lTsiek Svetovi zanemarjenih dimenzij. Ravinokar sem prečital zinaimenito knjigo o koloidni kenuiji, delio nemšfcega prof. dr. Wo. Ostwa!da: Die Weilt der vernachlassigiten Dimemsiomen, 1916. — Knjiga mi je naipraviMa vtiisk, kaikor da imi je moderen čarovnik s čaiiovno pallico odprl iiiov svet. Še nikoli inisem doživel tak'o silovito riesničnasti genet i č n e in>oet i k e (moetične-ga evoluoicmfeana), -reisničncsti abeh ngenih temeilijnih tez: 1. logoK e n ~ t i č ti e t .e z e, ki uči, da je raauni rastoča in nastojna kdičina. Logogeoetloni tezi je razum posetao Sivojstvo elasto-pilaističsnega duha, ki se v ifntimnenn konitaktu s prirodo prisposobi (akoanodira) itiije lOiblikam, ipreditnetom ta dosrodkom, pridobi torej baš s to prisposobnostjo zmožnost zanesljivega spo_nanja; 2. i d e o gen e t i čn e teze, kii v nezavednem delu ka»e. kako so pojnii kom- funkoionalno (sotrudno) rastoče iin mastojnc koiličine in zaliteva v zarvednem delu, da se ta soitruidinast smotrano izrabi m crffaniizira. Tsko poistame pninoip ¦s.vobodinega dog^ovora (siporaziiiima) spozmavajočih oseb (maatov) teimdjno načeJo tudi za veljavo pojmov v filozofiiai, tudii filozofiia iziključi brutalni prmcip osebine, eno-trianske nasilnosti, kamor spada v prvi vristi vsaka filozofska trdfiiteiv brez srenetioftega doikaza. Provratne spremembe }e proy_ročHa mlada kotoidna ¦kemija z radiiolkeimiijo v krailijestvu ikeiroičiiih pojtmiov, tudi tndi, mrtvi atomi so oživeli in .postald tekočc in nastoine kdičine. Genetiona noetika, objektivna paddaga vsaki zoamstvcnii filotzofiji, izvrši v 'kraljestvu duha taiko raddkalno revolucijo, kakoTŠne doslej ni šc doživela kdturna zgodovina! Res, odpirajo se pred naiTii inovi •svetovi zainemarjenih dimenzij. Cudma dvojnost islučaa&v! Koman sem cdložil Ostwaldovo stroffo Tiaravostoivno kMiiiigo, že mi je prlišla v roke druga čudovita kmliga o drugem svetu ¦zaneTnarjeniili dimenzij, a po priincipu dotikajnčih se eik~ streinov je posegel to pot slučaij o na- sprotni koinec mislečega duha — v boigoslavje. Naš učeni 'bogoznamec dr. Franc Grivec je izda! knjiigo z naJstoivom »Prav-oslavje« in ž njo odp-ril marslkoimiu nov svet zainemarj&nih diimenzij, kakor smemo po pravici imenovaiti tudii mcderni verski problem. Pravoslavje: tudi del splošne kulturne revizije. Že pred svetoivaiio vojno j€ mogžoeno pživel versiki proibleim v mioiderlii filoizofiji, v objeiktiviiietn, ffenetiioneim in primerjaiočem bogosloivju, v katolišikeim modernizimu, v teozoiskih in antroippzofskih družbah, v okultizmu, 'posTedinio tudi v takazvaineim etiorrem pokret-u, v orgamiiziranam »maniziTiu« in filczofskeim iraiok)nalizniu. Nikjer pa ni prodrla svioibuidina vcrska zavest, raz-drobdvši vise dogmafične verige, s talko siHo na dam kakor v ruskem pravoislavju v obMki »boffoiisikat-ljev« in _ekt.»ntov: svobodni Bog svobodne verske zaivesti! Dr. Fr. Griivec navaja Pankrato-va, da se po gostilinah i<n daiavnlcah, ikjor se je nekjdaj govonilo o politiki, zadmga leta goviori o Bogu in o veri. Pri čaši taplega čaja se preprosti in poMzobraženi Ruisi živahno raizffovarjajo 0 Bifvgii in prepirajo o verskih vpraišamjili. Prvo mesto imed iruskiitid bogoistoatelji zavzema iinistik VladimSr Sergejevič Solaviev (1853—19U0), iilozoi svobcdine teozoiiie, svabodine iteurgije in teokraoijie.* Sdovjev je napfeal 1889 v franooskem jeziikiu knjigo: La Russie et refflise universelle« (Rusija in vesoljna cenkev) ter pripravljail pot zedmjenou ipraivoslavia in katolicizma. Sam je prestapil 18. febr. 1896 v ikatoliškii kapeli \r Moskvi iormialno v katcliško cerkev. Njegoivi upi se rniso izpoJnild in obupal je komano nad veifciim poslanstvom Rinsije (dr. Z. Grivec, Čas, 1917): »Meni se zdi. da se Rusija kot celoten državino-Tiarodini orgaimizem ne ba zediraik z Rimom. To je sioer ediino, kar bi jo -m.offlo rešiti. Tcda, aM ni prepozmo?« In kmez-fitozof E. Trubeoko^j piše o ndem: Zedimlanje oerikva, njeffO'Va idetja lijubljemka, ni bila v njeigoivii duši samo ideja, arnpak tudi žlvo, istinito dejstvo. V zgodo\ini krščanstva našiih dni bo zavzemaila lionost Vladiimdrja Solovijeva zaslužmn mesto sipo!Z.najvalca univerzalnega kr- Prim. predgovor razprave .Henri Bergson", Ljubljanski Zvon, 1917 in Čas, 1917: dr. F. Orivec Vladimir Sergejevif Solovjev. ščanstva, kd je znal v sebi združitii im si ždvo prisvoditi vero lcčenih cerkva. S tem, da je p ir i z n a v a 1 n e 0 «1 e j e n 0 p r a v ii c o svobodne raziskave i .1 o s e b n e g a p r e p r i č a n j a,. jc stal Istočasno tudi v iprotestantsikem razmerju do sv. pisima, v religiijoeinoniistič.nein in n a cionatao z n as fcv eniem«. Zmsaigosilavriio prodira duh časa s praporom 'Svabcde in deimoikratizma v zadinje trdmjaiv-e iiimiperializma. Iimperdalizem različnih sisbamov oe vstvaril mebanionc, hetaroff&ne ikamplekse z orožjiern silepe brutalne sile iin oustvom -strabu, katera edina iiniu dajeta še nadaljno živomožiniosi. A duh iposainiezniiii daloiv kompleksa, pravzaiprav ikasitione imiase, je polagoma oživel i;n priš&l k <sam<o_avesti s pnotestom proti reguilativu brutalne si-le in stralui: ideatae diušne sile so 'n;as abudile, idealne diušn-e sile naj nam vladajo, (naj nas združifo v enoto! rI'ako se izvrši prestava (m^scatjiza) in mova sinteza avtom-omnih olemiantoiv po oibah reigiuilaitMh skiupne#a kulturnega ddeada m skiur>n©ga gospodarskega interesa. In kai bo sedaij s pravosilavjem? Z ustancvitvdjo ruske kioanunistične republdke i_i z umorom carja je iziiiibilo svajega papeža -dmperatorja ter dcbilo popoino svobodo odločitve. Ali cstane ta svobada trajna? V kateri smeri jo izkoiisti pravosilavje? Da Sii poišoe ncv vo sijntetično obliiko ceflitrailizina (cerkvenega iimiperdaHziiTia) ali proglasd tudi za varo analitičind princdp inidiviiduatoe avtonomiije (samcodločbe), decentralizacije (rcli'j?iio dapcpuilata), svcbodniega raz-voja verske zavesti? Nerazveselaiv duh >nezaupanja gioivod iz oklica moskovskega patriarha Tdhcma, kd siklicuje za 15. avgu/Sita 1918 si;>leLŠan cerkven komcid in svari pred »latinsko nevairaostjo«. 2e leta 1915. je zapisal K. Notael (Das- heutige Russland, 3 915): Rusdja predstavJja danes veliiko preizknšališče za avropejsko 'kiilturo. Kak:>r postaja goščava tern iraerpireg.ladaejša. tako se tudi preja pravo-silaivda tem gosteje krotoviči in vcala, čim gloibljc pr.oidiraš v tisočletni pragoizd njeig!owga prcMema. V pravoslaivju raizldfcujamo iiainreč: 1. uradno pravoslavje; 2. meindštvo; 3. ljudsko pravioslavje; 4. staroverstvo; 5. boKCiskatdjstvo; 6. seiktaitntsitivo; 7. versko filoz-ofijo ruske inteligence poi vplivcm protestantiznia in moderwizma, ki vedino !izn.oiva opozapja na vseskozi nvoderini značad pravoslavja, posebno zaradi tega, ker se baje 'tijeffava duliovščina | Se ni OTganizirala kot posebaia vladajoča | kasta. Vsak pos.amezni de!l nam predstavj Ija zopet problein zase, -a najb.oJj zanima problem veoiine: ljudsko pravoslavje, v katerem se raKod-eiva pd:sten ki prvotem snačan ruskega duha. Ruski dwh, tista otjaška zagonetna sfmga, v katere sikrivinosti iso prodirali niaijvcčjd ruski duhovd (Gogalj, Dostojevsfkiij, Toilsteij, TuTgemjev, | Meražkavski.j, Honjakov, Solovijev). Daneis hočamo podati 'le par irefleiktov, ker analiza Tuskega dsulia potrebuje dela za dsteilo knji>go. Praivo -je zadel St. Tyszkdewicz (Stiramen der Zedt, 1918) z upoimbc: iskoro bo tiisoč let, da je uvedano v Riusiifld kršččMistvo in da istočasno veliajo predpisi poganske mcrale. Kulturna in socialna beda nam kaže rusilco Ijudistivo v nižavah pfiimit^nega prir-adiinjaštva, v katerih ubogn, inaizobražemd oloveik naprestaino trepeče pred duhovi in čarovmimi inoanii obližj^, 'iTjptovicu »ivilijenja iniiu vzame vaom-^frah, da se ne preigrešd proti li^edgjisom »tabu«, a ie ;se }e preffreišid, »0'necilitiil«. nnu drago pdloviioo izipoinijo »".)čišče.vabii 'obredii«. In koiliiko je tega 'pogansikega prazimoviernt-ga in ivražajstega k;>rmaili_ma v ruski po-božnosti? Stetvetiskd kmet flHi je po vrnitvi iz ruisfcega ujet- mdštva po-dobno slikal ruske razimere: »V Rusrji vlaida neumnost, masmaga in inemar.•nost z nagajko. Ruski krnet se z emo Toko kriiža, z drUigo krade*; z jezukom imcild, s telesom ineoisitiuje«. Umestna bd bMa poseibna razdskava, v 'koliko je cdiviiisen nu,ski 'svetcibežni pesdmiizeim dn ruska sitoič¦na pasivma Taziisteinca od azijatsike bliždnie pasivnega brasmaraznia dn budizma? -Na vsak .način nam ta kudturna zacistailost ;in neolaveško itrpljenje ruskega, v ijedm dobrega -ljudstva vzibuja .globoko sočutje ¦in usinilienije, niikakon- pa naim rie more bdti ta »riuski diuh« kjUilitiuren ddeal, h kateTCimm ise naj vrne naš maciicalističnd zapad. Traij>na kuliturina veliiava ostane samo fnijegoiva ¦oovšceina br^ovamost, njeigovo dsk-reno, .lemantarmo ¦boigodskat&ljstvo v organičmi siimtezd z zapadraini racionalizimom kakor •naiiboljša obraimiba protd cirkanu ljudsike«:a sovraštva, ki zadiivda v sleipi 'sitrasti in maščovataositi po kraučaini vojski, (Ko se izve vsa resndca, ko piide beseda _i ouivstvo »oipet do pravfce ;in svoibode. Tmdi temeiljiito, učen.o in previiidmo deilo dr. Fr. Giivca nam g<wiori ma vsalki stirani o meipragtedinih tažavah praivosiavine-ga probtema. Čeprav ustagajo tirdi pred njdim izve&in- satna težka, ¦usodma vprašanju brez odgovora, podal nain jc vemdar tri dragwcane poeiitivne idieje: 1. ugotovitev, da se opdra razikal pred vsam na zahtevo papeštva po cerkivenein prvenistvu in ne na biistveme razilike versflcih resndc, da se torej ikaže Tazkol iz ne'Vitrahie peTSpektive pred visam v formalaicm din cerkv-emopravneim značaau: 2. uffotoviteiv m-etode, kd vodi k zbližanju din k zed.mjeniu. Dobesiedino pravi dr. Fr. Grdivec ma dirugeflii inestu (Cas, 1917): Zlasti pa je tretoa ¦eirfkirat za vseJej preinagati nftsrečno misel, da bi bilo nro^oče v isti niifsdiianski draižbi ddati za ipogane in za krščamskj Vzhod«. Torej ne miisiionarska propaganda, ikd sarnio širi prcpad, potdžiga razkoino strast, izipodkopava ediini terndj — mreidseba(jino zaiipaniie (/prem. iiavcdend oklic patriarha Tdbotna), ampaik 'saimo sotirudno znarastveno dalova nje z vzhoidmiimi bmgostovci, kalcar ga pri^ pravtja »Apostodsfcvo sv. Cdrila in Metoda« in »Vetehradsika akaiderniia«. Najprei skupno zinanstveno bogoslovje. — vse druKo bo navrženo! 3. ugotovitev, da je povericmo versko in kulturno poslanstvo Hnije — katoliškim Slovanom,- in tiukati, kaksor nam ddkaauje učenost in isikrcna goreonost dr. Fr. Griv-  ca samega, pred vsem slcvenski duhovščini. Slovanski dubovmik postand najproj stnokovinjak v lastod stroikd, njegoivo orožje bodi modarno znaiiTSibvaiH) boK'Osloivr'.ie, ker znanstvo je adina trajna dm zmagovita močl S to dzjavo mvsPA je cdprl Grivec movo stran v zffodovind arganizirane Siloveciske duliovščiTie, in ako se njeKioiva &dvno pravilna ¦meboda dzvede in 'organdzira, potem smeimo pričakcvatd Tncive dob-e na slovansikani juffu. Slovenska diiihovščima dcluje na praffu zapada i:n vzhoda, njana v sociataem deln preizkušema usipešnost jd zagotavi zraago tiudd — v svctu zanamarjenrh diimenzij. Ln sfcvenslka inteMgeiica? Tuidi ta niil pczabila, da je 'slovenski marad sajiio vaii, ki je maidadde plju^TiH -p.rotl zapadu dz vzbodnaga imiističncga m bogoivoniega morja. Tiiidi v slcvcinsiki iinteligericd deluiejo boigoiskatedji dn boffosledci, a zaipdrali so se dostej v brezdonmd samoti kakor rahločubna mimioza pred iStnupenimd vetrovi domače pclitbke. Tudi inisj slavesiskimd bo^oiskatelji se širi ideja in dskrena žeilja, da se 'Oivekavači sipamim _a težke dnd sivetovne voj&ke z u-staiiiovitvijo miroivne bazilike sv. Ckdla k\ Mefoda, zdmžciicm z zna'Mstvenim seniniarjetn za ainijo. D.