7" za nedoločen čas, obseg zaposlitve 10% POGOJI: diplomirani inženir strojništva. — UČITELJA ORGANIZACIJE IN EKONOMIKE OZD | za nedoločen čas, obseg zaposlitve 10% ; POGOJI: diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir tekst, tehno-'°gije z ustrezno prakso v tekstilni industriji, j ~~ UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV p~ Za nesnov' — UČITELJA ZGODOVINE In DRUŽBENO-MOR4tike , VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PA, za delo daljšanem bivanju (od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985) UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P (nadomef P6' ku p ak m< sP: or SVi delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1984). tevz i and izpc Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PINKA TOMAŽIČA KOPER razpisuje dela in naloge Nov: Muze obves Manc — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas. s p1 1 2 3 4 5 6 *5 delovnim časom Pogoj: PRU (tehnična vzgoja fizika). 0SN Nastop službe: 1. septembra 1984. Prijave sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi razpisa. razp °gc Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ANTONA UKMARJA KOPER razpisuje dela in naloge n t" — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEŽIH ali PRU — 2 UČITELJEV ITALIJANSKEGA IN ANGLEŠKEGA J^Pr, Mloj spre Po c KA, P ali PRU — 2 UČITELJEV TELESNE VZGOJE, P ali PRU — UČITELJA GLASBENE VZGOJE. P ali PRU — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, P ali PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, P ali PRU — UČITELJA ZEMLJEPISA, ZGODOVINE IN DRUŽ NO-MORALNE VZGOJE, P ali PRU — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P ali PRU — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, P. ali PRU — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKI TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, P ali PRU — VODJA ŠOLSKE PREHRANE IN GOSPODINJSTVA, PRU Kon OSP Mar faz Zač pf>i Vsa ta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim deK. časom. ' Sta — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P ali PRU, za ncdol' čas s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: Osnovna šola tona Ukmarja, Pot v gaj 1, Koper, v 15 dneh po objavi prostih d . nalog. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po sprej sklepa komisije. Koi OS ra; razpisuje dela in naloge na ENOTI OSNOVNA ŠOLA — za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU; strokovni izpitna ENOTI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA — za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE, P na ENOTI GLASBENA ŠOLA — za nedoločen čas s polnim delovnim časom — DVEH UČITELJEV KLAVIRJA IN HARMONIKE — višja izobrazba - — DVEH UČITELJEV KLAVIRJA — višja izobrazba — UČITELJA VIOLINE IN KITARE — višja izobrazba Stanovanj ni. Prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center »Vojvodina« Tolmin, 65220 Tolmin, Dijaška ulica 12b. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisa. Začetek del je 1.9. 1984. ŠOLSKI CENTER »VOJVODINA« TOLMIN razpisna komisija razpisuje naslednja prosta dela in naloge Komisija za delovna razmerja SREDNJA PEDAGOŠKA IN NARAVOSLOVNO-MATE1' TIČNA ŠOLA KOPER, Cankarjeva 2, Koper Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA — za določen čas (s lovično delovno obveznostjo) 2. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE —za določen čas (s pol delovnim časom) od 1. 9. 1984 do 3 1. 8. 1985 ' I, 3. UČITELJA MATEMATIKE — za določen čas (s polovično 1 lovno obveznostjo) od 1. 9., 1984 do 31. 8. 1985 4 UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN KLAVIRJA — za n< ločen čas (s polno delovno obveznostjo) 5. UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN GLASBILA — za d čen čas (s polnim delovnim časom) od 1. 9. 1984 do 3 1. 8, I 6. UČITELJA GLASBILA (klavir, harmonika, kitara) — za d čen čas (s polovično delovno obveznostjo) od 1.9. 1984 do 3 1985 7. LABORANTA KEMIJE — za določen čas (s polno delovno vežnostjo) od'l. 9. 1984 do 31. 8. 1985 Pogoji: 1 — od 1 do 6 visoka izobrazba ustrezne smeri, — 7 srednja izobrazba ustrezne smeri Pr Vil lo' Ki Z; SI 1] ta Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Srednja pedagoška in n* " •voslovno-matematična šola Koper. Cankarjeva 2, 66000 Koper. " misija za delovna razmerja. Prijave sprejemamo 1 5 dni po objavi1 " piša. . ; ^ Svet OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM POMOČNIKA DIREKTORJA Za pomočnika direktorja je lahko imenovan, kdor ima srednjo ali višjo izobrazbo pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj v vzgoj-no-izobraževalnem delu, opravljen strokovni izpit in ustrezne osebnostne lastnosti. Mandat traja 4 leta. razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge PREDSTOJNIKA ENOTE DELAVSKE UNIVERZE Za predstojnika je lahko imenovan, kdor ima visoko izobrazbo pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj pri izobraževanju odraslih, opravljen strokovni izpit in ustrezne osebnostne lastnosti. Mandat traja 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center »Vojvodina« Tolmin — za razpisno komisijo, 65220 Tolmin, Dijaška ulica 12b.. — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA (12 ur) — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (10 ur) — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (10 ur) — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA (12 ur) — UČITELJA GLASBENEGA POUKA — UČITELJA LIKOVNEGA POUKA (9 ur) Pogoji: višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Posebni pogoji: Kandidati morajo popolnoma obvladati itali)8,1 jezik. Pri izbiri bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti- Prijave pošljite Svetu šole v 15 dneh po objavi razpisa. .^pisna komisija pri svetu snovne ŠOLE JANKA PREMRLA-VOJKA KOPER 'azPisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi e,f Ravnatelja (za štiri leta) • ■ • ^ndidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o t/|Sriovni šoli in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske po-r'ke v občini Koper, in imeti: P pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu; P aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, sa-atoupravljanja, družbenih interesov, družbene samozaščite in i splošnega ljudskega odpora ter narodov in narodnosti SFRJ; |or organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog šole. DOM UČENCEV BALDOMIR SAJE PORTOROŽ razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — VZGOJITELJA Pogoji: končana PA — domska smer ali FF Ijen strokovni izpit. - domska smer in oprav- Nastop dela 1.9.1984. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DOM UČENCEV BALDOMIR SAJE PORTOROŽ. Svet OSNOVNE ŠOLE DRAGOMIRJA BENČIČA BRKINA HRPELJE OSNOVNA ŠOLA HEROJA ZAFREDA KOŠANA razpisuje dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Gorenjsko območje eš11 Rvzem del in nalog po dogovoru ali najkasneje 1. 9. 1984. ^ndidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili 1 ^polnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na na-*0v: Razpisna komisija Osnovne šole Janka Premrla-Vojka Koper, ^Juzejski trg 5 v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa jih bomo ^Vestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Stanovanja ni. p " UČITELJA OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE (6 ur) " UČITELJA BIOLOGIJE i' ~~ UČITELJA FIZIKE ALI MATEMATIKE (15 ur) , Pogoji: — visokošolska izobrazba ustrezne pedagoške smeri; ^ KNJIŽNIČARJA (21 ur) Pogoji: Visoka ali višja izobrazba za knjižničarja. ' Posebni pogoji: 1 ~~ -Kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik. ■ "" Pri izbiri bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti. Prijave pošljite zboru delavcev v 15 dneh po objavi razpisa. Komisiia za medsebojna delovna razmerja osnovne šole antona šibelja-stjenka komen ra?.pisuje za nedoločen čas dela in naloge: UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA voljo je garsonjera. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Notranjsko-kraško območje Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONE ŠRAJ-ALJOŠA NOVA VAS-BLOKE razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (za 1. razred) z opravljenim strokovnim izpitom, za neodločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (za 2. razred), za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. septembra 1984 do 3 [.avgusta 1985) . ... strokovno neustrezno zasedena dela in naloge učiteljev na predmetni stopnji za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: srbohrvaški jezik 2 uri, fizika 4 ure, kemija 4 ure, zemljepis 5,5 ure, zgodovina 6 ur, angleški jezik 11 ur, telesna vzgoja 10 ur, likovna vzgoja 6 ur, glasbena vzgoja 4 ure in gospodinjstvo 2. uri. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev za učitelje V osnovni šoli in s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi razpisa v Prosvetnem delavcu. Odgovor bodo prejeli v 30 dneh po končanem razpisnem roku. razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA V KRANJU, PRU, P — UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Cerkljah, . PRU, P — UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Preddvoru, PRU, P — UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Stražišču, PRU, P — UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Predosljah, PRU, P — UČITELJA SOLOPETJA v Kranju, PRU, P —UČITELJA HARMONIKE v Predosljah in Kranju, STU — UČITELJA HARMONIKE v Cerkljah in Preddvoru, STU — 2 UČITELJEV PREČNE FLAVTE v Kranju, PRU, P — UČITELJA KLJUNASTA FLAVTE v Kranju, PRU, P — UČITELJA TROBIL (trobente in roga) v Kranju, PRU, P — 2 UČITELJEV VIOLINE v Kranju, PRU, P za nedoločen čas s polovičniSh delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA v Preddvoru, PRU, P — UČITELJA TOLKAL v Kranju, STU — UČITELJA VILONČELA v Kranju, PRU, P — UČITELJA KITARE v Kranju, STU za nedoločen čas z manj kot polovičnim delovnim časom: — UČITELJA KLARINETA v Kranju, PRU, P — UČITELJA OBOE v Kranju, PRU, P — UČITELJA POZAVNE v Kranju, PRU, P Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3, 64000 Kranj. Začetek del: 1. 9. 1984. Stanovanj ni. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delpvna razmerja OSNOVNE ŠOLE POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, U ali PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, ki bo dopolnjeval.obveznost z interesnimi dejavnostmi in nadomeščanjem, za-nedoločen čas s polnim delovnim časotn — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU za podružnično šolo v Hruševju za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA PRU ali P za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porod-niškem dopustu) Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. september 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi, prostih del in nalog na naslov: OSNOVNA ŠOLA POSTOJNA, Na Kremenco 2, 66230 POSTOJNA Komisiji za delovna razmerja. O izidu razpisa in izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po"poteku razpisa. Stanovanj ni. Svet SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEM ATIČNE USMERITVE, 64000 KRANJ, KOROŠKA CESTA 13 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN INŠTRUMENTA — 2 UČITELJEV FIZIKE — UČITELJA MATEMATIKE — 3 UČITELJEV RAČUNALNIŠTVA — 2 UČITELJEV OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE (delo je kombinirano z organizacijo proizvodnega dela in delovne prakse) — UČITELJA ELEKTRONIKE IN ELEKTROTEHNIKE za določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA KEMIJE — UČITELJA GEOGRAFIJE za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: — UČITELJA FILOZOFIJE (6 pedagoških ur na teden) — UČITELJA GEOLOGIJE IN GEOGRAFIJE (4 pedagoške ure ■ geologije in 6 pedagoških ur geografije na teden). Za vsa dela in naloge je potrebna visokošolska izobrazba ustrezne smeri. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati morajo priložiti prijavi potrdilo o končani izobrazbi in življenjepis. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. ISKRA-SREDNJA i OLA ELEKTROD HNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE KRANJ, p. o. 64001 KRANJ, Savska loka 2 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: L UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV — POUČEVANJE MATEMATIKE-FIZIKE pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali .pedagoške smeri matematike s fiziko — UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV — POUČEVANJE FIZIKE pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko b) visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali tehnične fizike — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE pogoj: dipl. inženir elektrotehnike — elektronik ali dipl. inženir šibkega toka — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE pogoj: dipl. inženir elektrotehnike — energetik ali dipl. inženir jakega toka — UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV STROJNE USMERITVE pogoj: dipl. strojni inženir — 3 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE pogoj: višja izobrazba elektrotehniške stroke, šibki tok — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA STROJNE USMERITVE pogoj: višja izobrazba strojne stroke — LABORANTA ZA POUK ELEKTROTEHNIŠKIH USMERITEV — šibki tok pogoj: srednja izobrazba elektro stroke II. ADMINISTRATORJA — za opravljanje administrativnih del in nalog za pedagoške potrebe pogoj: končana administrativna šola, 2-mesečno poskusno delo. Delo pod tč. I. se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1984. Delo pod tč. II. se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 15. maja 1984. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o iz-polnjevanjujjogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA-SREDNJA SOLA KRANJ, Savska loka 2. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR UPNICA razpisuje dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA TER DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE, za nedoločen — UČITELJA MATEMATIKE, FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas — UČITELJA GLASBENEGA POUKA, za nedoločen čas — UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA, za ne,-, določen čas Pogoji: končana višja izobrazba razpisane smeri in opravljen strokovni izpit. Delo se začne 1. 9. 1984. Prijave sprejemamo 14 dni pp objavi razpisa. Zasavsko območje GLASBENA ŠOLA HRASTNIK azpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA HARMONIKE v Hrastniku (poln delovni čas) — UČITELJA HARMONIKE v Sevnici (polovični delovni čas) — UČITELJA KLARINETA v Hrastniku (polovični delovni čas) — UČITELJA VIOLINE v Hrastniku (polovični delovni čas) — UČITELJA FLAVTE v Hrastniku in Sevnici (poln delovni čas) — UČITELJA KITARE v Hrastniku in Sevnici (poln delovni čas) — UČITELJA TROBIL v Hrastniku in Sevnici (polovični delovni čas) — UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA v Sevnici (poln delovni čas) — UČITELJA KLAVIRJA v Sevnici (polovični delovni čas) ;:>ogoji: Jstrezna višja ali visoka izobrazba, srednja pa za učitelja harmonike n kitare. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Za učitelja nauka o glasbi in klavirja je na voljo dvosobno stanovanje v Sevnici. Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Hrast-tik. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER. TOZD SREDNJA ŠOLA NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE TRBOVLJE, Gimnazijska cesta 10 azpisuje prosta dela in naloge — LABORANTA ta nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. ’ogoj: - ustrezna srednja strokovna izobrazba. Osrednjeslovensko območje isi Komisija za delovna razmerja Jk OSNOVNE ŠOLE JANKO KERSNIK, BRDO PRI LUKOVICI razpisuje dela in naloge: razpisuje dela in naloge ZA CENTRALNO ŠOLO BRDO: — UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški), P ali PRU, s strokovnim izpitom, za nedoločen čas — UČITELJA MATEMATIKE, P ali PRU, s strokovnim izpitom, za nedoločen čas — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA, s strokovnim izpitom, P ali PRU, za določen čas (za šolsko leto 1984/85) — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, P ali PRU, s polovičnim delovnim časom, za določen čas — VZGOJITELJICE, VZG s strokovnim izpitom, za delo v mali šoli za določen čas za skupino v Šentvidu in Blagovici Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE ‘JCi Pas * k] NA CENTRALNI ŠOLI: ilJč — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ta r — UČITELJA TELESNE VZGOJE Pč — UČITELJA-TELESNE VZGOJE ZA NIŽJO STOPNJO in po čen družnice Vp, — TREH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE (eden bo dopolnje-r kih val obveznost na podružnični šoli Šmarje) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE (obveznost bo dopolnjeval Udih na podružnični šoli Šmarje) UČITELJA LIKOVNE VZGOJE — ANGLEŠKEGA JEZIKA (obveznost bo dopolnjeval na podružnični šoli Šmarje) ■ UČITELJA RAŽREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 10. 1984 do 3. 6. 1985, oz. do njene vrnitve na delo) 'je >isa Stanovanj ni. Začetek dela 1. 9. 1984. Za učitelja glasbene vzgoje je na voljo stanovanje. asi bis Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v. 15 dneh po končanem razpisanem roku. NA PODRUŽNIČNI ŠOLI ŠMARJE: — UČITELJA TELESNE IN DRUŽBENO-MORALNE (jz VZGOJE — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1984 do 19. 3-1985, oz. do njene vrnitve na delo) PC Odbor za medsebojna delovna razmerja GLASBENE ŠOLE DOMŽALE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KOPANJ: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA Na voljo je stanovanje. n razpisuje prosta dela in naloge: Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Osnovna šola Louis Adamič Grosuplje, Tovarniška 14. — UČITELJA KLAVIRJA v Dobu, na Brdu in v Moravčah — UČITELJA HARMONIKE v Radomljah in Moravčah — UČITELJA TROBIL v Domžalah in Moravčah — UČITELJA KITARE v Radomljah, Mengšu in na Brdu — UČITELJA FLAVTE v Domžalah, Mengšu in Dobu, za polovični delovni čas — UČITELJA NAUKA O GLASBI v Dobu, na Brdu in v Moravčah, za polovični delovni čas — UČITELJA IZRAZNEGA PLESA v Domžalah in Mengšu, za polovični delovni čas Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. 'di ta. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE I. SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE razpisuje dela in naloge: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časm prosta dela in naloge: — UČITELJA ZGODOVINE — UČITELJA GLASBE IN LIKOVNE VZGOJE — UČITELJA TELESNE VZGOJE — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PA za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo, vodenje pevskih zborov; — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PA na centralni šoli za nedoločen čas s polnim delovnim časonf; — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PA v oddelku s kombiniranim poukom na podružnični šoli za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — VZGOJITELJA ALI UČITELJA ZA CELOLETNO VODENJE MALE ŠOLE VZG, PA, U za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — UČITELJA ZA PB SMER TEHNIČNA VZGOJA — GOSPODINJSKI POUK ALI TELESNA VZGOJA (ženska), za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 'no in objavlja dela in naloge: Pogoj za zasedbo: PA ustrezne smeri. Prijave z dokazili sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. — KUHARICE na centralni šoli, ustrezna strokovna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — KUHARICE — SNAŽILKE na podružnični šoli Ponikve, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — SNAŽILKE na centralni šoli, za, nedoločen čas s polnim delovnim časom; Stanovanj ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano in s Kočevjem. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE RADOMELJSKE ČETE PRESERJE 61235 RADOMLJE razpisuje prosta dela in naloge: — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za poučevanje v 1., 2. in 3. razredu za nedoločen čas. Pogoj: končana PA — smer razredni pouk in strokovni izpit — UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas. Pogoj: končana Fakulteta za telesno vzgojo s strokovnim izpitom — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas. Pogoj: končana višja ali visoka šola ustrezne smeri s strokovnim izpitom — KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas. Pogoj: končana PA ustrezne smeri s strokovnim izpitom. Stanovanj ni! Nastop dela L 9. 1984 Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA RADOMELJSKE ČETE PRESERJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 61235 RADOMLJE ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE GROSUPLJE V USTANAVLJANJU, Partizanska 5 razpisuje dela in naloge — VODJE GLASBENE ŠOLE, P ali PRU Pogoji: petletna praksa v glasbeni šoli, strokovni izpit, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralno-politične lastnosti — UČITELJA PIHAL, TROBIL IN NAUKA O GLASBI za odde lek v Ivančni gorici — UČITELJA HARMONIKE, PRU — UČITELJA KITARE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITEUA TROBENTE IN VIOLINE — pogodbeno Prijave z dokazili sprejema razpisna komisija v zakonitem roku. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola L SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje, Videm 35, 61312 Videm Dobrepolje. če ni Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega roka. ia a )} s SREDNJEŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA — KAMNIK razpisuje naslednja prosta dela in naloge: — UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV — P, dipl ekon. polni delovni čas, za določen čas — UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV IN OTP — P, dipl. ekon. polni delovni čas, za določen čas — 2 UČITELJEV ANGLEŠKEGA JEZIKA — P angl nepolni delovni čas, za določen čas — UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN GOSPODARSKEGA RAČUNSTVA — profesor matematike za določen čas — UČITELJA FIZIKE IN OTP — prof. fizike za nedoločen čas — UČITELJA OTP — prof fizike polovični delovni čas, za določen čas — UČITELJA KEMIJE IN BLAGOZNANSTVA — prof. kemije za določen čas — UČITELJA BIOLOGIJE — prof. biologije, nepoln delovni čas, za nedoločen čas — UČITELJA PRAVA — dipl. pravnik polovičen del. čas, za določen čas — UČITELJA TELESNE VZGOJE — prof. tel. vzgoje, ženska za določen čas — PSIHOLOGA — prof. psihologije polovičen delovni čas, za nedoločen čas 5 'f 1; »t t i s i 16 'j Začetek dela za vsa dela in naloge je 1. september 1984. Vrsta in stopnja izobrazbe za učitelje v usmerjenem izobraževanju sta predpisani v sklepu Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževa- nje' - \ Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in podatki o strokovni izo- [a brazbi ter usposobljenosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ^ Srednješolski center RUDOLFA MAISTRA — Kamnik, 61240 Kamnik — Novi trg 41/a. ;a Začetek dela: 1. 9. 1984. s Nastop dela: (. septembra 1984. Odgovore o izbiri bodo prejeli v 30 dneh. °VNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK ^'Suje prosta dela in naloge ^ITEUA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen [j^lTELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas ^ITELJA tehničnega in likovnega POUKA, PRU, .d nedoločen čas ^ITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, za nedolo-UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddel- 1 Podaljšanega bivanja, U ali PRU, za določen čas a' 'didati P Qab naj oddajo prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi (štu-absolventi potrdilo o opn tajništvo šole. i opravljenih izpitih) v 15 dneh po objavi ^BfiNE ŠOLE KAMNIK 'P'suje prosta dela in naloge .^ITELJA VIOLINE ,’pTELJA PIHAL , ^itelja TROBIL 1 UČITELJEV KITARE in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim IT|> nastop dela je 1. 9. 1984. ^ClTELJA HARMONIKE, za nedoločen čas s polovičnim dednim časom, nastop dela 1. 9. 1984. ’d>dati morajo izpolnjevati pogoje 21. člena Zakona o glasbenih Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. |^'ja za delovna razmerja l0VNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE ■Pisuje prosta dela in naloge: ? UČITELJEV GLASBENEGA POUKA, s polnim delovnim tasom za nedoločen čas, PRU ^UITEUA TEHNIČNEGA POUKA, PRU za nedoločen čas b,F1tELJA RAZREDNEGA POUKA za pouk v kombinaciji na PŠ Podpreska ln°vanj ni. Nastop dela 1. 9. 1984. :av>te se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o ,ri v 30 dneh. t---------------—-------------------------------------- za delovna razmerja '»OVNE ŠOLE VAS FARA P'suje prosta dela in naloge: Predmetnega učitelja za slovenski jezik, ^JIŽNIČARSTVO, NEMŠKI JEZIK IN GOSPODINJSKI °UK, PRU, za nedoločen čas »dat mora izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni šoli e'i končano višjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri vsaj za er|ski jezik s kombinacijo knjižničarstva ali nemškega jezika. Cetek dela: 1. 9. 1984. novanja ni. jave ž dokazili o strokovni usposobljenosti in s kratkim življenjepi-. Pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Vas Fara, *Pisna komisija »VSBENE ŠOLE KOČEVJE Pisuje na podlagi 2 1. in 27. člena Zakona o glasbenih šolah, 6i Statuta Glasbene šole Kočevje in v soglasju s 511. členom Z: d o združenem delu dela in naloge Ravnatelja (ni reelekcija) k: ^djdat mora imeti »sjo ali visoko strokovno glasbeno izobrazbo rokovni izpit in najmanj 5 let glasbeno-pedagoške prakse. eleno je, da bi poučeval še klavir ali kitaro. ^etek dela 1. septembra 1984. i nal'te Se v ^ dneh po objavi razpisa. Kandidati za opravljanje d< iv. naj pošljejo pisne prijave z vsemi potrebnimi dokazili na m )l v 'asbena šola Kočevje, Ljubljanska c. 12. O izbiri bodo obves 15 dneh po končanem razpisu. ^SBena ŠOLA KOČEVJE P'suje prosta dela in naloge ^ELJA KLAVIRJA, visoka ali višja strokovna izobrazba, z , "^določen čas VRTELJA NAUKA O GLASBI, ki bi poučeval tudi harmoniki f V‘^a izobrazba, za nedoločen čas >k ^ELJA KLARINETA IN FLAVTE, visoka ali višja izobr; ua’ za nedoločen čas. 0lj° je enosobno stanovanje. 'do oh1' ^ P0^jej° prijave v 15 dneh po objavi razpisa. O izbi veščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo. tek dela 1. septembra 1984. Razpisna komisija DOMA ZA UČENCE DUŠANA REMIHA KOČEVJE, PREŠERNOVA 9 razpisuje prosta dela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa — RAVNATELJA 2. delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — RAČUNOVODJE Pogoji: Kandidati morajo imeti pod 1: — višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri — 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobrdževalnem delu — ustrezne osebne in moralno-politične lastnosti. Pod 2: , — srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi zahtevanimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija, Dom za učence Dušana Remiha, Prešernova 9, 61330 Kočevje. O izidu razpisa jih bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Svet OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI LJUBLJANI razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: — strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu in vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli — ustrezne moralno-politične lastnosti — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Mandat traja 4 leta. Začetek dela: 1. septembra 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in druž-beno-politične dejavnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca Ravbarja, Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po sklepu sveta šole. Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOJZE HOSTNIK-JOVO GABROVKA razpisuje za nedoločen čas dela in naloge — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN LIKOVNE VZGOJE — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ALI TEHNIČNE VZGOJE — UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoj: končana kadrovska šola ustrezne smeri in strokovni izpit. — VZGOJITELJICE — VODJE VVE Pogoj: končana kadrovska šola in strokovni izpit. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ ČITIJA razpisuje prosta dela in naloge NA OSNOVNI ŠOLI LITIJA, BEVKOVA 3 — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, za 15 ur na teden, za določen čas (nadomeščanje delavca zaradi odhoda v JLA) Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri, stanovanja ni. NA OSNOVNI ŠOLI LITIJA, CESTA KOMANDANTA STANETA 2 — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za določen čas (od L 9. 1984 do 31. 8. 1985) Pogoj: učitelj razrednega pouka, stanovanja ni. NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VAČE PRI LITIJI — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (od L 9. 1984 do 30. 6. 1985 —za L polletje š.l. 1984/85 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Pogoj: učitelj razrednega pouka, stanovanja ni. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO GLASBENA ŠOLA LITIJA razpisuje naloge in opravila za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA HARMONIKE — UČITELJA NAUKA O GLASBI za določen čas s skrajšanim delovnim časom: — UČITELJA FLAVTE — UČITELJA TROBIL — UČITELJA BALETA Pogoji: Na razpis se lahko prijavijo predmetni učitelji, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o glasbenih šolah. Stanovanj ni. Dobre prometne zveze z Ljubljano. Prijave s potrdili pošljite na Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9 (tel. št. (061) 881-617 ali 881-102). Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA, LJUBLJANA, MATJAŽEVA 4 razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 6 VODIJ ODDELKOV PB, pogoj razredni učitelj Začetek dela 1. septembra 1984. Prijave z dokazili o strokovnosti bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po poteku razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI LJUBLJANI razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA ALI FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PRU, in sicer enega za oddelek podaljšanega bivanja na podružnični šoli Šentjakob in dva za oddelka podaljšanega bivanja na matični šoli za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Kandidati naj v 8 dneh pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepisom upravi šole. Prijav brez priloženih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Stanovanj ni. Dobre avtobusne zveze z Ljubljano. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA BORISA ZIHERLA LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 12 razpisuje dela in naloge: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA (za 10 pedagoških ur na teden) in objavlja dela in naloge: — 2 SNAŽILK Kandidati za učitelje morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli, snažilki pa morata imeti končano osnovno šolo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Nastop dela za učitelje je 1. 9. 1984, za snažilki takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Borisa Ziherla Ljubljana, Črtomirova 12, 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem roku za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MILAN ŠUŠTARŠIČ, ŠTEMBALOVA 2/A, LJUBLJANA razpisuje za nedločen čas dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli (96. člen), in imeti: — ustrezno pedagoško izobrazbo (prednost imajo kandidati naslednjih študijskih smeri: slovenski in angleški jezik, razredni pouk, fizika in tehnični pouk) — strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v osnovni šoli — ustrezne moralne in politične lastnosti — organizacijske in strokovne sposobnosti — 7 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za oddelke podaljšanega bivanja — UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za polovičen delovni čas — UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za polovičen delovni čas Pomočnik ravnatelja lahko prevzame dela in naloge 15. 8. 1984, vsi drugi pa L 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Milan Šuštaršič, Štembalova 2/a. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM ŠIŠKA BEŽIGRAD V LJUBLJANI, Celovška ,98 razpisuje prosta dela in naloge: I. za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — 2 UČITELJEV KLAVIRJA — 4 UČITELJEV HARMONIKE — 2 UČITELJEV KITARE — 2 UČITELJEV VIOLINE — UČITELJA FLAVTE IN BLOKFLAVTE II. za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA VIOLINE — UČITELJA KLAVIRJA — UČITEUA BLOKFLAVTE — UČITELJA KLARINETA — UČITELJA SAKSOFONA — UČITELJA PIHAL — UČITELJA TROBENTE — UČITELJA TOLKAL — UČITELJA NAUKA O GLASBI III. za nedoločen čas z manj kot polovičnim delovnim časom: — UČITELJA KONTRABASA — UČITELJA VIOLONČELA — UČITELJA FLAVTE — UČITELJA ROGA — učitelJapozavne — UČITELJA TROBIL — UČITELJA HARMONIKE — ZBOROVODJE Prevzem del in nalog je 1.9. 1984. Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja glasbe na glasbeni šoli in imajo ustrezno usmeritev srednje, višje ali visoke stopnje. Poseben pogoj: trimesečno poskusno delo. Stanovanj ni. Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za delovna razmerja Glasbene šole Franc Šturm Šiška-Bežigrad 15 dni po objavi razpisa. Nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV LJUBLJANA, TITOVA C. 78 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA FIZIKE — 2 UČITELJEV OBRAMBE IN ZAŠČITE — UČITELJA TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN OTP Pogoj: visoka izobrazba kemijske ali tehnološke smeri — UČITELJA TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, POZNAVANJA TEKSTILIJ IN TEKSTILNO-KONFEKCIJSKE TEHNOLOGIJE Pogoj: dipl. inž. tekstilne tehnologije — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA V USMERITVI — OSEBNE STORITVE P9goj: srednja strokovna izobrazba frizerske stroke in 5 let delovnih izkušenj v frizerstvu Vsa prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh od dneva objave razpisana naslov Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana, Titova c. 78. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA V LJUBLJANI, Prežihova 8 razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE — POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE Kandidatza ravnatelja mora izpolnjevati pogoje, navedene v 137. členu ZOŠ in imeti: aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe in do bratskih narodov ter organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Kandidat za pomočnika ravnatelja mora izpolnjevati navedene pogoje za ravnatelja in imeti najmanj triletne delovne izkušnje. Dela in naloge ravnatelja in pomočnika ravnatelja razpisujemo za 4 leta od 1.9. 1984. Kandidati naj pošljejo vloge z dokumentacijo na šolo s pripisom: ZA RAZPISNO KOMISIJO. Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRULE, LJUBLJANA razpisuje za nedoločen čass polnim delovnimčasom prosta dela in naloge — dveh UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P — dveh UČITELJEV TELESNE VZGOJE za pouk na predmetni stopnji, PRU ali P OSNOVNA ŠOLA DR. JOŽE POTRČ, LJUBLJANA, POTRČEVA 1 Komisija za delovna razmerja ZAVODA ZA USPOSABLJANJE JANEZ LEVEC LJUBLJANA Ker hn atpi razpisuje dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, za nedoločen čas (od 1. 9. 1984) Pogoj: PRU — tehnična in likovna vzgoja. — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas (od 1. 9. 1984) Pogoj: višja ali visoka šola ustrezne smeri. — treh UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA na razredni stopnji, za določen čas, začetek dela 1. 9. 1984 Pogoj: U ali PRU — razredni pouk. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni 30 dni po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja SREDNJE NARAVOSLOVNE ŠOLE LJUBLJANA, PERIČEVA 4 razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA MATEMATIKE (lahko dipl. inž. matematike) 2. DVEH UČITELJEV KEMIJE (lahko dipl. inž. kemijske tehnologije) za poučevanje kemije in kemijskega laboratorijskega dela 3. UČITELJA BIOLOGIJE za poučevanje biologije, zdravstvene vzgoje in biološko laboratorijskega in eksperimentalnega dela 4. LABORANTA pri predmetu osnove tehnike in proizvodnje 5. LABORANTA pri predmetu kemija in kemijsko laboratorijsko delo Pogoji: Pod točkami 1., 2. in 3. visoka izobrazba ustrezne smeri, pod točkama 4. in 5. srednja izobrazba kemijske smeri. Na razpisana mesta se lahko prijavijo tudi pripravniki. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8.dni po objavi razpisa na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja, Srednja naravoslovna šola, 61000 Ljubljana, Peričeva 4. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po preteku roka za prijavo. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, LJUBLJANA, Resljeva 12 razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA — UČITELJA BIOLOGIJE — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE (zaželena je smer elektrotehnike). Pogoji: — ustrezna visoka izobrazba — ustrezne moralno-polifične lastnosti — zaželene so delovne izkušnje za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA ZDRAVSTVENE VZGOJE IN ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE Pogoj: ustrezna izobrazba. — LABORANTA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO Pogoj: srednja izobrazba tehniške laborantske smeri. Začetek del je 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov šole najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. SREDNJA ŠOLA ZA DRUŽBOSLOVJE IN SPLOŠNO KULTURO LJUBLJANA, Strossmayerjeva 1 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — visoka pedagoška izobrazba smeri SLO ali — diplomant vojaške akademije ali — visoka izobrazba katerekoli smeri in končano šolo za re- zervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje. UČITELJA POLITIČNE EKONOMIJE, za določen čas (za šolsko leto 1984/85) s polnim delovnim časom Pogoj: — diplomant visoke šole družboslovne smeri s poprejšnjim izpopolnjevanjem in strokovnim izpitom iz politične ekonomije UČITELJA STROJEPISJA IN PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, za določen čas (za šolsko leto 1984/85) s polnim delovnim časom — UČITELJA STROJEPISJA IN PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, za določen čas (za šolsko leto 1984/85) s polovičnim delovnim časom Pogoji: — pedagoška akademija smer strojepisje — za poučevanje pisarniškega poslovanja visoka strokovna izobrazba, ki vključuje v svojem programu pisarniško poslovanje. Začetek opravljanja vseh objavljenih del in nalog je L 9. 1984. Kandidati na j pošljejo prijave z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na-gornji naslov. razpisuje dela in naloge IM kand — dveh UČITELJEV GLASBENE VZGOJE, za nedoločep' “8°i s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali visoka pedagoška izobrazba glasbene sntd Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o izpolnjevanju po! jev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delo' razmerja Zavoda za usposabljanje Janez Levec, Ljubljana, K; lovška cesta 18. Zavod nima na voljo stanovanj. Začetek dela 1. 9. 1984. SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA, LJUBLJANA, Vegova 7 -ače, razpisuje prosta dela in naloge >• L Z ače ijai tete — UČITELJA SOLFEGGIA v SGŠ Pogoj: visoka izobrazba, AG — oddelek za kompozicijo ali' rigiranje, 5 let uspešnih delovnih izkušenj in strokovni izp* 1 * * * * * * — UČITELJA SOLOPETJA v SGŠ in GŠ — UČITELJA TROBENTE v SGŠ in GŠ — UČITELJA OBOE v SGŠ in GŠ — UČITELJA ROGA v SGŠ in GŠ — UČITELJA POZAVNE v SGŠ in GŠ — UČITELJA KOMORNE IGRE (pihala in trobila) in Kl< rija RINETA v SGŠ in GŠ — UČITELJA FLAVTE IN BLOKFLAVTE v SGŠ in GŠ — UČITELJA TOLKAL v SGŠ in GŠ Pogoj: visoka izobrazba, AG — ustrezne glasbene smeri, 5l >**. uspešnih delovnih izkušenj in strokovni izpit; — treh UČITELJEV KLAVIRJA v GŠ — UČITELJA KITARE v GŠ — UČITELJA KITARE (krajši kot polni delovni čas) v GŠ — UČITELJA VIOLINE (krajši kot polni delovni čas) v GŠ Pogoj: višja ali visoka izobrazba, AG — ustrezne glasbda?p smeri; — dveh UČITELJEV BALETA v SBŠ in BŠ Pogoj: priznani solist opernega baleta s končano najmaf' I srednjo baletno šolo; — dveh KOREPETITORJEV v SBŠ in BŠ Pogoj: srednja, višja ali visoka izobrazba ustrezne glasbi srperi; — UČITELJA IZRAZNEGA PLESA s korepetiranjem izra nega plesa Pogoj: srednja, višja ali visoka izobrazba ustrezne glasbd smeri. m KE Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Prijave z dokazil' izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 dni po objavi razpisa. ^ kuverti naj bo oznaka »RAZPIS«. Kandidate bomo obvestili izidu razpisa v 10 dneh po izbiri. Svet SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE LJUBLJANA, p.o. LJUBLJANA, Šubičeva 1 razpisujeprosta dela in naloge — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE Pogoj: visoka pedagoška izobrazba SLO ali diploma vojašl akademije ali visoka izobrazba katerekoli smeri in konča® šola za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnje'J nje; — UČITELJA STOMATOLOGIJE Pogoj: visoka izobrazba — zdravnik ali biolog — UČITELJA PSIHOLOGIJE — za polovični delovni čas Pogoj: diplomirani psiholog (s prakso na kliničnih ustanov® ima prednost) — VZGOJITELJICE v poslovni enoti dom učenk Pogoj: višja izobrazba pedagoške smeri (Pa — domska vzgoj1 >ar h mi V0l T Liu iU Začetek dela L septembra 1984. Stanovanj ni. 4. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSIVO, Ljubljana, Šaranovičeva 5 razpisuje prosta dela in naloge '0: Po za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA MATEMATIKE (visoka izobrazba, FNT sm®1101 matematika ali matematika s fiziko) — 2 UČITELJEV FIZIKE (visoka izobrazba, FNT smer pedatf ška fizika ali fizika z matematiko) — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE (',f 110 soka izobrazba, fakulteta za strojništvo ali fakulteta za elektR tehniko ali FNT smer tehniška fizika ali kemija ali kem. tehn0, logija ali kemijsko izobraževalna smer) — UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDM£;Po TOV V VIP LABORAT. DELA V ZDRAVSTVU IN V Vi' ZA FARMACEVTA (visoka izobrazba, dipl. farmacevt z bi0' kem. usmeritvijo) — ZOBOTEHNIKA (višja ali srednja izobrazba, 3 leta delovn® izkušenj), možnost vključitve v pouk praktične protetike v š°l 1. 1985/86 — LABORANTA ZA POUK FIZIKE IN OTP (višja ali srednj® izobrazba elektrotehnične usmeritve — šibki tok) Kandidati, ki niso pridobili v dodiplomskem študiju pedagošk0' andragoške izobrazbe, jo morajo pridobiti v 3 letih po pričetk® dela. Za določen čas (za 1 šolsko leto) z nepolnim delovnim časof' — UČITELJA ANGLEŠČINE — NEMŠČINE (visoka izobrazba, Filozofska fakulteta, smer angleščina-nemščina ali nenb' čina-angleščina) — UČITELJA ZA POUČEVANJE FARMACEVTSKI^ STROKOVNIH PREDMETOV (visoka izobrazba, pK* smer farmacija) k, o, le t: k Za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk® o na porodniškem dopustu): ^ — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (visoka-izobrazb®' Filozofska fakulteta, smer slovenski jezik) s ^ONJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM U^BLJANI, POLJANSKA 28a ^Pisuje prosta dela in naloge: Ravnatelja šole mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje Pogoje za učitelja srednje šole po Zakonu o usmerjenem izo-;i Praževanju, l^eti mora pedagoško izobrazbo, if jnieti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izo-ii ^ Praževalnem delu v srednji šoli, '2Polnjevati mora moralno politične pogoje za uresničevanje družbenih vzgojno-izobraževalnih smotrov, "Ueti mora organizacijske sposobnosti in poznati mora delo v turizmu in gostinstvu. -v Cetek dela je 1. september 1984, mandat pa traja štiri leta. , UČITELJEV ZA NASLEDNJE PREDMETE: ' fA EKONOMSKE PREDMETE za nedoločen čas, pogoj — ^'Soka izobrazba ekonomske smeri, ~A MATEMATIKO za nedoločen čas, pogoj — visoka izo-. dražba ustrezne smeri, ^A GEOGRAFIJO za nedoločen čas z manj kot polnim de-_ Juvnim časom, pogoj visoka izobrazba ustrezne smeri, ^A SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), pogoj — visoka izobrazba ustrezne smeri. •jj t^etek dela je 1. september 1984. lajave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po ^Javi razpisa. Kandidati pa bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po eteku roka za prijavo. 5*^,_______________________________________________ ddiisija za delovna razmerja ^EDNJE ŠOLE ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST ^SEJANA, Poljanska c. 28a ^Pisuje za šolsko leto 1984/85 naslednja dela in naloge — vse 3 določen čas od 1. 9. 84—31. 8. 85: UČITELJA EKONOMISTA — za poučevanje ekonomskih Predmetov z visoko izobrazbo, opravljenim strokovnim izpitom ter pedagoško-andragoško izobrazbo. UČITELJA GEOGRAFIJE z visoko izobrazbo, s strokovnim '2pitom in pedagoško — andragoško izobrazbo za poučevanje geografije s polovično obveznostjo. UČITELJA TELESNE VZGOJE s polno obveznostjo za 6 JUesecev, z visoko izobrazbo, strokovnim izpitom in pedagoško — andragoško izobrazbo. UČITELJA TELESNE VZGOJE s polno obveznostjo, z visoko izobrazbo, s strokovnim izpitom ter pedagoško — andragoško izobrazbo. UČITELJA STROJEPISJA z višjo šolo — pedagoška akademija, smer strojepisje in opravljenim strokovnim izpitom. UČITELJA z višjo izobrazbo iz strojništva ZA POUK OTP, ki bi delno opravljal tudi DELA LABORANTA ZA FIZI- ^ndidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po-t|jev v 30 dneh na gornji naslov. O izidu razpisa jih bomo obve-30 dneh po izbiri. ------------------------------------------------ :a«, ;'J fisija za delovna razmerja •T SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA LJUBLJANA, p o. 'Jubljana, Celjska 16 [Opisuje prosta dela in naloge: UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za nedoločen čas UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDME- L TOV za nedoločen čas 'f UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDME- TOV za nedoločen čas UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za nedoločen čas Ria in naloge razpisujemo za poln delovni čas. točetek dela: 1. septembra 1984. ?°goji: )od 1: višja izobrazba PTT smeri ter 3 leta delovnih izkušenj \ . PIT prometu "'d 2: visoka izobrazba ustrezne smeri ™d3: visoka izobrazba ustrezne smeri ™d 4: visoka ali višja izobrazba PTT smeri in 3 leta delovnih izkušenj v PTT prometu P°d 5: visoka strokovna izobrazba elektrotehniške usmeritve . (smer elektronika ali telekomunikacije) P tod g. višja strokovna izobrazba elektrotehniške usmeritve (šmer telekomunikacije), 3 leta delovnih izkušenj na gradnji ali vzdrževanju TK posredovalnih in terminačnih naprav in na prenosnih sistemih in napravah ' ol Rjave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi $ l^^Sa na naslov: ^ ^ ^ srednješolski center Ljubljana, Celjska 16, andidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. ; totosija za delovna razmerja RNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA LJUBLJANA, Košir- a ul. 2 Opisuje prosta dela in naloge ' UČITELJA GLASBENEGA POUKA lovnim časom za nedoločen čas. PA ali P s polnim de- ,| J^adidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po . Javi razpisa na komisijo za delovna razmerja OŠ Ketteja in Murna. -ačetek dela 1. 9. 1984. Komisija za medsebojna delovna razmerja na SREDNJI LESARSKI ŠOLI V LJUBLJANI, Aškerčeva 7 SVET OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV NOVE FUŽINE V USTANAVLJANJU, LJUBLJANA, Gašperšičeva 10 razpisuje za šolsko leto 1984/85 naslednja prosta dela in naloge: — UČITELJA BIOLOGIJE za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri — biologija ali visoka izobrazba raziskovalno-tehnične smeri — biologija — UČITELJA FIZIKE za določen čas Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri — fizika ali fizika z matematiko — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen, skrajšan delovni čas Pogoj: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti — UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDME- TOV za nedoločen čas Pogoj: dipl. inž. lesarstva UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas Pogoj: visoka pedagoška izobrazba smeri SLO ali diploma vojaške akademije ali visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje ter končan program za izpopolnjevanje ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA za nedoločen, skrajšan delovni čas Pogoj: pedagog ali psiholog z visoko strokovno izobrazbo. Za vsa razpisana dela in naloge velja trimesečno poskusno delo. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTROENERGETIKO LJUBLJANA, Zaloška 49 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — 3 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike energetik — 2 UČITELJEV OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike energetik ali diplomirani strojni inženir — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoj: profesor angleščine, strokovni izpit — UČITELJA BIOLOGIJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE Pogoj: profesor biologije — 2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA Pogoj: inženir elektrotehnike energetik — LABORANT Pogoj: elektrotehnik energetik Začetek dela je 1. 9. 1984. — UČITELJA MATEMATIKE za polovičen delovni čas od 1. 11. 1984 — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1984) Pogoj: profesor matematike. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za elektroenergetiko, Ljubljana, Zaloška 49, komisiji za delovna razmerja. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ADOLF JAKHEL V ZALOGU razpisuje prosta dela in naloge: — 2 UČITELJEV TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas-s polnim delovnim časom, PRU ali P — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN BIOLOGIJE-KE-M1JE ALI GOSPODINJSTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časOm, PRU ali P Zasedba del in nalog je 1.9. 1984. — UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas s polovičnim delovnim časom, dd 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985, PRU ali P — 3 UČITELJEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA (1.—4. razred) za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1984 do 31. 8. 1985 — razredni učitelj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Adolfa Jakhla, Cerufova 7, 61260 Ljubljana-Polje, komisija za delovna razmerja. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po seji komisije. Svet OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA, Veljka Vlahoviča 42 razpisuje prosta dela in naloge — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIFI PODALJŠANEGA BIVANJA — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA na podružnični šoli Hrušica Pogoj: učitelj s srednjo ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA — 2 UČITELJEV MATEMATIKE — 3 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE — UČITELJA GLASBENE VZGOJE — 2 UČITELJEV TELESNE VZGOJE (1 moški in 1 ženska) Pogoj: učitelj z višjo ali visdko izobrazbo ustrezne smeri, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE Pogoj: učitelj z višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, za določen čas s polnim delovnim časom (od 1.9. 1984 do 3 1.3. 1985; nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo o dosedanjem opravljanju nalog v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. razpisuje I. Prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom a) — 4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA — 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA Pogoj: učitelj razrednega pouka — UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE Pogoj: predmetni učitelj ali profesor ustrezne smeri b) — UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE (10 ur) — UČITELJICA TELESNE VZGOJE (ženska) (12 ur) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE (11 ur) — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA Pogoj: predmetni učitelj ali profesor ustrezne smeri. Delavci pod tč. b) bodo dopolnjevali delovno obveznost z delom v oddelkih podaljšanega bivanja. 11. Prosta dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom — I. polletje a) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA Začetek dela: 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE, 61210 LJUBLJANA ŠENTVID, Prušnikova 85 razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Franc Rozman-Stane, 61210 Ljubljana-Sentvid, Prušnikova 85. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Šola nima na voljo stanovanj. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA VELJKA VLAHOVIČA LJUBLJANA, Ledarska 23 ' razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge UČITELJA 1ELESNE VZGOJE, PRU ali P (za poučevanje moških) — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P — s učiteljev razrednega pouka za delo v ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA (13 pedago-ških ur, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v oddelku podaljšanega bivanja) Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. Stanovanj ni. Začetek dela 1. 9. 1984. ________________________________________________-4ŠS------ ’ ^ p •lf - 7 3 • OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA LJUBLJANA, Gorazdova 16 - ‘r. razpisu je za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA na razrečjiii stopnji, PRU ali U, za nedoločen čas ■ *- — 2 UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU aHiR$jnedoločen čas š polnim delovnim časom • — S UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U#u nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedojt/čen Čas — UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU mLr.a nedoločen čas ;v» :‘T' > — UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE, PRU .uhKza določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodnišHeip: dopustu) — UČITELJA GOSPODINJSTVA, PRU (manj kot pohčdclovni čas), za nedoločen čas . ■ ^ 'vM' Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. ^91 Začetek dela 1. septembra 1984. -----------------------------------------#— Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN NOVAK-OČKA, LJUBLJANJOŽfev Na gaju 2 razpisuje prosta dela in naloge V' m — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ' — UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P. za dotočen čas s polnim delovnim časom. - . Začetek dela 1. 9. 1984. Kandidati se morajo prijaviti y 15 dneh na gornji naslov. Pnjav brez dokazil ne bomo upoštevali. Stanovanj ni.'Kandidati bodo.Obveščeni o izbiri v zakonitem roku. 'Vr'"« :- r~~rrTTr7T7Tr777Tr77777Z—!------------—.T—~ Razpisna komisija Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MILAN MRAVLJE, LJUBLJANA, OSNOVNE ŠOLE SIMONA JENKA SMLEDNIK Klopčičeva 1 razpisuje prosta dela in naloge — 6 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA Pogoj: razredni učitelj z diplomo. — 2 UČITELJEV MATEMATIKE Pogoj: PRU ali P z diplomo matematika. — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ANGLEŠČINE Pogoj: PRU ali P z diplomo slovenskega in angleškega jezika. — UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE Pogoj: PRU ali P z diplomo matematike in tehnične vzgoje — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE Pogoj: PRU ali P z diplomo fizike in matematike ali matematike in fizike. — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo uspešno vodil pionirski in mladinski pevski zbor, tudi za javno nastopanje Pogoj: PRU ali P z diplomo glasbene vzgoje. — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE Pogoj: PRU tehnične in likovne vzgoje. — POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati še pogoje po Zakonu o osnovni šoli, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj po oprav-Ijenem strokovnem izpitu, izpolnjevati merila Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike ljubljanskih občin. Mandat traja 4 leta. Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen das s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1984. Šola nima stanovanj. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. Komisija ža delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VALENTINA VODNIKA, LJUBLJANA Adamičeva 16 razpisuje za nedoločen čas dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PA — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PA — UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska), PA ali VŠTK — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PA Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Svet šole delegacije delavcev SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, razpisuje dela in naloge: — 7 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV (osnove elektrotehnike, elektronske naprave, električne meritve, krmilna regulacijska tehnika) — 2 LABORANTOV s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj za učitelje je dipl. inž. elektrotehnike (za 5 učiteljev smer elektronika), za laboranta pa elektrotehnik šibki tokv Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave sprejemamo 30 dni po objavi razpisa na naslov Srednja šola za elektroniko Ljubljana, Prušnikova 98. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v, 15 dneh po sklepu sveta. Komisija za delovna razmerja TOZD SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK LITOSTROJ Ljubljana, Djakovičeva 53 razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE 2. UČITELJA FIZIKE 3. UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE 4. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V METALURŠKI USMERITVI 5. TREH UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V ELEKTROTEHNIŠKI USMERITVI — VIP elek razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU — 9 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, U ali PRU — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU — UČITELJA TELESNE VZGOJE za poučevanje dečkov, PRU ali Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa Osnovni šoli Valentina Vodnika, Ljubljana, Adamičeva 16. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Začetek dela L 9. 1984. tronika 6 TREH UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PRED-. METOV V KOVINARSKI — STROJNI USMERITVI 7. UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE ZA POUK GLASBENE VZGOJE 8 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — STROJNO BRUŠENJE 9. LABORANTA ZA FIZIKO IN STROKOVNO-TEORETIČNE PREDMETE ELEKTRO USMERITVE 10 LABORANTA ZA KEMIJO IN BIOLOGIJO Pogoji: Za vsa razpisana dela in naloge veljajo določila Zakona o usmerjenem izobraževanju in ustrezna smer izobrazbe. Pod 8.se poleg višje izobrazbe zahteva še poklic brusilec ali strugar s 3-letno prakso dela na brusilnih strojih. Pogoj pod 9. je srednja izobrazba elektrotehniške usmeritve, pod lO.pa srednja izobrazba naravoslovne usmeritve. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA L BATALJONA DOLOM ,.r SKEGA ODREDA HORJUL razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN INTERESNIH DEJA' NOSTI Pogoj: končana PA ustrezne smeri ‘Zp adi Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnft ® časom. Prevzem del in nalog je 20. 4. 1984. — VZGOJITELJICE V VVE Pogoj: dokončana vzgojiteljska šola Dela in naloge združujemo za določen čas, s polnim delovnim časofl1 od 3. 5. 1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. 'jat »tid ibc Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo osem dni od dneva obja'1 razpisa. Z Ljubljano so dobre avtobusne zveze. M OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER IG PRI LJUBLJANI razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šol1 Golo (stanovanje je na voljo v šoli) UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnijo delovnim časom, končana PA in delovne izkušnje ^ UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoloče« čas s polnim delovnim časom, končana PA in delovne izkušnj' UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, za določen čas (8 ura' teden), končana PA in delovne izkušnje UČITELJA GLASBENE VZGOJE za 12 ur na teden ZBORNO PETJE, za nedoločen čas, končana PA M L So, p 'ni Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva z zakonom predpisana iz1 brazba in po možnosti eno leto delovnih izkušenj. Poskusna doba dv!,lrE meseca. Stanovanja ni na voljo, razen za učitelja razrednega pouka'k. šoli Golo. Dobre avtobusne zveze z Ljubljano. L Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi Komisiji za medLj sebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Ljubo Šercer Ig pri Ljubr Ijani v 15 dneh po objavi razpisa. 2I Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI MARJAN NOVAK-JOVO LJUBLJANA-VI^ Nanoška 2 razpisuje prosta dela in naloge: el 's< — 10 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA OPB za nedolo čen čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA OPB za določen čas — PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za fij ai "s nedoločen čas — PREDMETNEGA UČITELJA FIZIKE"ža nedoločen ČaŠ te L Komisija za delovna razmerja CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE HEROJA TINETA ROŽANCA, ZGORNJE PIRNIČE 37-b, telefon 612-160 razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU — UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU — UČITELJA ZEMLJEPISA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU — UČITELJA LIKOVNEGA POUKA, PRU za določen čas (od L 9. 1984 do 31. 8. 1985) s polnim delovnim časom: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU za določen čas (od 1.9. 1984 do 31. 8. 1985) s polovičnim delovnim časom: — UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. ŽG-ŽELEZNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Aljaževa 32 Svet TOZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA, Aljaževa razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE (P ali dipl. inž. druge ustrezne tehnične smeri) — UČITEUA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV Pogoj: dipl. inž. strojništva — VODJE PRAKTIČNEGA POUKA IN ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE Pogoj: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri za določen čas s polnim delovnim časom za šol. 1. 1984—85 — UČITELJA MATEMATIKE (P ali dipl. inž. druge ustrezne tehnične smeri) — UČITEUA OBRAMBE IN ZAŠČITE Začetek dela 1. septembra 1984. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami, ki jih je sprejel Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Prijave z dokazili o strokovnosti naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, Aljaževa 32. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Dela so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 7., kjer so dela razpisana s polovičnim delovnim časom. Poskusno delo traja 90 dni, nastop dela je 1. septembra 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE 7. MAJA DOBROVA PRI LJUBLJANI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za 1. razred, RU — UČITELJA GLASBENE VZGOJE na razredni stopnji, RU ali PRU glasbena vzgoja _— UČITELJA TELESNE VZGOJE na razredni stopnji, RU ali PRU telesne vzgoje ‘ ' — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE na razredni stopnji, RU ali PRU likovne vzgoje — 2 UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE ter MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU — VZGOJITELJA V VVE, vzgojiteljska šola Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri. 9 Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE 10. SNOUB LJUBLJANSKE, LJUBLJANA, Karunova 14-a razpisuje dela in naloge — 6 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas Pogoj: učiteljišče ali PA — razredni pouk — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek dela 1. 9. 1984 — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, za nedoločen čas Pogoj: učiteljišče ali PA — razredni pouk — 2 UČITEUEV TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas Pogoj: PA — tehnični pouk in matematika ali tehnični pouk in fizika — UČITELJA GLASBENE VZGOJE Pogoj: PA — smer glasbena vzgoja ali akademija za glasbo — ustrezna smer — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE Pogoj: PA — ustrezna smer ali v soka izobrazba (fizika in matematika) — 2 UČITEUEV (moški in ženska) telesne vzgoje Pogoj: visoka šola za telesno kulturo Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na gornji naslov. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili pošljite tajnjštvu v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po preteku razpisnega roka Začetek dela 1. septembra 1984. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA RAČUNALNIŠTVO LJUBLJANA, Tržaška cesta 72 razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDME-^ TOV in sicer: enega diplomiranega elektro-inženirja — smer avtomatika in enega S diplomiranega inženirjahračunalništva. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objav- >1 Ijenem razpisu. Komisija ne bo obravnavala nepopolnih prijav. Zbor delavcev SREDNJE AGROŽLVILSKE ŠOLE LJUBLJANA, Cesta v Mestni log 47 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA FIZIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časotn — UČITEUA FIZIKE, za določen čas s polovičnim delovnim časotn — UČITELJA KEMIJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časotn — UČITELJA KEMIJE, za določen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 4 UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA, diplomirani veterinarji, določen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV, dipl. inž. agronomije, smer: poljedelstvo, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV, dipl. inž. agronomije, smer: živinoreja, za ^oločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, inž. agronomije — UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA, za določen čas s polnit” delovnim časom, inž. živilske tehnologije — ORGANIZATORJA PROIZVODNEGA DELA, za nedoloče” čas s polnim delovnim časom, višješolska izobrazba biotehniške usmeritve V skladu z zahtevami VIP in sklepom Strokovnega sveta SRS Z” vzgojo in izobraževanje morajo imeti vsi kandidati za učitelje zahtevano stopnjo in smer izobrazbe.' Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisot” sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. ^ izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanj” prijav. Prijave pošljite na naslov: Srednja agroživilskašola Ljubljana, Cesta'1 Mestni log 47. Vzgojno-izobraževalno delo bo potekalo v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. >OVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Dolenjska l/ta20 *zPisu je za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom pro-de'a in naloge ? JJCrfELJEV MATEMATIKE, PRU ali P V' UČITELJA FIZIKE, PRU ali P učitelja tehnične vzgoje, pru aii p UČITELJA KEMIJE, PRU ali P ‘UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA “IVANJA, PRU ali U — razredni pouk jiave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. .^'dati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju 'lav. ?|.0r za delovna razmerja ra|NOVNE ŠOLE KRIMSKI ODRED PRESERJE Pisuje prosta dela in naloge ,^>LO PRESERJE: UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska) ^ODRUŽNIČNO ŠOLO JEZERO: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BI- .Hnja nit 'Soji: U * ■ (lit r’ 'n v'*ja aI' visoka izobrazba ustrezne smeri. Pod 4. in 5. cer eij razrednega pouka, infl | rV 'n naloge bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim 'n P05^115"0 dobo 3 mesece. 'L Jdad naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s L '"r življenjepisom v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna L Krimski odred Preserje, 61352 Preserje. 1/1L 'date bomo obvestili o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem dv"'r:>nju prijav. e^jJJ>sija za delovna razmerja ub^OVNE ŠOLE DR. FRANCE PREŠEREN, RIBNICA 2P'suje prosta dela in naloge 2 UČITELJE V TEHNIČNE VZGOJE, končana PA —smer teh-aična vzgoja UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, končana PA — smer matematika in fizika , a in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim rCetek dela: 1. september 1984. lave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. aadidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 'et UVSBENE ŠOLE RIBNICA Delegacija delavcev v SREDNJI NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI IN KOVINARSKO-STROJNI ŠOLI POSTOJNA razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA KEMIJE (enopredmetni študij kemije) -— UČITELJA FIZIKE (profesor fizike ali dipl. inž. fizike) — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (profesor angleškega jezika) — UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV (diplomirani ekonomist) — 2 UČITELJEV OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE (visoka izobrazba tehnične smeri) — UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE IN STROKOVNO TEORETIČNIH PR«DMETOV v lesarski usmeritvi (dipl. inž. lesarstva) — 2 UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v kovinarsko-strojni usmeritvi (dipl. inž. strojništva) — 4 UČI IELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v kovinarsko-strojni usmeritvi (inž. strojništva) — 3 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v lesarski usmeritvi (inž. lesarstva) — LABORANTA ZA FIZIKO IN VZDRŽEVALCA AVDIOVIZUALNIH SREDSTEV (gimnazijski maturant ali elektrotehnik) za določen čas s polnim delovnim časom: — UČITELJA BIOLOGIJE (profesor biologije), do 15. 12 1984 — UČITELJA TELESNE VZGOJE (profesor telesne vzgoje), do 30. 6. 1985 — UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV (dipl. ekonomist), za 1 leto za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: — UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV Začetek dela za vse: 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ razpisuje dela in naloge — UČITELJA GLASBENEGA POUKA (14 urglasbeni pouk, 6 ur pevski zbor) Pogoj: PRU ali P Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: VIZ Veržej, Veržej 22, 69241 Veržej. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR, Kersnikova 10 in-ppisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge caT UČITELJA KLAVIRJA, PRU ali P 2 UČITELJEV KITARE, PRU ali P UČITELJA HARMONIKE, PRU ali P t UČITELJA TROBIL IN PIHAL, PRU ali P UČITELJA NAUKA O GLASBI, PRU ali P, s polovičnim delca i '°vnim časom /'jave sprejemamo 30 dni po objavi razpisa, .‘ačetek dela 1. septembra 1984. "anovanja ni. P fisija za delovna razmerja ^OVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER m -ai ^Pisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in UČITELJA RAZREDNEGA POUKA UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE t UČITELJA GOSPODINJSTVA Z VODENJEM ŠOLSKE Prehrane UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE ‘ UČITELJA TELESNE VZGOJE (če je le mogoče ženska). t-. 'Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za de-Vna razmerja 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Log-ragorner, 61351 Brezovica (šola je ob magistralni cesti Ljubljana —: 'anika, 10 km od centra mesta Ljubljana, dobre avtobusne zveze). .Sebni dohodek je ugoden. ač "didati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Cetek dela: L 9. 1984. Razpisi, ki smo jih ' Prejeli dodatno y,r ■— 2 )n>OJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART ŠEMPETER v rt kPiSUje Za ne^0*0'-'en ^as s polnim delovnim časom prosta dela in UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE K; 'Soji: andidat Heti; mora izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in končano pedagoško akademijo kt jPravljen strokovni izpit. aela in naloge bo lahko opravljal tudi pripravnik. ^"didati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 a Po objavi razpisa na naslov TOZD. 0 ‘zbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA Pogoj: predmetni učitelj. Začetek dela 1.9. 1984. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI — komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU (PA — razredni pouk) za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU (PA — razredni pouk) — UČITEL.L TELESNE VZGOJE, PRU ali P (FTK) Začetek dela za vse: 1.9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Komisija ža delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MINKA NAMESTNIK—SONJA SLOVENSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA — 4 VZGOJITELJEV ZA DELO V DOMU Pogoj: PA — specialni pedagog. Poseben pogoj: Iščemo kandidata, ki obvlada en instrument (harmonika). Svet SREDNJE ŠOLE BORISA KIDRIČA CELJE razpisuje dela in naloge: — UČITELJA STROKOVNE TEORIJE Pogoj: diplomirani tekstilni inženir — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v tekstilno tehnološki usmeritvi Pogoj: tekstilni inženir z ustrezno srednjo šolo. Začetek dela L 9. 1984. Delo je za nedoločen čas. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P matematike. — UČITELJA TF1LESNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P telesne vzgoje (moški). Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1.9. 1984. Kandidati bodo obveščeni o izbiri. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Kamniškega bataljona Stranje, Zgornje Stranje 22, 61242 Stahovica. Komisija za medsebojna delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE, Ulica 29. novembra 12 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Začetek dela je 1.9. 1984. Učitelji morajo imeti ustrezno stopnjo in smer izobrazbe v skladu z zakonom in sklepi Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Ulica 29. novembra 12. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Komisija Za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LENART V SLOVENSKIH GORICAH razpisuje prosta dela in naloge — 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU — 4 UČITELJEV SPECIALNIH PEDAGOGOV za OPP in — UČITELJA SPECIALNEGA PEDAGOGA za oddelek podaljšanega bivanja Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Dobre avtobusne zveze. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA ZG. KUNGOTA razpisuje dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA Pogoj: PRU ali P z opravljenim strokovnim izpitom. Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa. GLASBENA ŠOLA KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA HARMONIKE za podružnične oddelke Senovo, Raka. Šola nima stanovanja. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Krško, Dalmatinova ulica 6. Začetek dela: 1. septembra 1984. * 1 2 Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval obveznost s tehničnimi interesnimi dejavnostmi v popoldanskem času. Začetek dela 1.9. 1984. 2. UČITELJA GLASBENEGA POUKA v 5. in 6. razredu in za vodstvo pevskih zborov na šoli, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval obveznost z glasbenimi interesnimi dejavnostmi v popoldanskem času. Začetek dela je 1.9. 1984. Prednost imajo kandidati s končano PA, in sicer: 1. oddelek za tehnični pouk, 2. oddelek za glasbeni pouk in z opravljenim strokovnim izpitom. Šola nima prostih stanovanj. Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. pobude odmevi Kako režemo kruh učiteljem razrednega pouka Učiteljevanje je tudi zdaj, v novih delovnih razmerah, po novih programih, z novimi učnimi metodami in oblikami dela zahtevna naloga, ki terja od učitelja, da svoje znanje, svoj čas, svoje izkušnje čimbolj posveti šoli kot delovni organizaciji in učencem, tako pri pouku kot pri interesnih dejavnostih in drugih oblikah šolskega dela. Vse lepo in prav. Kaj pa učiteljevo plačilo po delu? Minili so časi, ko so bili učitelji »plačani« po tako imenovanih plačilnih razredih. Tak način obračunavanja osebnega dohodka je zastarel in ne ustreza novim Smernicam, čeprav je takrat vsak učitelj vedel, kakšno bo njegovo plačilo tudi ob koncu delovne dobe. Zdaj pa sestavljamo pravilnike o delitvi osebnega dohodka, učitelji (ki seveda nismo pravniki ali ekonomisti); to je seveda v skladu s sodobnimi tokovi nagrajevanja po delu. Tako je zdaj naše delo normirano in po teh normah se izračunava osebni dohodek učiteljev, ki je sestavljen iz »osnove«, na podlagi katere se izračunava še dodatek za minulo delo, za kakovost dela itd. Ko študiram vse te pravilnike, poslušam različne televizijske oddaje in prebiram razne članke v časopisih, ko prejmem osebni dohodek, razmišljam: — Učitelji razrednega pouka, ki v tem času dopolnjujejo delovno dobo. imajo srednješolsko izobrazbo, saj so dokončali »le« učiteljišče. Marsikdo, ki je končal učiteljišče v letih 1950, 1951 in 1952 in opravil strokovni izpit, ni imel možnosti, da bi si po 18 letih službovanja pridobil dodatno izobrazbo. Pri tem moramo vedeti, da je nastopil službo z najvišjo možno izobrazbo — postal je delavec z vso potrebno kvalifikacijo. Svoje znanje je dopolnjeval na seminarjih, predavanjih itd. Kaj pa zdaj? So zdaj ti učitelji nekvalificirani delavci? Morda res, saj je njihovo temeljno delo manj točkovano. Od osnove pa se mu izračunavata tudi minulo delo in kakovost njegovega dela; in spet je dohodek manjši! Pri tem pa so prav ti učitelji v letih, ko smo obnavljali našo domovino, dali naši družbi svoj mladostni polet, svoje delo in moč, svoje proste sobote in nedelje (razmislimo samo o učiteljih na vasi, ki so bili zaposleni po ves dan in tudi zvečer) — ne da bi za to dobili plačilo. Kdo je takrat pomislil, da je treba nadurno delo plačati? Kaj pa zdaj? Spet je učiteljev osebni dohodek manjši, da ne govorimo o tem, kako majhna bo njegova pokojnina po 35 letih delovne dobe (o tem ste v vašem listu že pisali). In če si hoče pridobiti čim boljšo osnovo za pokojnino, mora tudi zdaj opraviti največ ur. To pa pomeni, da si mora poleg dela v razredu (pa če- tudi dosega zahtevano število ur na leto), poiskati še dodatno delo v okviru dovoljenega; voditi mora vsaj še eno interesno dejavnost, da bo njegova osnova dovolj visoka, da bo njegov osebni dohodek višji in njegova pokojnina vsaj zadovoljiva. Smo kdaj pomislili, da so to starejši učitelji, ki so morda že utrujeni in bolehni in morda tudi težje delajo? In vendar morajo zdaj delati prav toliko, če ne še več, kot so delali v svojih mladih letih, ko so bili polni moči, zdravja in delovnega zanosa! Kdo bo rešil te probleme? — Naj nadaljujem: Po novem razvidu del in nalog so predvideni nazivi za učitelje — to je nekakšno napredovanje učiteljev, ki šo svoje delo dobro in vestno opravljali. Ti nazivi še niso uveljavljeni. Nastopajo pa težave, saj so učitelji, četudi s srednjo izobrazbo, mentorji, vodje strokovnih aktivov itd. V praksi so, čeprav manj izobraženi, vseeno priznani strokovnjaki. Kako pa je z nagrajevanjem le-teh? Pravilnik določa, da pridobi učitelj pravico do točk za mentorstvo itd. le takrat, če ima kakršenkoli naziv, npr. učitelj mentor, sicer točk ne dobi. In tako smo v začaranem krogu. Učitelj s srednješolsko izobrazbo je mentor bolj izobraženim začetnikom, vendar za to ne dobi zasluženega plačila, ker pač ni dovolj strokovno usposobljen — nima naziva: Učitelji opravljajo torej zahtevnejše strokovno delo nezakonito. Takšna delovna naloga ni plačana. Le zakaj učitelji to sploh še počno? — In še nekaj o našem minulem delu. Zdaj ga izračunavajo v odstotkih na podlagi osnove. Minulo delo učitelja s srednješolsko izobrazbo je torej manj vredno od tistega, ki je končal pedagoško akademijo. Enako je s kakovostjo opravljenega dela. Tudi ta se računa po osnovi. — In še zadnja misel: zahtevnost učiteljevega dela je ovrednotena po različnih kategorijah. Tako je najmanj vredno njegovo delo v drugem, tretjem in četrtem razredu osnovne šole — to pa pomeni, da je delo na tej stopnji manj zahtevno in razporejeno v najnižjo kategorijo. Zakaj tolikšne razlike? Ali je delo učiteljev na predmetni stopnji res toliko zahtevnejše? Morda bi nam na to vprašanje lahko odgovorili strokovnjaki — pedagogi in psihologi. Ali naj svetujemo mladim, naj se ne vpisujejo na pedagoško akademijo, na razredni pouk, saj bo potem njihov osebni dohodek manjši? To je le nekaj perečih vprašanj, ki sem jih zasledila v šolskih pravilnikih in bi jih morali rešiti. Najbrž učitelji tega sami ne moremo. Pa vendar... ALENKA ŠVAB VODSTVA ŠOL, VZGOJNO-VARSTVENIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Veliko je vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij, kjer je večina naročena na Prosvetnega delavca. V tem se zrcali skrb odgovornih za obveščenost in nenehno izobraževanje pedagoških delavcev, pa tudi visoka zavest in razgledanost pedagoških kolektivov. Posnemajmo jih! Naš list lahko naročite po telefonu: (061) 315-585 Šola ni nikoli ustvarjala izgube Prosvetni delavci so nezadovoljni. Ljudje pravijo, da samo godrnjajo in se pogovarjajo o plačah, pri tem pa nimajo prave predstave o tem, kako skromni so osebni dohodki učiteljev. Ker cenijo učiteljevo delo, preprosto ne morejo verjeti nizkim osebnim dohodkom, ki jih prejemajo pros etni delavci. Zadnje čase so osebni dohodki vsakdanja tema učiteljskih pogovorov. Pravilniki o osebnih dohodkih na slovenskih šolah sicer niso enotni, so si pa podobni, čeprav se v podrobnostih razlikujejo. Treba je gospodariti z denarjem — žal pa je vreča z denarjem napolnjena le do polovice. Učitelji in šola so v tem postavljeni pred dejstvo. Tako se začne boj za delitev denarja — mesec za mesecem, leto za letom, nič se ne spremeni. Svobodna menjava dela je »obležala« v resoluciji, ta pa v spodnjem predalu, prihranjenem za tiste, ki jih ni treba enakopravno obravnavati v procesu svobodne menjave dela v združenem delu. Učitelji in z njimi šola ne morejo o ničemer odločati, niso neposredni dejavnik dogovarjanja. Njihov posrednik so občinske izobraževalne skupnosti, ki so ponekod bolj, drugod manj dejavne — vse pa imajo zastarele normative za vrednotenje sodobne socialistične šole. Kaj pomagajo lepe besede sindikalnih delavcev, da je merilo za osebni dohodek samo zdajšnje živo delo in minulo delo, in da vrednotimo prispevek vsakega delavca le po delu — ko pa v vreči ni toliko denarja, kolikor bi ga moralo biti. Tako ostajajo družbeno priznane vrednote in javno izrečene besede o poslanstvu, ki ga opravljajo učitelji, le skromna uteha. Kadarkoli se učitelj znajde v družbi, kjer nanese pogovor na zaslužek, mu postane nerodno. Šolstvo v zaostanku Tak je naslov članka časnikarja Janka Svetine, objavljenega na prvi strani Dela letošnjega 23. marca, v katerem je več razpravljalcev na Svetu za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL kritično obravnavalo gmotni položaj v vzgoji in izobraževanju. Menimo, da ima pisec zelo prav, ko ugotavlja, da se gmotni položaj poslabšuje, da v šolah ni volje za ustvarjalno vzgojno-izobraževalno delo, da je delo učitelja zapostavljeno itd. Podatki, ki smo jih zbrali o povprečnih osebnih dohodkih učiteljev v letu 1983 na celjskem območju, kažejo izredno velike razlike, s katerimi se prosvetni delavci v nekaterih občinah nikakor ne morejo strinjati. Povprešni osebni dohodki učiteljev osnovnih šol so v občinah na tem območju taki: Celje 20.300 din, Slovenske Konjice 18.200 din, Laško 19.200 din, Mozirje 18.300 din, Šentjur 17.100 din, Šmarje 17.600 din, Velenje 19.300 din in v občini Žalec 18.500 din. Povprečni osebni dohodek učiteljev osnovnih šol v SR Sloveniji znaša 19.100 din. Zelo prav je, da ima učitelj v celjski občini povprečno 2.300 din, ni pa prav, da znaša to povprečje v šentjurski občini le 17.100 din. Vprašujemo se, kaj je zagrešil učitelj, da je pri osebnem dohodku tako kaznovan? Ob takih nesorazmerjih se nujno vprašujemo, ali je slovensko osnovno šolstvo v pristojnosti republike ali posameznih slovenskih občin? Če bi oblikovalci naše šolske politike pogledali Iz starih listov DRAGINJSKE DOKLADE /A O/. E \JE \E UČITELJE Leta 1906 je po zaslugi klerikalnih poslancev deželni odbor Kranjske predlagal za poročene učitelje 25 % draginjsko doklado. Učitelj Engelbert Gangl je na Občnem zboru slovenskih učiteljskih društev ob tem med drugim dejal: »Deželni zbor kranjski ni imel pred očmi učiteljstva kot takega, kot celoto, kot stan, ki ima svoje dolžnosti in pravice kot vsak drug stan, ampak se je ozrl na famili-jarne razmere posameznih članov tega stanu in tako napravil iz stanovske zadeve privatno polovičarstvo, ki žali stanovsko dostojanstvo in zbuja mnenje, da ne gre cena in plačilo delu in uspehom, ampak slučajnim odnošajem posameznega človeka in ne učitelja. To je krivica, ki je absolutno nevzdržljiva! Prepričan sem, da vsi od srca privoščijo oženjenim tovarišem v zadnjem zasedanju dovoljeno, a do danes še ne nakazano izboljšanje. Tako gre tudi zakonskemu jarmu primerno spoštovanje, in boljša polovica Skoraj ne more povedati resnice o svojem dohodku. Prav tako tudi ne more povedati resnice o svobodni menjavi dela in samoupravljanju, ko govori učencem. Kako naj ob svojih slabih izkušnjah učitelj dobro vzgaja otroke? Tako tudi dobri učitelji postajamo slabi vzgojitelji. Poleg vsega se zavedamo, da bi se morali zgledno oblačiti, zelo veliko brati in še kaj. Vendarza vse to ni denarja. Kdor pravi, da sta vzgoja in izobraževanje le družbena poraba, se hudo moti. Takemu človeku bi morali zapreti vrata in mu dovoliti vstop šele, ko bi dojel, da je šola kraljestvo zna- nja, vzgoje socialistične os^ sti, da je to hiša, ki pomagaj predku celotne družbe. In & limo napredek, moramo vlag* vzgojo in izobraževanje, pa1 učitelja ustrezno in pravičn® grajevati za zahtevno delo. S*1 tak učitelj bo lahko v celoti11 sničeval smotre in res prispe'1 razvoju vsestranske ustvari® in v socialističnem duhu jene osebnosti, s pozitivnim nosom do dela. Dajmo torej šoli in učit® kar jima pripada. Učitelj in’ nikoli ne ustvarjata izgube-'' sebi in še manj družbi, nasp® no: mnogo dajeta, malo pa P1 jemala! W. REBERNIK malo prek naših meja — vseeno ali proti vzhodu ali proti zahodu — bi lahko spoznali, da takih nesmislov ne poznajo. To seveda še ni vse: ta nizki osebni dohodek se zrcali tudi v pokojninah. Preverjali smo pokojnine prosvetnih delavcev, ki so odšli v zadnjih treh letih v pokoj s polno delovno dobo in ugotovili, da znaša pokojnina povprečno.14.500 din. Ugotovili smo, da imajo nekvalificirani in polkvaiificirani delavci v podjetjih, ki imajo ugoden gospodarski položaj, vsaj tako ali višjo pokojnino. Čisto po nepotrebnem se je v našem šolstvu brezmejno razbohotil administrativno-finančni birokratizem, ki nalaga učitelju vedno dodatne naloge. Že čez pet dni, to je 28. marca, je isti časnikar, tokrat na drugi 'strani Dela, objavil članek pod naslovom: Kako odpraviti načeto enotnost zajamčenega dela osnovne šole? V tem članku so nakazane občutne razlike v obveznem programu osnovne šole. V teoriji je solidarnost zelo lep pojem, v praksi pa je povsem drugače. V občinah, ki prispevajo denar za solidarnost, je bila cena zagotovljenega programa v povprečju za 55 % višja kot v nerazvitih občinah, kjer znaša od 11 do 18 %; tu so zajeta sredstva iz solidarnosti, ki jih prejemajo nerazvite občine. Mnogi prosvetni delavci, ki so zavzeto opravljali svoje poslanstvo, so razočarani, saj imajo občutek, da tirnice, po katerih vozi zdajšnji šolski vlak, niso dobro izpeljane. / ERNEST REČNIK Vsakemu učitelju ob slovesu zasluženo priznanje Ob odhodu v zasluženi pokoj bi morali v družbenem imen11 dati priznanje vsakemu učitelju in vzgojitelju, zlasti pa učitelji prvih povojnih rodov. Ti so se v težkih razmerah, ob skromne^ plačilu, nesebično in požrtvovalno posvetili vzgojno-izobraŽe' valnemu delu, pa tudi drugim kulturno-prosvetnim in družbe' nim dejavnostim na šoli in zunaj nje. ni Tako predlaga A. Z., upokojena učiteljica, ki je obiskala prč dnevi naše uredništvo. Spada med prve povojne učitelje, mw tiste, ki jim je bila v življenju šola vse, ki jim je delo z mladin1 pomenilo tudi vsebino življenja. Ko je prišel čas upokojitve,1 njim pa še bolezen in druge starostne tegobe, je ostala osamljen11 prikrajšana za otroški živžav, ki je napolnjeval vse njeno življe' nje. Hladno, papirnato in birokratsko izzveni vljudnostno slov0< ki ti ga kar mimogrede izrečejo na šoli, ko ti dajo odločbo o pR' nehanju dela zaradi upokojitve. Ne gre le za besede! Gre zO odnos do človeka, ki je življenje namenil vzgoji mladine in drul' bi. Tako slovo razvrednoti vso to preteklost in opravljeno delo i®1 te v trenutku prerazporedi iz vrst pomembnih družbenih delav cev med odslužene občane, ki so potisnjeni na rob družbene pO' zornosti. Dajmo ob slovesu vsakemu učitelju na slovesen in topel človC' ški način lepo priznanje za nesebično življenjsko delo! Naj na^ ne bo papirja bolj žal kot človeka! Naj ponese učitelj s seboj ob slovesu priznanje, ki ga bo s ponosom pokazal vsakemu, ki $ bo v letih starosti obiskoval —priznanje, ki bo pričalo o življenj s kem delu in hvaležnosti, s katero družba nagrajuje dobrega U&' tel j a. Učitelju znamo nalagati obveznosti, računamo na njegovo poklicno predanost, od njega pričakujemo kljub skromni nagradi polnovredno delo. Oddolžimo se mu, v saj ob slovesu! D11 bo ponesel v jesen svojega življenja topel spomin na šolo, na učiteljski kolektiv, učence in starše! Pri tem ne smemo pozabiti n> vse povojne učitelje, ki so morda že odšli v pokoj brez takega priznanja, saj si ga ti prav posebno zaslužijo! Tako predlaga upokojena učiteljica, ki je želela ostati anonimna. Njen predlog pa zasluži odziv na vsaki šoli, med vsemi prosvetnimi delavci, ki jim človečnost ni le beseda! J. V. I !\"v' svetega zakonskega stanu je kranjskemu oženjenemu učitelju naklonila sedaj tudi boljše dohodke. Mislim, da vedo šele zdaj oženjeni tovariši, kaj imajo. Žena kranjskega učitelja torej ne podpira samo treh vogalov hiše, ampak podpira tudi ljubega moža in služi klerikalnim poslancem v sredstvo, kako je mogoče najjasneje dokumentovati ljubezen do učiteljstva. Trikrat blagor torej tebi, žena ubogega trpina. Trpela si z njim, uživaj tudi z njimi Saj bi ne bilo tega priboljška, ki bi ne bilo tebe. Rešita si dobršni del naših tovarišev, a v drugih si zbudila sladko hrepenenje po svetem zakonskem stanu. Od pohlevne učiteljeve soproge so te dvignili do sredstva v dosego namena: postala si v tem zamotanem vprašanju važen in odločujoč faktor. Zaradi žena so se včasih vnemale krvave bitke, danes se zaradi njih milostno dovoljujejo draginjske doklade: tako je ostala naši ženi važna vloga ohranjena do današnjega dne! Blagor ji! in blagor nam, ki jih imamo!« Učiteljski tovariš 1906, str. 12 13 Igor Pleško: Samota, 1983 a k' če lag' aa1 ■no .9 »ti« irj» V2I im jit«1 in*1 »sp' »a P V 6' | :čt- »v0 tfl- Dtfi c/-| nd ,&ti ti- v- POSTOJNA IVANČNA GORICA Mladinski teden solidarnosti Dan šole, dan odprtih vrat Od 19. do 25. marca je v poča-stitev 21. marca, mednarodnega dneva boja proti apartheidu, ra-s^mu in vsem oblikam rasne diskriminacije, potekal mladinski teden solidarnosti z osvobodil-lirni gibanji in žrtvami imperialistične agresije. V vseh okoljih — °d tistih, kjer delujejo osnovne 0rganizacije ZSMS pa do konfe-rence ZSMJ — so bila številna Pfedavanja, okrogle mize, pro-iekcije filmov, razstave itd. Te akcije so pomembna prvina ttednarodne dejavnosti ZSMJ Pa Judi domoljubne in interna-c'onalistične vzgoje naše mladine. V njih izražajo mladi svojo Podporo sovrstnikom, ki se še bojujejo za svobodo, in neodvisnost, in spoznavajo vrednote, kakršne so svoboda, mir, prijateljstvo, enakopravnost in sodelovanje med narodi. V šolah so to tematiko obravnavali tudi v lednem vzgojno-izobraževal-nem programu zemljepisa, zgodovine, samoupravljanja s temelji marksizma, družbeno-mo-ralne vzgoje idr. Posebne prireditve so pripravili v občinskih središčih (Kranj, Škofja Loka, Žalec idr.), osrednja republiška prireditev pa je nila 21. marca v Kulturnem domu španskih borcev v Ljubljani. Udeležilo se je je veliko mladincev in mladink, pionirjev, tnjih študentov, predstavnikov osvobodilnih gibanj in gostov. »Naši narodi so si izbojevali svobodo pred skoraj 40 leti. Veliko življenj smo darovali za to, kar imamo danes,« je pisalo na številnih transparentih, »zato tudi podpiramo pravični boj in smo solidarni z bojem palestinskega ljudstva in njegovim zakonitim predstavnikom PLO, z dolgotrajnim bojem namibijskega ljudstva pod vodstvom gibanja SWAPO, z bojem ljudstva Zahodne Sahare in fronte Poli-sario na čelu, s protirasističnim in osvobodilnim bojem južnoafriških narodov pod vodstvom Afriškega nacionalnega kongresa in Pan-afriškega kongresa Azanije, s salvadorskim ljudstvom, ki ga v boju proti diktaturi in fašističnemu režimu vodi FLMN — FDR in z naprednimi čilskimi in gvatemalskimi silami v boju za demokracijo, proti militaristični in totalitarni diktatu- Mladi Slovenije se pridružujemo vsej napredni javnosti v pomoči narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialističnih napadov— do končne zmage.« Tako so zapisali v svojem sporočilu. Sočasno z vzgojno-izobraže-valnimi akcijami poteka tudi akcija zbiranja gmotne pomoči. Mladinska organizacija bo različne uporabne predmete namenila mladim pripadnikom osvobodilnih gibanj. Z zbranim denarjem bodo kupili tudi bolnišnični material, učila itd. Tovrstne akcije, organizirane v prejšnjih letih, so bile vselej uspešne, zato organizatorji upajo, da bodo take tudi letos. K. IVI. Tekmovanje klubov OZN Slovenije tl Pred nedavnim se je končalo letošnje kviz tekmovanje članov jtlubov OZN Slovenije. Na vprašanja o delovanju OZN, neuvrš-cenosti, in težavah naših rojakov onstran meje, predvsem v Av-str)ji, je odg' varjalo več kot 100 tričlanskih ekip iz osnovnih in Srednjih šol. Zmagovalci šolskih, občinskih in območnih tekmovanj so se srečali na končnem kviz tekmovanju, ki je bilo v počastitev 21. marca, mednarodnega dneva boja proti apartheidu, rasizmu in vsem oblikam rasne diskriminacije, v ljubljanskem Kulturnem domu španskih borcev. Tekmovalci so pokazali, da dobro poznajo obravnavano tematiko. Med osnovnošolci so se najbolj izkazali člani kluba OZN Osnovne šole Ivan Novak-Očka •z Ljubljane, med šolami srednjega usmerjenega izobraževanja pa člani kluba OZN Centra srednjih šol jezikovno-družbo- Učerici in učitelji osnovnega in usmerjenega izobraževanja Šolskega centra Josip Jurčič v Ivančni gorici so letošnjega 3. marca dokazali, da so upravičeno poimenovali svojo šoto po rojaku in pisatelju Josipu Jurčiču. Obletnica njegovega rojstva, ki jo je že veliko let prej kot svoj dan šole praznovala gimnazija v Stični, je bila odličen prikaz dela in Življenja v šolskem centru, in ponoven dokaz, da so mladi iz najrazličnejših krajev, iz podeželskega in mestnega okolja, osnovnošolci in srednješolci, kovinarji in družboslovci, ne samo željni znanja in strokovnega usposabljanja, ampak h/r/z' ustvarjalci gmotnih in duhovnih dobrin. Marsikdo, ki le od daleč pozna delo in življenje v šolskem centru, bi se moral na ta dan prepričati, da se vzgojno-izobraževalna dejavnost bogato dopolnjuje s skrbjo za vsestranski razvoj mladostnikove osebnosti. Bojazen za obstoj predvsem usmerjenega izobraževanja je lahko le posledica administrativnih pritiskov in togega tehnokratskega razmišljanja. Mnogi, ki se vabilu na dan šole niso odzvali, so bili resnično prikrajšani za topel sprejem in pristna doživetja ob glasbi, plesu, recitacijah, športnih tekmovanjih in različnih razstavah. Praznovanje je potekalo v dveh delih. V prvem tako imenovanem uradnem delu smo poslušali pesmi in recitacije, srednješolci so prejeli nagrade za Jurčičevo bralno značko, folklorni plesi pa so spodbujali k ohranjanju ljudske zakladnice. KRANJ V drugem delu proslave so učenci in učitelji kar vabili goste v posamezne učilnice, naj vendar prisluhnejo tudi njihovi glasbeni skupini, naj si ogledajo razstavo likovnih det, se seznanijo z delom ob stružnici in varilnem aparatu, naj vendar poskusijo dobrote, ki so jih'sami pripravili, naj vstopijo v športno dvorano in spremljajo tekmovanje... /m klavirjem so se vrstile pianistke, nastopili so mladi kitaristi in flavtisti, recitatorji, pesniki in kantavtorji, ki so predstavljali svoje in druge stvaritve -celo pesmi v tujih jezikih, ki so jih sami sestavili in uglasbili. Komaj je bilo mogoče podrobno pregledati razstave vseh krožkov od marksističnega do tehničnega, precej pa je bilo razstavljene koti jičkarske de ja vnosti. Veliko učencev, ki obiskujejo šolski center, ima pravzaprav malo prostega časa, saj se nekateri pripeljejo z avtobusi in vlaki domov šele pozno popoldne. Zato je toliko bolj hvale vredna njihova zavzetost za različne dejavnosti. Njihovi učitelji mentorji so lahko prepričani, da so ure, ki so jih skupaj žrtvovali za priprave in vaje, dobra naložba v vzgojo teh mladih ljudi. Ko je šola odprla vrata, se je predstavila javnosti tudi s tiste plati, ki je statistični podatki o uspehih in dejavnostih ne obseže-jo, je pa zato toliko pomembnejša, saj oblikuje učence ne samo v dobre strokovnjake, delavce proizvajalce, temveč v vsestransko razvite osebnosti. G. F. Kulturni dan po novem siovne usmeritve iz Titovega Velenja. Po tekmovanju je bil še pogovor o pripravi kviza v prihodnjem šolskem ietu. V zadnjih nekaj letih se namreč zmanjšuje zanimanje za tovrstno dejavnost v klubih OZN, saj je bilo v dosedanjem načinu tekmovanja preveč histografije in faktografije. Te pa je že v rednem vzgojno-izobraževalnem programu več kot dovolj. Zato bo organizator tekmovanja. Center klubov OZN pri republiški konferenci ZSMS, v prihodnjem letu pripravil tekmovanje, ki bo temeljilo na spremljanju in poznavanju trenutnih mednarodnih odnosov in dogodkov. Tako upajo, da se bo zanimanje za tekmovanje spet povečalo in bo ta dejavnost sestavni del programa vsakega kluba OZN. MATJAŽ KOS Na naši šoli smo imeli vsa leta bogato in raznoliko kulturno dejavnost. Težko bi našteli vse kulturne dejavnosti, ki so bile izpeljane v enem šolskem letu. Učitelji, ali bolje rečeno, peščica učiteljev, ki je dobila nalogo, da mora pripraviti kulturne prireditve, je imela vse leto zelo'veliko dela. Prav tako zaposlena je bila tudi večja ali manjša skupina otrok, ki so bili nepogrešljivi sodelavci v vsaki kulturni dejavnosti. Prav v tem pa je bila poglavitna slabost naših kulturnih prizadevanj. Za kulturo so skrbeli le nekateri učitelji, ponavadi slavisti, in nekaj učencev. Ker je bila vsa kulturna dejavnost na ramenih posameznikov, sta močno trpeli izvirnost in ustvarjalnost. Učenci in tudi večina učiteljev so le pasivno spremljali kulturno dogajanje na šoli. Z novim predmetnikom in učnim načrtom za osnovne šole pa je tudi v kulturi zavel nov veter, ki je pregnal ustaljene in toge oblike proslavljanja. Ni pa prinesel novosti le učencem, temveč tudi učiteljem, saj zahteva od njih veliko ustvarjalnosti. Prav gotovo je lažje učiteljem likovnega in glasbenega pouka, slavistom, ki so že do zdaj sodelovali v kulturnih dejavnostih. Le zdaj pa je jasno, da v prihodnje ne bo več zadoščala pripravljenost za delo. Vsak učitelj se bo »noral tudi na kulturnem področju strokovno izobraževati in nenehno spopolnjevati. Potreba po strokovnem izpopolnjevanju se je na naši šoli pokazala že tedaj, ko smo uvrstili med kulturne dejavnosti ogled starega kranjskega mestnega jedra. Za pomoč smo prosili strokovno službo kranjskega muzeja. Kustos dr. Cene Avguštin je učitelje seznanil najprej s splošnimi znamenitostmi in nam pokazal stalne muzejske zbirke ter nas opozoril na zanimivosti, ki jih mora poznati vsak učenec - Kranjčan. Po strokovni razlagi smo odšli na »sprehod po mestu«, tako da smo učitelji teoretično znanje utrdili s praktičnim. Sodelovanje z Mestnim muzejem je rodilo nove oblike in možnosti za povezovanje. Muzej bo skušal s postavitvijo nekaterih razstav upoštevati naše želje, poleg tega pa bodo strokovnjaki te ustanove radi pomagali pripravljati strokovne ekskurzije za učitelje in učence. METKA TOMAŽEVIČ aktiv učiteljev zdravstvene vzgoje na gorenjskem Prve delovne izkušnje Učitelji zdravstvene vzgoje n Gorenjskem smo se odločili, d bomo organizirali svoj akti 2ato, da bi izpopolnjevali svoj znanje, izmenjavali izkušnje i Poskusili skupno reševati težav« Iti jih imamo pri predmetu zdrav stvena vzgoja v usmerjenem izc braževanju. Aktiv smo organizirali s pc njočjo Zavoda za socialno med fino in higieno Kranja v januarj leta 1983. Od takrat pa do dane Srno Opravili že več nalog: ime )nio predavanja (poinen, nalog 'n smotri zdravstvene vzgoj« nezdrave oblike mladostniškeg nemira, humanizacija odnoso nted spoloma, problematika si stematičnih zdravniških pregle n^v srednješolcev, psihični ra zvoj srednješolske mladine), ki so jih pripravili kranjski zdravstveni delavci (dr. Ana Krakar, dr. Helena Valič, višja medicinska sestra Anica Javornik), psihologa (Angelca Pogelšek, Janez Rojšek) in učitelji zdravstvene vzgoje, Na aktivih smo obravnavali tudi poročilo o spremljanju zdravstvene vzgoje v prvem letniku, vprašalnik o predmetu zdravstvena vzgoja za učitelje in učence in problematiko ocenje-vanja pri tem predmetu (ker je razpon med posameznimi ocenami 'prevelik, smo predlagali štiristopenjsko ocenjevanje). Gradivo za to problematiko smo prejeli od Zavoda SRS za šolstvo. Aktiv učiteljev zdravstvene vzgoje Gorenjske je poleg opisane dejavnosti dal na svojih zborih več koristnih pobud, ki so pomembne za razvoj zdravstvene vzgoje in higiene na gorenjskem območju. Tako je npr. na pobudo aktiva začela v Kranju delovati ginekološka posvetovalnica za mlade; aktiv je tudi opozoril na slabe higienske razmere na šolah našega območja (npr. neprimerne sanitarije, premajhne in umazane učilnice, prenatrpanost v telovadnicah idr.) in s temi problemi seznanil Zavod za socialno pnedičino in higieno Gorenjske, ki bo odslej poostril nadzor v šolah. Na aktivih smo predlagali, naj zdravstvena služba organizira redne šolske zobozdravstvene preglede tudi za srednješolce, hkrati pa se dogovorili, da moramo v prihodnje pritegniti k športu še več dijakov, saj so na sistematičnih pregledih ugotovili, da ima 50 odstotkov dijakov slabo držo ali napake lokomoto-ričnega aparata. Na dosedanjih aktivih učiteljev zdravstvene vzgoje ,smo ugotovili, da je sodelovanje zdravstvenih delavcev, psihologov in drugih strokovnjakov ter Zavoda SRS za šolstvo z učitelji zdravstvene vzgoje družbeno zelo koristno, zato bomo v prihodnje to obliko dela še bogatili. SLAVA PELKO dopisniki poročajo »Vidimo se v domovini!« Več kol pol leta je minilo, odkar se je vsa naša družina po štirih letih bivanja » Nemčiji vrnila » domovino. . Še zmeraj sem polna vtisov, ki sem si jih nabrala »• teh štirih letih zelo naglega življenja m dela. Poučevala sem v slovenski dopolnilni šoli, kakor smo ta pouk poimenovali » Nemčiji. Enako delo je opravljal tudi moj mož, samo v drugih krajih kot jaz. Še zmeraj se živo spominjam teh prvih dni i tujini. S sabo sem pripeljala tudi tri svoje otroke. Bilo je potrebno veliko pogumu za tak korak. Zapustili domovi-' no in mirno, utečeno življenje zamenjan z negotovostjo. O teh štirih letih bi lahko'napisala z elo dolgo zgodbo. Vendar je moj namen drugačen: rada bi spomnila učitelje, da je iz leta » leto i eč učencev, ki so se vrnili iz tujine. Kakšno je bilo moje prvo srečanje s slovenskimi otroki? Prvi dan sem se odpeljala v Frie-drichshajen, čudovito mesto ob Bodenskem jezeru. Tistega septembrskega dne je bilo tako zelo vroče kot poleti. Polna tesnobe sem stala pred veliko šoto. Slovenskih otrok nisem poznala, oni pa mene ne. To leto naj bi se » tem kraju prvič začel slovenski dopolnilni pouk. V šolo so prihajali zelo temnopolti otroci. Kasneje sem ugotovila, da so bili to turški in grški otroci, ki so na ta dan imeli pouk r maternem jeziku. Opogumila sem sc in » slovenščini ogovorila enega od svetlolasih fantičev. Odgovori! mi je. Tako je bila premagana pna ovira'. Takoj smo se spoznali, slovenski otroci, starši in jaz. Otrobi so se prvič srečali z učiteljico, kije čisto njihova, iz njihove domo\ i-ne. Vsak dan sem se potem srečevala z. drugimi slovenskimi otro- ki. Postali smo veliki prijatelji. Vedela sem »'se o njih: kaj delajo doma, kdo jih jema dvorišču užalil, kakšne ocene so dobili v redni nemški šoli. Kadar je pri kakšnem predmetu pri nemškem' pouku »zaškripalo«, smo vsi skupaj iskali rešitev in si pomagali. Uspeh vsakega otroka je bil naš skupen uspeh. Slovenci smo dokazali, da tudi v nemški šoli nismo nič slabši kot drugi. Štiri ure slovenskega dopolnilnega pouka so bile zmeraj prekratke. Vsakemu otroku sem pustila, da je povedal vse, kar ga je težilo. Govoril je seveda slovensko in marsikdo je govoril v maternem jeziku le r šoli in samo z menoj. V vseh teh letih nisem rekla nobenemu učencu, da ga nimam časa poslušati, čeprav sem imela v svojem programu veliko snovi, ki jo je bilo treba spoznati. Preden smo se poslovili, smo isakič z.apeli slovensko pesem. Zgodilo se je, da nam je prišla nemška učiteljica iz. sosednjega razreda povedat, da so ji naše pesmi všeč. Štiri leta so zelo hitro minila in treba se je bilo posloviti od star-šev, od otrok. Zelo nam je bilo hudo. Rekla sem si, da bom trdna, pa so solze kar same tekle Zdaj, ko sem doma, se spominjam besed nekaterih otrok ob slovesu: »Tovarišica, vidimo se v domovini! Zdaj, ko greste vi domo\, nas ni strah šole »- domo-»mi.« Zmeraj sem jim govorila, da se i rnit\ e » domovino ni treba bati. I čitelji » domovini sb prijazni in se raz vesele vsakega otroka, ki se \ me. Pomagajo mu. Ali so bili res vsi otroci tako sprejeti? Iz srca želim, da to šolsko leto ne bi bilo prehudo zanje, da bi se v domovini počutili res doma. ELPRIDA PREŠIČEK LJUBLJANA Prijetni uri na Osnovni šoli Valentina Vodnika Bližal se je 8. marec in starši smo bili povabljeni na razredno , proslavo. Čeprav je proslava potekala med redno učno uro, je bilo v njej veliko prisrčnosti in topline. F prvem delu je učiteljica obravnavala odlomek iz učbenika z naslovom Leksejeve gosli. Učenci so ob tem besedilu prizadeto razmišljali: tudi mnoge njihove želje ostajajo neizpolnjene... V pogovoru pa se je pokazalo, da je mnogokrat že sama želja nekaj zelo lepega, nekaj, kar v nas budi hrepenenje. To pa nas pogosto bolj osrečuje kot izpolnjena želja-. V drugem delu so učenci govorili o materah. Pripovedovali so, kako bi tudi oni ljubili svoje otroke, če bi bili mame, se z njimi veliko igrali in pogovarjali, predvsem pa jih ne bi nikoli - tepli. Vsaka mama je dobila za svoj praznik rdeč nagelj. To je bilo doslej moje najlepše praznovanje 8. marca. Drugič sem bila na šoli kot pedagoginja anglistka. Kolegica je pripravila vzorno uro za angliste v občini Šiška. Ura je bila zanimivo zasnovana. Učiteljica je dosegla, da so učenci zelo zavzeto sodelovali. S pestro in domiselno izbiro dialogov, pogovorov in opisov jih je spodbujala k sproščeni konverzaciji in spdz-navanju slovničnih struktur. Vsebina pogovorov je ves čas ustrezala njihovemu znanju in težavam, ki jih prizadevajo. Pogovarjali so se o prepadu med otroki in starši, o nevarnosti mamil, o sodobni glasbi, oblačenju, vožnji z motorji itd. Vse dejavnosti so potekale ob ustrezno pripravljenih slikovnih pripomočkih: ročno izdelanih slikah, slikah na grafoskopu, napisih, ki so predstavljali zdaj posvetovalnico za reševanje težav, zdaj urarja, pa spet sestanek s predstavniki šole in.člani krajevne skupnosti. Vsi pogovori so bili resnični in doživeti. Ob koncu ure nam je eden od učencev zaigral na kitaro in zapel nekaj angleških popevk. Če bi me kdo vprašal, kakšnega izpopolnjevanja si želim pri s vojem pedagoškem delu, bi poleg strokovne literature o modernih metodičnih in didaktičnih prijemih navedla tudi take vzorne nastope. 1 Učitelji se seveda zavedamo, da vsaka učna ura ne more biti tako pripravljena, res pa je, da bi morala biti čim bolj razgibana in življenjska. MARJETA PETERLIN | STALAČ PUCONCI Spomini na slovenske učitelje, ki so službovali v Srbiji Pred štiridesetimi in več leti sem hodil v srednjo šolo, nato pa na učiteljišče. Takrat je bilo v Srbiji, tako v osnovnih kot v srednjih šolah prece j slovenskih prosvetnih delavcev. Ne vem, ali so bili posebej usposobljeni tudi za poučevanje \ srbohrvaščini — očitno so pač morali iskati zaposlitev in od nje živeti. Ni jim bilo lahko živeti tako daleč od svoje domovine — Slovenije. Prvič sem se srečal s slovenskimi profesorji leta 1936-37 v Pirotu, kjer, sem obiskoval prvi razred gimnazije. Matematiko me je učila Helena Us, prirodopis pa njen mož dr. 'Peter Us. Imela sta tri hčere in enega sina. Helena Us je bila dobra vzgojiteljica in učiteljica rada nas je imela in mi smo jo imeli radi, še posebno pa je skrbela za revnejše otroke. Dr. Peter Us je rad prirejal popoldanske ekskurzije v bližnjo okolico; zbirali smo rastline in delali herbarije, včasih pa smo nabirali razne žuželke. Če je deževalo, smo ostali v šoli in pregledovali leksikone rastlinstva in živalstva. Napisani so bili v nemščini. Naš profesor nam jih je prevajal v srbohrvaščino, hkrati pa nam prikazoval slike s pomočjo epidiaskopa. V tej šoli je dolgo poučeval zgodovino profesor Franjo Dobravec. Bili so tudi drugi slovenski učitelji, katerih imena sem pozabil. Otroci slovenskih učiteljev so sc pogovarjali z nami v srbohrvaščini; bili so nam dobri prijatelji in tovariši, pa tudi dobri učenci in zavedni domoljubi. Ko se je končala druga svetovna vojna, in serrKslužii vojaščino v Ljubljani, sem iskal svoja nekdanja učitelja — Heleno in Petra Usa, vendar ju nisem mogel dobiti. Še zdaj se ju spominjam s hvaležnostjo. Med nemško okupacijo so Pirot zasedli bolgarski fašisti, mi in naši profesorji pa smo morali v Srbijo. Učiteljišče sem obiskoval v Aleksincu. Tu je bilo interniranih veliko Slovencev, med n jimi tudi več profesorjev, ki so pou- čevali na gimnaziji ali učiteljišču. Tudi med učenci je bilo precej Slovencev. Z menoj je bila v razredu Andre ja Vittori, pogumna deklica, hči slovenskega časnikarja. Malo starejša je bila Vida Bajt, tudi hči časnikarja, prijetna črnolaska, vendar in s čutom za humor, gledališče in glasbo. Spominjam se tudi profesorja Franca, ki je predaval biologijo-in sem mu prinašal različne rastline za herbarij. Vsi učenci smo ga imeli radi. Nekaj časa je bil naš razrednik profesor Ivan Oman, ki je poučeval pedagogiko. Srbski učenci smo imeli zelo radi svoje profesorje Slovence: to so bili dobri ljudje, dobri vzgojitelji in strokovnjaki in tudi oni so nas imeli zelo radi. Zato tudi mnogi srbski prosvetni de!a\ci nosimo v sebi najlepše spomine na slovenske kolege, od katerih smo se marsičesa naučili. Slovenski učitelji so našli v Srbiji dobre prijatelje tako med srbskimi učitelji kot med kmeti. Srbija jim je postala v teh težkih časih druga domovina. Zato tudi po štiridesetih letih prijatelj še ni pozabil prijatelja. Prav je. da mladi rodovi slovenskih in srbskih prosvetnih dela\cc\ vedo za vse to, za to nekdanjo šolo bratstva in enotnosti. V Srbiji ne moremo in tudi nočemo pozabiti, kaj so ti slovenski entuziasti nekoč naredili za nas, za našo kulturo in prosveto. Pustili so svoje domove in prišli k nam v Srbijo, kjer so delali kot zdravniki, veterinarji. Časnikarji, prosvetni delavci, inženirji in strokovnjaki drugih poklicev, zaposleni v naših prvih tovarnah in rudnikih. Mnogi izmed teh Slovencev so tudi umrli v Srbiji; nekateri so padli v boju za zmago socializma in osvoboditev naših krajev. Njih imena so zapisana na mnogih spomenikih, skupaj z imeni naših borcev in domoljubov. MIOMIR KRSTIČ upokojeni predmetni učitelj, Stalač Prizadevni podmladkarji Na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh pa tudi na šoli Biba Roeck že več let uspešno delajo in sodelujejo v raznih akcijah mladi člani Rdečega križa pod mentorskim vodstvom Jožice Gregorc in Cirile Goršek. Ob praznovanju letošnjega dnev a žensk so se posebno izkazali. Na obeh šolah so narisali in napisali izredno lepe čestitke. In ko so odborniki krajevne organizacije Rdečega križa obiskali na domovih več-kot 50 starejših in bolnih žensk ter jih obdarili, so se jim s čestitkami in šopkom pomladnega cvetja pridružili tudi podmladkarji iz obeh šol. Tako sp se tudi mladi člani te humane organizacije vključili v delo krajevne organizacije Rdečega križa. To se bo še posebno pokazalo pri naslednji akciji sosedske pomoči. Učenci se tako pridružujejo republiškemu tekmovanju, ki ga jc razpisal Glavni odbor Rdečega križa Slovenije in poteka že od letošnjega 1. februarja. Mladim članom Rdečega križa na obeh-šoštanjskih šolah želimo pri njihovem človekoljubnem delu čimveč dobre volje in uspeha, saj se bodo tako naučili pomagati bolnim in starejšim krajanom. ki so tako zelo potrebni pomoči in tople prijazne besede. VIKTOR KOJC OBJAVE V PROSVETNEM DELAVCU Naročnike, obveščamo, da objavljamo posamezna obvestila bralcem (npr. o obletnicah mature) brezplačno. Razpise in druga službena obvestila pa zaračunavamo po ekonomskih cenah kot dnevni časopisi, vendar precej ceneje. Zaradi skromnih dotacij so dohodki od razpisov in naročnine glavni vir za financiranje našega glasila. OBVESTILO Maturante učiteljišča v Mariboru, ki so maturirali v šolskem letu 1953/54, obveščamo da bo 30. obletnica mature 9. junija 1984 v hotelu Habakuk v Mariboru (ob spodnji postaji žičnice). Zbirati se bomo začeli ob 18. uri. Zaradi pravočasne organizacije pošljite denar (1.500 din) do 20. maja na naslov: Alfonz Zeilhofer, Center za usposabljanje slušno in govorno motenih, Maribor, Tomšičeva ul. 13. Želimo, da se vsi udeležite te pomembne obletnice. Pripravljalni odbor Tehnika in proizvodno delo Na pomurskih osnovnih šolah in v srednje.m usmerjenem izobraževanju deluje veliko različnih krožkov, vendar jih je med temi premalo s tehničnega po-. dročja. Za to je več vzrokov. Na prvem mestu so prav gotovo težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja prostorov in ustreznih delavnic, pa tudi denarja, včasih pa ni dovolj posluha za to dejavnost. Premalo je tudi usposobljenih mentorjev — nekaterim med njimi so to dejavnost kar vsilili, zato so brez prave motivacije, pa tudi brez ustrezne nagrade. Šole pa se znajdejo različno. Nekatere poskušajo včasih že prav kritični položaj reševati z zunanjimi sodelavci - te pa je zelo težko dobiti. Lahko ugotovimo, da se stanje ne bo bistveno izboljšalo, dokler delo mentorjev ne bo pravilno'ovrednoteno in nagrajeno. Le-ti delajo povečini brezplačno, v obsegu svoje učne obveznosti ali le za simbolično nagrado. Godi se jim pač tako kot večini dejavnosti v dopolnilnem programu, kajti nekatere šole zaradi slabih gmotnih možnosti le stežka zadostijo potrebam v zagotovljenem programu. Zaradi tega bi morali financiranje dopolnilnega programa reševati v vsej Sloveniji enotno in se hkrati povezovati z organizacijami združenega dela materialne proizvodnje. Na srečo pa se tudi v šolah že marsikaj izboljšuje. Vse več osnovnih šol išče v okviru poklicnega usmerjanja in svetovanja stike z različnimi delovnimi organizacijami in obrati na svojem območju. Tako so ponekod nastale zelo uspešne oblike proizvodnega dela. Še zdaleč pa niso izrabljene vse možnosti. Marsikaj je odvisno od prožnosti in iz- najdljivosti šolskih vodstev in učiteljskih kolektivov, pa tudi okolij, v katerih delajo šole. Pri tem pa ne smemo pozabiti na učence in njihovo odzivanje. Učenci lahko v pravem trenutku priskočijo na pomoč in pdmagajo odpravljati ozka grla v proizvodnji (ponekod celo zapolnjujejo vrzel med dopusti). Denar, ki ga tako dobijo, pa s pridom uporabijo za izlete, ekskurzije ali nakup športnih- pripomočkov. In kako je na našem območju? Učenci 8. razreda Osnovne šole Puconci že drugo leto zelo uspešno sodelujejo 's soboško Mesno industrijo. Le-ta se včasih zaradi zelo kratkih dobavnih rokov za izvoz znajde v časovni stiski. Takrat priskočijo na pomoč učenci. Delo je zanimivo in ne pretežko. Z delom ob sobotah in v zimskih počitnicah so učenci lani zaslužili več kot 13 starih milijonov, ki so jih koristno uporabili za ekskurzije po poteh Avnoja. Tudi letos dobro sodelujejo. Stike so navezali tudi s Proizvodnjo kremenčevega peska in Gozdnim gospodarstvom. Pomagali bodo v proizvodnji in tudi pogozdovali. Vse kaže, da se bodo morali pri tovrstnih dejavnostih še bolj kot doslej upoštevati posebne razmere okolja, v katerem živijo in delajo. To pa pomeni, da naj bi na kmetijskih območjih ustanavljali šolske zadruge, drugje pa se lotevali dejavnosti, ki je v kraju uveljavljena: Odpiranje šole navzven, po-družbljanje in pridobivanje delovnih navad, vse to se sicer nekoliko počasi, pa vendarle vztrajno uveljavlja v naših šolah. In prav je tako. J. KONKOLIČ Drugi del rednih razpisov__________________ bomo objavili 14. MAJA t.l. Razpise pošljite na uredništvo Prosvetnega delavca najkasneje do 5. maja t.l. Razpise, ki jih bomo prejeli dodatno, bomo objavljali tudi pozneje. Naknadne razpise bomo objavili 11. in 25. junija t.l. Razpisne številke Prosvetnega delavca bodo v prodaji tudi v knjigarnah v vseh večjih središčih, lahko pa jih naročite tudi na upravi Prosvetnega delavca. Popravek V zadnji številki našega lista v članku Bolj kot verni učitelji so nevarni tisti, ki ne privzgajajo vrednot, je na str. 2 nastala tiskarska napaka (izpuščena je ena vrsta besedila). Besedilo 7. in 8. odstavka se pravilno glasi takole: Tudi to je ustavno zagotovljena sv oboda, svoboda izbire poklica, ki človeku najbolj ustreza. Nihče Vabilo pa seveda ne more dovoliti, da bi ustavno svoboščino izrabljali za mobilizacijo sil, ki bi preusmerile vzgojo v nedemokratične tokoVe itn. Avtorju in bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo - Maturantke 4.č letnika 1953/54 učiteljišča v Ljubljani se bomo srečale ob 30-Ietnici v soboto, 26. maja 1984, v hotelu Union (rdeči salon) v Ljubljani. Na srečanje vabimo tudi profesorje, ki so poučevali v letniku. Nujno potrebujem število udeležencev zaradi naročila večerje. Prijave pošljite na naslov: Lojzka Bernik, Groharjevo naselje 33, 64220 Škofja Loka. MURSKA SOBOTA Vse več šolskih kulturnih društev 3 Ul 1. Na soboških srednjih šolah je kulturna dejavnost kar precej razširjena, vendar pa to gibanje organizacijsko še ni povezano, saj na nobeni srednji šoli v soboški občini nimajo šolskega kulturnega društva. Drugačno in bolj razveseljivo pa je na osnovnih šolah. Do zdaj je ustanovlje-* nih deset šolskih kulturno-umet-niških društev, letos pa naj bi se jim pridružila še tri nova. Največ učencev se navdušuje za ples, gledališče, glasbo, nekoliko manj pa za likovno ustvarjanje. Povejmo še to, da so nekateri mentorji na šolah zelo obremenjeni z delom (opravljajo ga v glavnem brezplačno), pogostokrat pa se morajo v boju mnenj »spopadati« z vodstvom šole* nekaterimi učitelji, ki niso zelo zavzeti za kulturo. Brez organizirane dejavn* in pomoči zveze kulturnih od nizacij pa pri kulturni vzg1 mladine ne gre, še posebno, poskušamo na silo vcepiti m dim ljudem nekaj, kar ni pof hovem okusu. Na to moramo^ pozorni tudi pri delu šolskih k1 turnih društev, ki naj bi post1 središča kulturnega dogajanj* šoli. Zato bi morali na tem ob*1 Ijivem področju prisluhniti 1' trebam mladih ter jim potem t* dati možnost, da začno v svoj* okolju ustvarjalno delati. J. KONKOLIČ Priročnik za slovstveno zgodovino v ljudski šoli pred 100 leti Leta 1883 je učitelj Janko Leban predaval na zborovanju sežansko-komenskega učiteljskega društva v Tomaju o materinem jeziku v ljudski šoli. Med drugim je omenil, da bi moral učitelj pri obravnavi beril povedati učencem tudi kaj o piscu. Predlagal je. da njihovo društvo preskrbi metodiko slovstvene zgodovine v ljudski šoli. in sicer na podlagi predpisanih beril. O vseh piscih bi bilo treba zbrati biografske podatke. Če bi ne bilo drugega avtorja za to delo, bi ga prevzel sam. Naslednji dve leti je Leban objavljal v nadaljevanjih Slovstveno zgodovino v ljudskej šoli v Učiteljskem tovarišu. Leta 1885 je ta njegova razprava izšla v knjižni obliki pri založniku Miliču v Ljubljani. V uvodu omenja, da sicer piše o predmetu, ki ni predpisan za osnovno šolo, vendar meni, da bi ga vsak učitelj moral združiti z jezikovnim poukom. Prejšnja berila za osnovne šole so bila polna realnih sestavkov in večkrat brez podpisa avtorjev. Ko pa so realije po letu 1869 postale samostojni osnovnošolski predmeti, so berila postajala vedno bolj leposlovna, v njih so bili objavljeni sestavki naših znanih pesnikov in pisateljev. V uvodu je Leban.najprej opisal, kaj je.slov-stvo, na kratko pa je navedel tudi ke. Sledili so podatki o pesnil1 in pisateljih, in sicer po vr* kakor so bili v drugem, tretjem1 četrtem berilu za osnovne šol Naj omenimo, da je bilo dru! berilo namenjeno za tretji, trd berilo za četrti in peti, ter ček berilo za šesti, sedmi in osmi f zred. O pomembnejših piscih obširneje pisal o njegovem ž' Ijenju in delu, o manjših pa navedel le bistvene podatke. Epilogu knjige je napisal, da o žaluje, da je v naših berilih vedno toliko prevodov, ki bi. lahko uspešno nadomestili z d domačih piscev. Posebej je po daril, da se vseh podatkov, ki. je. navedel, osnovnošolske! otroku ni treba učiti na pamet njimi je morda ustregel tistim, preučujejo slovstvo. Obdelal je tudi sestavke, ki bili v berilih brez avtorjev in bili ponatisnjeni iz Glasni! Vrtca, Zvona, Novic itd. Nave< je razvoj revije, zbornika, nj gove urednike in pomen. Na koncu knjige je obja abecedni seznam avtorjev revij, iz katerih so bili sestav) Lebanov priročnik so kot pf tovrstno delo za pouk slovstve zgodovine v ljudski šoli omenj tudi kasnejši metodiki slove skega jezika, npr, Ilešič in B* jak. TATJANA HOJAN Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK. odgovoren za krvodajalstvo. MAJ 1984 DOMŽALE SLOVENSKAUISTRICA RIBNICA BREŽICE KOČEVJE SEVNICA KRŠKO 3., 4., 7., 8., 9., 10. 11. 14., 15.; 16. 17., 18. • 21., 22., 23. 24., 25. 28., 29., 30., 31. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU RAČE PRI MARIBORU GAJ NAD MARIBOROM LOVRENC NA POHORJU 11. 18. 25. 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE ŠTEVILKA PROSVETNEGA DELAVCA, V KATERI OBJAVLJAMO RAZPISE, STANE ZARADI POVEČANEGA OBSEGA 30 DIN. ifiiavpf. Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dgminkg, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Uredniški odbor: Geza Čahuk. Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha,-Jože Valentinčič. Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in - fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pn povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. ^ : ISSN 0033-1643 i Po mnenju Republiškega komi' tejaza vzgojo in izobraževanje j® časnik »Prosvetni delavec' prost temeljnega davka od pr°' meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona o oh' davčenju proizvodov in storiteVv prometu).