Varčevanje je v korist poedincev
in prispevek k izgraditvi močne države
Vse delovno ljudstvo naže države mora vedeti, da je največja napaka in največje zlo za vsakega poedinca kot za celoto, če se denar skriva, odvzema prometu, nepremišljeno razsipa, na kratko, če se ustvarja mrtev kapital, kl ne prinaia niko-mur nikakih koristL Če se tega za-vedamo, mora vsak državljaa, ki želi sebi in svoji ljudski državi dobro, vlagati na hranilno knjižico pri dr-žavnih bankah, pri požtah, hranilnih blagajnah, krajevnih hranilnicah in kreditnih odsekih kmetijskih zadrug vse one zneske, ki mu preostanejo potem, ko je plačal svoje obveze in mu ti zneski trenutno niso potrebni.
Tako prihranjen denar in vložen na hranilno knjižico je varen, se ob-restuje s 5% obrestmi, zanj jamči država, je nedotakljiv, vlogi sami pa zajamčena popolna tajnost.
Mnogi si stavljajo vprašanje, čemu je potrebno varčevanje? Vsem takim želimo pojasniti njihova vpraianja takole:
Zakaj varčufefo delavci in name-ščenci?
Delovno ljudstvo je strlo kapitali-zem v naši državi in se rešilo nje-govega izkoriščanja. Danes unajo de-lavci in nameščenci v naših novih ekonom&kih 111 političnih razmerah skupno z delovnimi kmeti vodilno vlogo Zato ravno ti sloji, poleg po-žrtvovalnosti v delu, s katerim hoče-jo ustvariti boljšo in srečnejšo bo-dočnost, najbolj varčujejo. Ti sloji vedo, da so za čim hitrejSo izgra-ditev našega gospodarstva potrebna velika denarna sredstva. Delovno ljudstvo se zaveda, da male vloge, ki jih ljudje vlagajo, predstavljajo zbrane v naših kreditnih ustanovah velike vsote, da so te vloge papol-noma varne in da v času, ko poe-dincu niso potrebne, mnogo koristijo izboljšanju gospodarstva in pomaga-jo pri uresničevanju goepodarskih načrtov v državi. Tako služijo vse te vloge skupnc^ti.
Koristi, ki jih ima vsak poedinec od varčevanja, lahko pokažemo z mnogimi primeri. Vzemiino primer matere, ki vlaga redno vsak mesec po 175 din, t. j. dodatek, ki ga prej-me za svojega otroka. Ta delavka se je obvezala, da bo tako vlagala 20 let. Vsota 175 dinarjev je majhna, toda kaj bo pomenila za njenega otroka, ko bo pričel študirati na viSji šoli ali se hotel poročiti? Cez 20 let bo samo vložen kapital narastel na 42.000 dinarjev, razen tega pa še za lep znesek, ki ga prinašajo obresti.
Zakaj varčujejo kmetfe?
Kmetje bi morali varčevati zato, da bodo, ko bo prihranjen denar predstavljal večjo vsoto, lahko po-večali ali preuredili hišo, povečali število živine, obnovili sadovnjak, nabavili orodje itd. TS pa se lahko doseže le, ako se varfruje t. j. nalaga na hranilno knjižico državnih denar-
nih zavodov ozirama kreditnih od-sekov kmetijskih zadrug, ne pa skri-va denar doma po predalih in dm-gih neprimemih mestih. V času, ko bodo prihranki kmeta naloženi v banki, bcxio istočasno služili za iz-delavo plugov, mlatilnic, traktorjev in ostalih strojev, denar, ki bi bil pa naložen pri kreditnem odseku za-druge, ga bo ta s pridom uporabila za procvit blagostaaija na deželi. Na-ložen denar se obrestuje, kapital se na ta način poveča, prrnaSa koristi lastniku, je vsak čas izplačljiv, je varen, ker jamči za njega država, medtem ko je denar, shranjen doma, vedno v nevarnosti, da zgori, da ga kdo ukrade. ga uniči vlaga, miši ali je v slični nevarnostL
Zakaj mladina varčuje?
Kot se je mladina udeležila v ve-likem številu narodnoosvobodilne borbe, tako tudi sedaj sodeluje v graditvi naie države. Mnogo je pri-merov junaštva in požrtvovalnosti našega mladega naraščaja, navega pokolenja, ki je izšlo iz ognjene bor-be minule vojne. Naša, v borbah prekaljena mladina, je tudi danes osnovna gonilna sUa in steber na-predka. Ona ve, da so za izvršitev gospodarskih nalog potrebna tudi velika denarna sredstva. Zato se tru-di. da pripravi ta sredstva. In ta sredstva najlaže zbere mladina, ki že sodeluje v narodnem gospodar-stvu.
Mladina pristopa k varčevanju §e iz drugih nagibov. S prihranki na hranilnih vlogah, si mladina omogo-či nabavo šolskih m strokovnih knjig, si omogoči letni odncior na našem si-njem morju ali v nažih krasnih pla-ninah, omogoči pa tudi študij na visokih šolah.
Iž vseh teh malih primerov vidi-mo, da ima vsak vlagatelj, pa naj si bo odrasel ali pa mladinec, svoj razloga, zaradi katerega lahko prične varčevati.
Doma shranjen denar ne nosi obresti, ne prinaša koristi nikomur, ni ploden, leži mrtev kot zakopan za-klad in velikokrat brezaniselno pro-pade Ln s tem propade mogoče tudi z dolgoJetnim pritrgovanjem ali trpljenjem zbran denar.
Širom naše države je v teh dneh »Teden denamega varčevanja«, ki ima namen, zajeti vsakega delovne-ga člaveka na vasi in v mestu in ga pritegniti v krog vlagateljev. Od-ločimo se in pričnimo z varčevanjem ter naložimo denar na hranilno knji-žico, ker le na ta način si bomo za-gotovili denar za slučaj potrebe, iz-ognili se bomo dolgovom in povečali naloženi denar z obrestrai.
Vsak delavec, nameščenec, kmet, vsa mladina in vsak, ki hoče poma-^ati pri ustvarjanju boljšega živ-ljenjskega standarda v naši državi, mora imeti svojo hranilno knjižico.
L.L.