Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna Številka 1 dss.
Kako daleč?
Vojna se še vedno bolj nadaljuje in se nam vedno bolj odkriva slika strahotnega uničevanja človeških življenj in razdejanja gospodarskih dobrin, ki jih je ustvarilo zatišje zadnjih 20 let. Ze danes lahko trdimo, ga preteLla svetovna vojna ni niti senca proti današnjim podvigom strašnega morilnega orožja in njegovega pokola. Dan za dnem beremo o razdeja-mjih mest, ki jil rušijo letalske bombe. Saj bo celo nekatera imeua mest zapisana le na zemljevidih, v resnici jih pa ni več.
Sprašujemo se, kako daleč bo šlo vse to? Vi-dima pa, da hočeta obe stranki iti do skrajnosti. Druga proti drugi uporabljata sredstva čim učinkovitejših posledic. Letala neprestano sipljejo težke bombe tokovi grme in bije se boj na nož. Nihče ne pozna več obzirnosti. Pogodbe in dogovori, ki omejujejo uporabo nekaterih vojnih sredstev, se prezirajo in se Se bolj kršijo, češ saj to so le izrodi zastarele in toliko pn^.irane demokracije. \r:i )'-\ ._• *.\t BSCl*-
..rCTHOri t -ir.-'T-' Brat je lastnemu bratu sovrag, zato se ga boji in čaka ▼ zasedi, da ga bo umoril.
Ni čudno, če se vrhovni poglavar vesoljne Cerkve papež Pij XII.. toliko prizadeva ob vsaki priliki, ki mu je dana, da poživlja državnike k fliiru. Celo po svojih zastopnikih pri evropskih in ameriških državah je stavil konkretne predloge, da bi se odložilo orožje in da bi se skušala najti primerna oblika miru pri konferenci. Toda vsa ta prizadevanja so kljub teran, da so Tako dobrohotna za vse človeštvo, ostala brezuspešna in prezrta. Iskra svetovnega požara se še bolj širi in dejanski položaj se naravnost roga vsem papeževim besedam in njegovim prizadevanjem. V tem je strašna tragika sedanjega človeštva.
Na obeh straneh vojskujočih se držav je upanje na gotovo neizbežno zmago tista po-lastna sila. ki prezira glas odgovornosti pred lastnim narodom in ptred človeštvom sploh.
-.■:■<,  j,m<mi»m\  !B raz-M&ii ljuujj       UilOtgv-. Vwi %>• MrtSŽfc- *4fo p«
to aaviatt««. -..vin«*-''' * •------
Kdo naj danes še misli in upa na vpostavitev bratske družine narodov, ki bi ustvarila vse pogoje, ki so potrebni za dostojno življenje narodov in njegovih poedincev? Nič drugega se ne misli kot na to, kako se bo nasprotnika na čim bolj intenziven način pritisnilo k tlom in mu narekovalo mir. Naj to stane kolikor hoče, ta cilj se mora brezpogojno izpolniti.
Stavlja pa se pri vsem tem velik in zagoneten pomislek, če nc bo zmagal ne eden ne drugi, ampak bo poražen, na pol razdejan iu uničen ves svet. Kaj bo potem, ko bo na tleh vsa Evropa in morda celo ves svet? Na to možnost moramo tudi računati pri današnjem položaju, ker vemo, da se danes zapleta v ta vojni metež vedno več in več narodov, zlasti malih narodov, ki se sami pač borijo s težavami, ker si šele malo časa vladajo sami in sami režejo kruh. Vsi ti narodi bodo izčrpani, nove rane se bodo odprle in zopet krvavele. 1. .      t .        -''»rstifUf.iH-. ...
Danes ni več vprašanja med vojno in mirom, ampak le še med zmago in porazom. Tu ne gre več za vojno, v kateri naj eden nekaj izgubi in drugi dobi več ali manj, ampak smo zašli v vojno, ko oba vojskujoča se naroda igrata za vse. Možnosti so le dve: ali vzdržiš in potem zmagaš, ali pa bo3 poginil in boš uničen! O kaki drugi možnosti ni govora! Uveljavlja se vedno bolj in bolj stremljenje po .uničujo-či vojni", ki ne seje le smrti med vojaki v jarkih, ampak boče tudi uničiti njih domača ognjišča in pomoriti njih družine' Kakšne grozote se odigravajo po svetu, o vsem tem bo govorila zgodovina. V
V prihodnjih mesecih se nam obeta še večji razmah vojnega požara. Se več bo uničenih mest in pobitih vojakov ter civilistov. Tudi mi, ki smo sicer izven vojne, čutimo gotovo posledice te vihre, ki je okoli nas. Na to so aas opozarjali naši voditelji in nam priporočali, dn ostanemo mirni in prenašamo pogumno vse
Domovina
Čeprav v nemirnih in razburljivih časih, ko trepečemo za lastno usodo, nam beseda domovina ohranja vso svojo moč in nesporno prvenstvo našega nacionalnega čustvovanja. Ni čuda, da nam je ravno v teh časih domovina najbolj pri srcu. O njej v takih trenutkih človek malo govori, a zato se jo tembolj oklepa z vso svojo ljubeznijo.
Mirni časi so nas uspavali, da nismo čutili pomena in globine te besede domovina. A spoznati jo moramo takrat, kadar od nas zahtevajo žrtve za njo. Takrat se nam šele razodene njena prava vrednost. Posebno pa, kadar čutijo ljudje, da ni domovina le lepo zveneča beseda, ampak globoko doživetje vsega, kar nam daje, da je življenje in da je bolečina, kadar trepetamo za njene meje. Zato pa ljubezen do domovine ohrabri srca in pojekleni voljo celega naroda, ki ne pozna v skupnosti nikdar prevelikih žrtev.
Domovina je nekaj tako velikega, da zahteva od nas tudi zvestobe. Teža časa je podčrtana v nujni zahtevi, da smo vsi na svojm mestu. Cas zahteva celega človeka in ne morda le take, ki so bogati na lepih besedah, a v dejanjih pravi strahopetci in polovičarji. Od članov naroda se zahteva, da so pripravljeni trpeti, žrtvovati, zahteva se zvestoba v dejanju. Zvestoba se polaga na oltar-domovine. In morda smo prav danes na prelomu s tradicijo, da bodo ostali le tisti, ki bodo dovolj močni, zvesti in pogumni, da bodo znali ohranjati dostojanstvo vrednega sina svojega naroda. To je potrebno vsakemu narodu, zlasti pa malemu narodu, kateremu so postavljene še težje naloge in dolžnosti. V tem oziru ne smemo ostati malodušni in moramo računati z bodočnostjo, da ne borno puščali, da bi se naša usoda delila brez nas. 1
Ko valovi vojnega viharja udarjajo
na naša vrata domovine, pa zahteva naša narodna skupnost, da se združimo in postanemo enotni in složni. To pa se bo zgodilo le tedaj, ko se bomo znebili vseh tistih, ki delajo med nami razpor, ki radi špekulirajo in ki iščejo v vsakem svojem dejanju ali morda žrtvi le lastnih koristi. Tisti, ki delajo med nami razpor in needinost zato, da nas slabijo, tudi ti so špekulanti proti lastnemu narodu. Zato pa ne bodimo v tem oziru popustljivi, kajti interesi naše domovinske in narodne skupnosti so tako vzvišeni, da se ob njih razbijejo vsa nečastna in s špekulacijami oskrunjena dejanja. Imejmo pred očmi zavest, da je vsak posameznik po svojih močeh-dolžan, da podpira interese skupnosti. Naj se ne izgublja zavest zvestobe do domovine v nejasnih in temnih predsodkih, ki se porajajo v glavah vseh onih, ki bi <;e radi znebili vsake žrtve in vsa KOjfa bren ena.
Dobro vemo, da so na našem narodnem telesu mnoge rane, še nezaceljene, še boleče. A to naj nam ne bo ovira, da bi se vsled teffa odtujevali nalogam, ki jih stavlja domovinska ljubezen v svoji temeljni zasnovi. Ta ljubezen je tako zvišena, da je vsak tisti, ki je zašel na stranpota, izdajalec in nevred-než vsakega človeškega dostojanstva. To so stvari, o katerih so disputacije in polemike danes popolnoma odveč, ter zahteva le zdrav razum in globoko za-* sidrana moralna odgovornost.
Naša sveta dolžnost, ki se nalaga slehernemu članu naroda je ta, da bodrimo drug drugega, nepoučene in zaslepljene poučimo in jih sprejemamo v svoje občestvo zopet nazaj. Utrditi moramo močna srca in jeklene volje za skupnost domovine in dobrobit naroda. Ne pozab-ljajmo nikdar, da je tudi danes častno za domovino umreti!
Ekspozitura delavske zbornice v Kranju
Delavska zbornica je prirediia preteklo ne deljo tri zelo dobro uspele socialne tečaje in sicer celodnevnega v Kranju in poldnevna v Tržiču in na Jesenicah. Vsi tečaji so bili zelo dobro obiskani in je delavstvo pazno sledilo izvajanjem govornikov. Delavstvo je bilo vidno zadovoljno s sedanjim delovanjem zbornične uprave in njenega prizadevanja, da strne vse naše delavstvo v enoten in organsko povezan delavski stan.
Na tečaju v Kranju si. govorili sledeči gg.: sodnik Tome Jože, tajnik ZZD Pirih Milko, tajnik Delavske zbornice Hafner Angrej, Langus Jože. načelnik delavskega odseka socialnega urada ljubljanske mestne občine. Tečaja se je ndeležlilo okoli 250 delavcev in delavk, ki so napolnili obširno zgornjo dvorano Ljudskega doma. Nad tečajem je bilo delavstvo zelo zadovoljno, ker se je marsikaj razjasnilo, čutila pa seje potreba, da se takih tečajev čim več organizira in to tudi drugod. Po tečaju popoldne se je vršila otvoritev ekspoziture Delavske zbornice. Otvoritvi je pristostvoval okrajni glavar g. dr. Vidic, čg. dekan Skerbec, g. senator Brodar, g. župan Češenj, banski svetnik g. Umnik, zastopniki krajevnih organizacij delavstva, predsednik Delavske zbornice g. Jonke
Jože. Zveza združenih delavcev je bila zastopana po predsednikih posameznih podružnic. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal g. Zorman, Narodno strokovno Zvezo pa g. Oman.
Predsednik Delavske zbornice g. Jonke je slovesno otvoril ekspozituro in izročil članom sosvetu dekrete. Nato so spregovorili zbranemu delavstvu zgoraj našteti odlični gosti. Po slovesni otvoritvi so prisotni člane uprave Delavske zbornice in častni gostje šli v uradne prostore nove ekspoziture, ki jo bo vodil g. GaSar Albin ter tam podpisali spominsko listino za ustanovitev te ustanove.
Otvoritvi epspoziture Delavske zbornice pomeni za naše delavstvo velik korak naprej. Delavstvo samo bo znalo ceniti to važno ustanovo ker bo imelo priliko, da dobi tam vse informacije in pojasnila.
žrtve. Da bi šlo življenje tako normalno naprej kot je bilo to preje, pred vojno, tega vendar ne moremo zahtevati in pričakovat tako hitro. Morda bo še huje, to pa naj nam ne jemlje poguma in moči ter odgovornosti. Vsekakor pa moramo zaupati previdnosti ne.še vlade, ki modro vodi našo politiko v teh nemirnih časih. Delati si ne smemo nobenih utvar, kajti sedanja vojna bo vojna brez usmiljenja, vojna popolnega  uničenja in oslabitve vseh.
cent
Trgovec Andrašie
obsojen
pred sodiščem
Dne 17. januarja se je ob 9. uri vršila na okrajnem sodišču v Kranju glavna razprav., proti gospodu Ignacijo Andrašiču, veletrgovcu iz Kranja, Mencingerjev trg, zaradi prevoza večje količine živil, nadalje *»ja, kave in popra iz Kranja v Krško. Obtoženca, ki je bil osebno navzoč je zastopal kranjski advokat dr. Ignacij Šilar. Poleg pozvanih prič je bilo še nekaj drugih poslušalcev, ki so se, kakor vsa širša javnost, šc posebno zanimali za to razpravo. Sodnik g .dr. Oblak je po temeljitem in izčrpnem /ugovoru g. dr. Silarja odredil četrt ure odmora, nakar je izrekel sodbo, da je sodišče spoznalo Andrašiča za krivega in da
ga obsodi na 45 dni zapora, 7250 din denarne kazni, 500 din poprečnine in plačilo sodnik stroškov, ki so izterljivi. V nekaterih točkak je sodišče g. Andrašiča oprostilo, zato je zastopnik državnega tožilca prijavil priziv zaradi prenizke kazni in zaradi delne oprostitve. Nato je zastopnik gospoda Andrašiča, g. dr. Si-lar izrekel, da se tudi on pritoži. O nadaljnem poteku te zanimive pravde bomo pravočasno poročali.
Grešno gnezdo in prof, Kocbek eomp. Kolar
Predzadnja številka prof. Kocbekovega .Dejanja" priobčuje veliko .literarno umetnino' pod naslovom .Grešno gnezdo", ki je po svoji tendenci in literarni vrednosti podobna .Patru Kajetanu". Pisec .Grešnega gnezda" je prof. Kolar, ki nam je v Kranju zelo znana osebnost
Svoj čas je namreč gnezdil prof. Kolar v kranjskem gnezdu JNS. Tu je opravljal celo službo tajnika in sicer v dobi režima, ki je vrgel iz kranjske gimnazije na cesto štiri odlično kvalificirane profesorje. Ti profesorji so bili iz Kranja denuncirani kot protidržavni elementi. Kranjska javnost se je takrat in se tudi še danes zelo zanima, kdo je zagrešil to grdo denuncijantsko delo.
Mi vemo, da je prišel poziv tedaj na ravnatelja Košnika, naj označi one profesorje, ki so po tedanjem žargonu -prevratni elementi" na kranjski gimnaziji, da jih pomečejo iz službe. Ravnatelj Košnik pa je ogorčen odklonil ia poziv. Da je ta denuncijacija izšla iz gnezda, kjer je tajnikoval g. prof Kolar, je mislimo zelo verjetno, klerikalci te denuncijacije gotovo niso zagrešili. Ker je vsa poštena kranjska javnost to denuncijacijo splošno obsojala, so se mnogi spraševali, kdo bi bil pač zagrešil to dejanje.
Zelo interesantno je pač bilo, da so na to lansirali iz grešnega gnezda JNS govorice, da je to napravil prof. Kolar. Kakor pa smo fe> na primernem mestu informirali, te insinuacije ne odgovarjajo resnici in se je s tem delala prof. Kolarju krivica. Zelo pa bi nas seveda zanimalo, če je prof. Kolar kot bivši tajnik JNS vedel za to, kdo je dennnciral njegove kolege.
V tisti dobi je nekdo na kranjski gimnaziji sfabriciral in podtaknil .klerikalcem" ostudno karto, ki ne j bi dokazala veleizdajalsko mišljenje in delovanje -klerikalcev" Tudi to nas je in nas še zelo zanima, v katerem gnezda, se je znesel tisti klopotec. Odklanjamo vsak sum, da bi bil prof. Kolar kaj s tem v zvezi, zelo pa bi nas zanimalo, ko bi r svojem grešnem gnezdu popisal, katera kura ga je znesla, če je kaj sli-šil kokodajsati kje v bližini, ko je gnezdil v sam v tem grešnem gnezdu ...
Zelo nas veseli, da je g. prof. Kolar poletel iz grešnega gnezda JNS in da se se je preselil v prof. Kocbekovo gnezdo. Pričakujemo, da nam bo še kaj lepega napisal iz davnih spominov, ko je gnezdil v kranjski JNS, kateri je baje obrnil hrbet.
Pripomnimo še, da upamo, da bodo tudi oni rospodie okrog -Časa", in .Zarje", ki imajo sekaj dobre volje, spoznali dodobra, kaki tiči trnezdijo sedaj v .Dejani.'" in kake literarne vrednote se ležejo v „Dejanjn". Radovedni smo. če bo g. prof. F. še vzdržal svojo trditev. „da je v enem stavku prof. Kocbeka več poštenosti, kakor v celem članku prof. J."! Radovedni smo tudi. če je g. prof. F. še prepričan, da bi bila za katoliško stvar ogromna škoda, če bi izgubil, prof. Kocbeka!
Zdi se. da so duhovi, ki se vedno bolj Sirijo iz gnezda v -Dejanju" vsaj malce odprii oči nekaterim, ki se boje .enoumnih smernic".
Lastništvo „Goreajca"
razpisuje mesto urednika. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Uredništvo in upra\a »Gorenjca", Kranj, Strossmaverjev trg št. 1.
rMA».r,.*U«
ORENJEC«
Smuiurahe tekme ZFO v Škof ji Loki
ZFO in ZDK sta poverita izvedbo svojih letošnjih tekem v alpski kombinaciji Škofjeloškemu fantovskemu odseku in dekliškemu krožku. Tekme, ki so bile preteklo nedeljo, so krasno 'zpadle. tako po organizaciji, kakor tudi po udeležbi. Točno s|p fantov in deklet se je berilo za prva mesta, zato so bili doseženi zelo lepi rezultati. Posebno razveseljive pa je dejstvo, da so se tudi v mlajši naši smučarski generaciji pokazali kar d„hti talenti. V drugem razredu sta W»P4 5§ tekmovajrj zasedla Ločana Jesenko in Planina }4. j» 15- mesto. Č)»f>ica DK Minka Bevkova pa v II. razredu zasedla v teku na tri km zelo častno drugo rnesjo. Zadnja točka tekem je bil skupen slalom za I. in II. razred, za katerega je vladalo ogromno zanimanje. 2e takoj po kosilu se je nabralo na poti na Hribec vse polno gledalcev, ki so vztrajali kljub hudemu snežnemu metežu do konca obeh tekov. Po končani tekmi so odšli vsi sodelujoči v Društveni dom, kjer se je v novi preddvorani razvila pri pogrnjenih mizah prav prijentna domača zabava. Društvena kuhinja pa je poskrbela za obilno okrepcilo. Med tem časom je sodniška komisija določila rezultate. Ob pol 7. so se vsi tekmovalci in sodelujoči prestavili v veliko dvorano. Na okusno opremljenem odru so bila razpostavljena darila za zmagovalce. Slavnost se je otvorila z državno himno, ki jo je vsa množica poslušala stoje. Predsednik FO Škofja Loka brat Finžpar je pozdravil vse navzoče in dal besedo načelniku ZFO bratu Kernjavnerju. Po kratkem nagovoru so bila razdeljena ob vsesplošnem navdušenju prvoplasirauim tekmovalcem in tekmovalkam darila in diplome. Za zaključek pa je vsa dvorana zapela orlovsko himno. Takoj
nato se je pred Društvenim domom formiral sprevod. Ne čelu konjeniki z državno zastavo, za njimi pa zmagovalci, funkcionarji in o-stali tekmovalci z vso opremo. Med veselim navdušenjem in petjem naših himen je krenil sprevod čez Spodnji in Glavni trg do Sfemar-jev, kjer je bil razhod.
Tekme so bile žejo dobro in skrbno izvedene, pa tudi tekmovalne proge odlično izbrane. Posebno smak I. reda izpod Lubnika je bi} deležen dobrih ocen. Zmapvalec br. |yan Lojze je izjavjj, da Jako lepega in {etnično dj>vr$(-nega stanka do spdaj Je ni vozjj- NaJTPČ priznanja ?afjužijp zajp i|gpi faip^vkegf odseka r škof j i Loki. Posebno pa se je izkazal v po-žrtovalnosii in delavnosti br t Franc Planina, ki je vse proge trasiral in uredil. Kot vodja priprav je bil vedno tam, kjer je bilo treba poprijeti. Povsod smo ga videli zadnje dni, povsod tam. kjer je bilo treba delati. Žrtvoval je ves svoj prosti čas za to veliko delo in je že od poletja sem iskal terenov in pripravljal ter navduševal fante na te velike dni. On je tudi ob zaključku lanskih okrožnih tekem sprožil to srečno misel in se je za njeno uresničitev največ prizadeval. Zato lahko rečemo, da bi bfez njega Skofja Loka letos, pa najbrže $e par let pozneje ne vjdeia take prireditve. Najlepša zahvala mu gre zato, združena z željo, da bi še v naprej delal tako požrtvovalno za uspeh naše organizacije.
Škofjeloškemu fantovskemu odseku pa priporočamo, da naj ;>o^kusi izvesti morda kake tekme v šumskih tekih. Tudi v tej panogi bi se odkrilo precej dobrih tekmovalcev, saj jih gotovo ne primanjkuje.
Zimska pomoč
Občinski odbor „Zimske pomoči" je na svojih treh sejah že razmotrival vprašanje zimske pomoči in tudi reševal obilne prošnje, katere so prišle na odbor.
Odbor se ponovno obrača na vse prosilce, da svoje prošnje, ki jih mislijo vložiti, točno obrazlože. Odbor obenem tudi prosi, da naj prosijo za podpore res najrevnejši in oni, ki so podpore res potrebni ker je pri obilici prošenj in pri sredstvih, ki jih im» odbor na razpolago, težko v čim večjem obsegu ugoditi vsem pTošnjam. Odbor je tudi po sličnih akcijah, posebno v* smislu pravilnika mariborske občine prišel do zaključka da je treba podpirati naj-ubožnejše in najpotrebnejše in je vsled tega odbor -Zimske pomoči" Kranj sklenil, da se podpore v prvi vrsti dajejo onim, ki so pristojni v občino Kranj, če so ti že preskrbljeni ali te še preostajajo sredstva, pridejo na vrsto oni, ki bivajo stalno v Kranju najmanj 2 leti, so prišli v občino radi posla, so bili tudi zaposleni in v kolikor ne bi zadostovala podpora
99
Naznanjam cenj. oučinstvn, da sem OtvorlS v Kranju 20. januarja t. 1. trgovino z materijalnim blagom
Hermes"
knmikalije, zelišča, higiena, kozmetika, parfumerija, fotomanufaktura in galanterija ter vse v to stroko spadajoče predmete. Za dobro in solidno postrežbo jamči in se priporoča
Ing. Janko Janša
Kranj, Vidovdanska c. 11 (poleg gimnazije)
njih domačih pristojnih občin, slednjič pridejo na vrsto šele ostali. Radi tega opozarjamo vse one, kateri se selijo sedaj v Kranj, da ne bodo mogli dobivati podpore, kakor bi oni radi, ampak da se bo podpora delila na zgoraj opisani način po sklepu odbora.
Vsi, kateri so prošnje že vložili, naj poizvedujejo o njih rešitvi na občini Kranj, kjer se jim bo sporočila rešitev njih prošnje.
Gostji na Vsled opusUtve
fj (j^I^i stilne  vse vino
po din 14.
Delavski obzornik----
OPVESTILO
Vse delavske in nameščenske strokovne organizacije, vse delavstvo in nameščeustvo, vse urade ter ostale korporacije obveščamo, da se prostori novoustanovljene ekspoziture Del. zbornice v Kranju nahajajo na Strossmaverje-vem trgu štev. 3 (Ljudski dom) v drugem nadstropju levo.
Lradne ure vsak dan od 9 do ture dopoldne in od 5 do 7 ure popoldne.
Občni zbor ZZD Kranj.
V nedeljo 26. januarja od 9. uri dopoldne se v gornji dvorani Ljudskega doma vrši redni ob-ini zbor podružnice ZZD v Krunja. Dnevni red i običajen. Pride zastopnik iz centrale.
Prosimo vse riane in članice točnijti.
Poskusen vlom na Jesenicah.
Y petek dm- 17. januarja se je raznesla pp Jesenicah precej razburljiva vest, da je na predvečer tega dne neki neznanec poskusil vlomiti v tabernakelj farne cerkve. Ljudem je še v živem spominu tak vlom, ki se je pred leti tudi posrečil. Takrat so dosedaj še neznani zlikovci ukradli iz tabernakija več svetih posod. Sedaj se vlom ni posrečil Ko je naš orga-nist g. KeLišar po večernem zvonjenju Ave JVIarije šel kakor vsak dan, pogledat po cerkvi, da bi jq nato zaprl, je šel tudi okoli oltarja. Pod glavnim oltarjem je večja vzdolbina, ki služi za shrambo svečnikov in podobnih cerkvenih predmetov. Zaprta je s posebnimi vrali. Gospod Kelšivar je postal pozoren, ker ta vrata niso biji zaprta na način, kakor je to vedno bilo. Poskusil jih je odpreti, oziroma pripreti, pa je začutil, da jih nekdo od znotraj drži. Nekaj časa sta vleka vrata vsak k sebi, nato je pa gospod Kelšivar popustil in odbite] zapreti cerkvena vrata. Ko je prišel nazaj, je za oltar-
Cene fotografijam se še niso podražile.
jem prijel neznanca za roko ter ga potegnil iz shranibe. Neznanec je bil očividno presenečen in prestrašen ter se ni znašel v svojem položaju. Rekel je, da zasleduje nekoga, ki je kotel vlomiti. Gospod Kelvišar ga je za roko vlekel do glavnih \ rat in ven, nato pa otrokom pred cerkvijo naročil, naj bežijo po orožnike. Jeseniški orožniki stanujejo v hiši nasproti stare šole na Gosposvrtski cesti, torej v bližini cerkve. Za -mir in varnost na Jesenicah skrbi sicer tukajšnja policija. Orožniški rajon je izven mesta. Vendar je takoj prihitel orožuik k cerkvi. Med tem je gosjjod Kelvišar spravil neznanca v bližnjo hišo gospoda Gorjanca. Orožnik ga" je tu prevzel ter ga odvedel na orožniško postajo. Drugo jutro so ga oddali naši policiji.
Ko so drugo jutro odprli cerkev, so žc pred mašo opazili na tleh večji kos belega papirja. V bližnji klopi pod prižn>co so pa našli velike klešče. Klešče je imel neznanec zavite v papir, kakor se je videlo iz gibov na papirju. Na policiji je povedal svoje ime, rojen je v okolici Celja, star 41 let, po poklicu trgovski pomočnik, toda brezposeln. Priznal je, da je bil s tovarišem domenjen, da vlomita v tabernakelj. Vodilno krivdo vali na pobeglega tovariša. Priznal je, da so klešče njegove in jih je nameraval rabiti za odpiranje tabernakija. Policija je vlomilca oddala sodišču. Morda se bo posrečilo sodniji v zvezi s to preiskavo pojasniti še kake druge vlome v cerkev.
Drobne novice % Jesenic
Nedelja tečajev. V soboto dne 18. in v nedeljo dne 19. januarja t. 1. so se vršili na Jesenicah kar trije tečaji. Kljub temu, da so zlasti
naši smučarji že v soboto popoldne odhiteli k smučarskim tekmam ZFO in ZQK v Škof jo Loko, so bili tečaji prav dobro obiskani. V soboto se je vršil tiskovni tečaj. Predavali so gg--' ing. Sodja, Franc Glavač in Frakeli iz Ljubljane ter gospod Godina Jože iz Jesenic. V nedeljo se je vršil tečaj MJRZ. Udeleževalo se ga je nad 30 fantov. Predavali so gg.: Smersu, Češ-njovar in dr. Smajd. — V veliki dvorani Krekovega doma se je vršil isti dan dopoldne delavski socialni tečaj, ki ga je priredila Delavska zbornica v Ljubljani in organiziralo- o krožje ZZD na Jeesnicah. Udeležilo se ga je 137 delavcev. Predavali so sledeči predavatelji: Langus Jože iz Ljubljane: Naše delavske or-gani/iii i;e Smersu KuncM iz Ijuhtj !.<«•• \»*<> sorip"iii zi i.i u lrfaja, Hafner Andrej, tajnik *»'nvske zbornici- >aša Delavska -..bo.: ti-a. |;»j-ner j ran . jece:iii-c: Delavstvo našcg-i okraja.
Občni *lor 7/'t». V nedeljo dne 2'>. januarja sev rs ob k. uri dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma na Jesenicah 4. redni letni o!.rni /bor j»-ii;škc strokovne orgi.iizm-ije ZZD. Opozjarjamo delavstvo, da je vsak pod organizacijsko disciplino in v lastnem interesu se dolžan občnega zbora udeležiti.
Nova podružnica ZZD na Bledu. V nedeljo dne 19. januarja se je ustanovila na Bledu posebna podružnica ZZD.
Ljudsko štetje. S popisom prebivalstva » zvezi z ureditvijo živilskih nakaznic se bo izvršilo ceneno in dokaj točno ljudsko štetja. Vsaj v Sloveniji bo to popisovanje z največjo točnostjo izvršilo in tako bomo v kratkem mogli zvedeti, koliko prebivalstva imajo posamezna mesta in občine in koliko vsa Slovenija.
Nakaznice za petrolej. Radi lažjega poslovanja se občinstvo naproša, da si na občini oskrbi nakaznice za petrolej v prvih 10 dneh v mescu. --
Posluiujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Preden se podaste na pot, pridite na brezploden posvet
k • PUTNIKU <
.KINOTALIJA.
predvaja v soboto 25. jan. ob pol 9. zvec. in v nedeljo 26. jan. ob 4., 6. in pol 9. uri
komedijo
ŠESTNAJSTLETNI
z ljubimcem publike Mickev Ronnev v glavni vlogi. Dodatek zvočni tednik.
Divji lovec - petič
Kakor poroča kronika Prosvetnega društva v Kranju, je bil Divji lovec do zdaj že štirikrat na programu in vselej je lepo uspel. Zato je čisto prav, da so si igralci za otvoritev nove, mogočne dvorane izbrali spet naše klasično delo, ki vsebinsko ni sicer nič tako posebnega, kot dobra ljudska igra pa daje igralcem priliko, da mnogo pokažejo, da se pokaže oder s svojo tehniko in da bo že naslov sam pritegnil publiko.
Podrobnih poročil kronika ne hrani, a prepričani smo, da Divji lovec še nikoli ni tako uspel kakor petič, to je preteklo soboto in Še bolj v nedeljo, ko smo novo dvorano Ljudskega do.na izročili njenemu namenil. To je tudi razumljivo, saj smo imeli zdaj na razpolago ves moderni oderski aparat, dočira so ga igrali prvikrat v zasilni dvorani pri jegliču, na kraju sedanje kavarne Evrope.
Proti naši navadi bi bilo, če bi se v časopisu navduševali za enega ali drugega igralca ali režiserja. Omenimo samo, da je to puč Ljudski oder in ne poklicen teater, da se dajo vloge rešiti na več načinov, da to ni poklicno delo ali delo iz dolgočasja, marveč požrtvovalnost in delo, prostovoljen kulturni dnvek. ki ga mo-
re ceniti samo tisti, ki je kdaj imel opravka z diletantskim igranjem. Vsak je storil svojo in skupno delo ter skupne žrtve so rodile tako lep uspeh. Zasedba je bila tako sestavljena, da bi danes v Kranju težko boljšo poiskali. Posebno glavne vloge so bile odlično rešene. Nekoliko je zašepalo ob množenstvenih nastopih, tuko pri funtih kakor tudi pri dekletih bi želeli nekaj več živahnosti. To smo opazili samo v soboto pri prvi igri, kar je čisto opravičljivo in razumljivo in tudi ni napaka, ki bi vplivala na splošen vtis.
Kot je bilo pričakovati, je igra prišla do polne veljave šele drugič, v nedeljo. Pa tudi sobotni nastop je bil že prav zadovoljiv, saj moramo upoštevati, da igralci niti ene vaje niso mogli imeti pri kulisah in pri odrski luči, kar je gotovo velikegt, pomena. Vse to smo šele tik pred nastopom dobili. Zato že v nedeljo raznih nedostatkov predvsem tehničnega značaja ni bilo več. Marsikaj bi bilo drugače, če bi režiser mogel voditi igro iz dvorane.
Nedvomno je znaten del lepega uspeha treba pripisati odličnemu odru. Vsakogar je i/ne-nadil. Izredno velikega pomena bo odslej na odru horizont, ki nadomesti cele sklade nerodnih kulis in pričara z najmanjšimi pripomočki bajne pokrajine, pa naj bo vas, kakor je bila v prvem dejanju nli zoreče polje v drugem
dejanju ali divje planine in gore z globoko
perspektivo, kakor je v zadnjem dejunju. Lna suma majhna, zložljiva kulisa nadomesti vse. Pravilna kombinacija luči, ki je prišla do izraza šele v nedeijo, vtisne še videz resničnosti in plastiko na odru še poveča. Vse tri fronte so posrečeno delo oderskega umetnika g. Skru-žega iz Ljubljanskega gledališča. Tudi kmečka žega ljubljanskega gledališča. Tudi kmečka izpeljana.
Posebnost zase je dvorana, ki se pokaže v vsej lepoti šele ob polni razsvetljavi. Samo domače občinstvo je bilo v soboto pri predstavi, a človek je imel vtis, dn ljudje sede kakor v cerkvi, da komaj i'pajo na glas spregovoriti, še ploskati niso upali. A ni tako ..nobel" vse je preprosto in lično, vendar je vsako občudoval in bil od presenečenja kakor plah.
Razume se, da bo zdaj lahko v dvorani drugačen red, kakor je bil svoje čase. To se je že pokazalo. Ena stvar bo pc še potrebna in bo napravljena tudi v najkrajšem času, to je pre-graja med sede/i in stojišči. Potrebna je zato, da gledalci na zadnjih sedežih ne bodo vedno oblegani, še bolj potrebna pa zaradi prehoda, ki ga po sredi dvorane med sedeži ni. Tudi ta nrdostnke ho v najkrajšem času izvršen.
Dotaknem naj se še vužnegn vprašanja akustike. Naprej ugibati ni bilo mogoče in bi M
lahko temeljito uračunali. Po prvih predstavah Divjega lovca, ko je bila dvorana prvikrat do zadnjega kotička polna, pa lahko rečemo, da je dvorana zelo akustična, mnogo boljša, kakor je bila stara. Na sedežih, na stojišču in najbolj še na balkonu, povsod se sliši odlično, Tudi to dejstvo napravi dvorano še mnogo več vredno.
Kakor z vsem, moramo biti to pot tudi s publiko zadovoljni. Ne snino to, da ie prišla tako velikem Itevilu, veseli nas tudi lepo obnašanje, česar v Kranju ni vselej. Polagoma se bo občinstvo morulo navaditi tudi na nov red. da je vhod na stojišča samo pri zadnjih vratih, nu sedeže pa samo skozi avlo, da so sedeži tudi na balkonu, da je garderoba v avli in. česar morda tudi ljudje še ne vedo, da je v avli tudi dobra in potrebna ustanova — buffet... —
Tako smo ob krstni predstavi v novi dvorani Ljudskega doma lahko z vsem zudovoljni in veseli, veseli dvorane, odra in igre same, veseli pa predvsem dela. pripravljenosti jn požrtvovalnosti članov ljudskega odra, ki se zavedajo, da s tem vrše naj'epše kulturno in nacionalno poslanstvo. Občinstvo jim je hvaležno in jih želi videti ponovno in ponosno, pričakuje pa v letošnji sezoni še kaj tako uspelega.
r jt
»GORENJEC«
STRAN f
/ .t ' K ' *
TEDENSKE  N O YIC E
KRANJ
..Divjega iovca" bo dramatski odsek Prosvetnega društva ponovil v nedeljo ob 4. uri popoldan. Predprodaja vstopnic je v trgovini Hinko. Ne zamudite ugodne prilike in si oglejte igrol
Podružnica Slomškovo družb« za kranjski okraj bo zborovala v nedeljo 26. januarja ob pol 10. uri v deški ljudski šoli v Kranju. Na dnevnem redu bo med drugim predavanje g. prof. Vilka Novaka o katoliški smeri v slovenski literaturi. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Pisama Gasilske župe Kranj je nameščena t hotelu „Jelen", i nad, soba št. 10. Uradne are v ponedeljkih od 8. do 12. ure
Razstava hišnega oz. podstrešnega zaščitnega orodja ob neprijetaljskem napadu iz zraka je odprta v gasilskem paviljonu na Mestnem trgu. Vse hišne posestnike vabimo, da si jo ogledajo in nabavijo orodje, kajti nihče ne ve, "če ne bo potreboval zaščite že jutri. Podrobne informacije daje občina oz. pisarna gasilske čete t Kranju.
Jug Franc, fotograf v Kranju je napravil s svojimi na novo nabavljenimi tehničnimi pripomočki nalašč za slikanje odrov nekaj odlično uspelih posnetkov igre -Divjega lovca", katere slike si lahko ogledate v izložbi tvrdke Savnik.
tom »evropa« večer gale
v soboto 25. I. 1941. — Izvajajo The Band Boys v 4 točkah: /. Pif-pof-bar 2. Ljudska univerza 3. Romeo in Julija 4. Uhi - Leo -Steep itd Vljudno vabljeni!
Za „Zimsko pomoč" občine Kranj so nadalje darovali: tovarna Jugočeška Kranj 10.000.— din, tovarna Intex Kranj 10.000.— din, g. Adamič Anton, veletrgovec Kranj 5.000,— din, Pro-tituberkulezna liga Kranj 5.000.— din, Prostovoljna gasilska četa Kranj 2.000.— din, g. Ber-jak Franc, trgovec, Kranj 500.— din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Za igro -Divji lovec" je zelo veliko zanimanje in se bojimo, da v nedeljo zopet veliko ljudi ne bo dobilo vstopnic. Zato priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini Hinko do sobote zvečer. V nedeljo jih pa dobite v knjižnici Ljudskega doma od 9—12 ure dopoldne
Okrožne smučarske tekme v Straži u so vsled slabega vremena odg >dene.
PRIMSKOVO
Lepa ljudska igra »Pri kapelici" bo oprizor-jena v Prosvetnem domu na Primskovem na Svečnico, dne 2. februarja ob 4. uri popoldne. Vse važnejše vloge so v rokih najboljših igralcev, tudi scenerija je nova; vse tc jamči za uspeh igre. Zato že danes vabimo k obilni ndeležbi. —
PREDOSLJE
Prosvetno društvo v Predosljih, vprizori na Svečnico, to je v nedeljo 2. februarja vojno dramo „Vruitev", katero je spisal Vombergar. Ker so dejauja sorodna današnjim časom, vam bosta Jerica in Peter gotovo vzbudila sočustvovanje in zato pridite pogledat, ue bo vam žal!
VODICE
V nedeljo 19. januarja se je naša fara dostojno poslovila od pokojnega našega voditelja dr. Antona Korošca. Nekaj primernih pesmi, ki so jih zapeli domači pevci pod vodstvom g. svetnika Janca. G. Ilija Lojze pa nam je tako domače, tako lepo govoril o pokojniku, da smo vsi res začutili kaj smo Slovenci izgubili. Toda, kot domačija ne ostane brez gospodarja, tako »mu tudi mi dobili novega moža, ki bo znal
Vam varuje obraz pred » »i » mm pred slabim vremenom i m m m itn Dobite jo v drogeriji KREMA   a. Šinkovec - Kranj
—BBBBga_Prešernova u!. 2_
voditi nurod tudi v težkih dneh. Dr. Kulovec je tudi naše gore list in je zraste] prav tako med vsemi našimi brigami in našim življenjem kot dr. Anton Korošec. Kot smo bili edini ob dr. Korošcu, smo prav tako povezani ob dr. Kulovcu, je zaključil g. Ilija in tako se nam najhujšega ni bati, samo, da tako ostanemo.
Že prejšnjo nedeljo smo hoteli imeti to spominsko slavuost, a nam je smrt to preprečila. Prav to nedeljo popoldne je bil pogreb Graj-zar Franca, iz stare Grajzerjeve rodbine. Vsa dobrota France, ki je bila znana, a daleč ne vsa poznana ji bo gotovo obilo povrnjena na onem svetu. Pokopana je v Ljubljani.
Da smo izgubili z novim letom župana smo že povedali. Samo nekoliko zmote je bilo vmes. da so numreč drugi krivi njegovega padca. Pa eo krivi samo drugače, kot on pripoveduje. Samo toliko je namreč krivda drugih, da so njegove lahkomiselnosti odkrili in jih vsaj delno kaznovali z razrešitvijo. Naše ljudstvo pa je preveč resnicoljubno, da bi nasedalo raznim govoricam in je veselo, da oblast še zna napraviti red tudi pri županskih mestih.
CERKLJE
Dekleta iz gospodinjske šole, katero poučuje gdč. Kordiševa. vprizore v njeni režiji v nedeljo 26. januarja ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu zelo zanimivo in veselja polno igro v 3. dejanjih „Kratka sreča". Pred igre nastopijo iiit:il)Ufa$ite in pevci s kratkim prizorom -Rožmarin". Če poseliš prireditev ti gotovo ne bo zaL zajo se odzovi vabiju deklet, ki vse in vsakogar najlepše vabijo k udeležbi!
ŠKOFJA LOKA
Komemoracijo za umrlim voditeljem je priredilo naše Prosvetno društvo v četrtek zvečer. Komemoracije se je udeležilo toliko pristašev in prijateljev pokojnega voditelja, da je bila dvorana skoro premajhna. Zlasti so se komemoracije udeležili prav vsi odličniki našega mesta. -
Predavanja. V vrsti zelo zanimivih predavanj v našem društvenem življenju, ki se vrše vsak četrtek, imamo na sporedu predavatelje Janka Mlakarja, Košička, ki bo predaval o Španiji, ing. Jožeta Sodja, ki bo predaval o tisku itd. Predavanja bodo spremljale skioptične slike in je vstopnina k njim le 2 din, kar je skrajno nizko. Društvo si bo nabavilo tudi nov skiop-tični aparat, ki bo veliko pripomogel k uspehu teh predavanj.
Vsem ljubiteljem našega društvenega kina naznanjamo, da bo na Svečnico stekel že popolnoma prenovljen kino aparat, ki je najpopolnejši. Ker je društvo imelo s prenovljenim aparatom velike stroške, prosimo, da ne boste pozabili obiskati nobene izmed kino predstav v našem domu.
..Veriga" na našem društvenem odru. V nedeljo 26. januarja ob 8. uri zvečer nas bodo obiskali naši društveni igralci na svojem odru s krasno Finžgarjevo igro „Veriga". „Veriga" je žela dosedaj še na vseh odrih ogromen uspeh in mislimo, da bo tudi pri nas naletela na prav isto. Nastopijo zopet naši preizkušeni, toliko zaželjeni igralci.
Zato vemo, da ne bo nikogar, ki bi si „Verige" ne ogledal. Režija Lado Finžgar, pri katerem si tudi rezervirajte vstopnice.
„Dober vojak Švejk!" nas obišče v kratkem nu Društvenem odru.
Obisk v nršnlinskem samostana. Pretekli to-1 rek so laskali naše čč. uršulinke gg. ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič in kanonik dr. Klinar. Naš uršulinski samostan je imel v visokem spoštovanju in skrbel zanj po vseh močeh naš slovenski voditelj dr. Korošec in je bil ta obisk prav na njegov mesečni po-smrtni dan Ločani so ponosni na samostan in | so tudi z takimi obiski v ajem počeščeni in jim 1 kličejo: Bog Vas živi!
Gasilska četa v Skofji Loki je imela svoj občni zbor, ki je potekel v najlepšem soglasju. Čeia je dokazala ponovno v preteklem letu, kako se mora delati za varnost mesta nesebično in požrtvovalno in da je vredna vse podpore meščanstva. — Tečaja Rdečega križa se udeležuje tudi 10 članov čete, da se tudi v sama-rijanskem delu izurijo.
TRŽIČ
Gospod Snoj Hinko je dne 21. t. m. praznoval 40 letnico od kar je zaposlen v tržiški predilnici. Radi svojega živahnega temperamenta se je uveljavii ne samo v tovarni ampak tudi v javnem življenju. Z ozirom na položnj katerega je zavzemal v predilnici, mu je bilo olajšano delo v javnosti. Uživa tudi to čast, da je danes najstarejši član občinskega odbora. Vsa povojna leta do 1936. je bil tržiški podžupan. Čeprav je danes takorkoč v opoziciji, podpira današnjo občinsko upravo s svojim sodelova-| njem. S tem tudi dokazuje, da je mož konstruktivnega dela /a napredek našega Tržiča, za kar mu morajo biti Tržičani tudi hvaležni. Ne moremo naštvan podrobno njegovega društvenega dela v preteklosti.   Dovolj označuje
uporabljajo športniki z
Ef* A zadovoljstvom Poskusi-J* M to še Vil - Dobite jo v KREMO drogeriji ŠINKOVEC —Wl    Kran). Prešernova ul. 2
njegovo dobro voljo do dela v javnosti dejstvo, ker je še danes, čeprav se bliža sedmemu križu, še vedno član nešteto raznih dobrodelnih ustanov in kulturnih društev. Ob tej priliki, ko mu čestitamo, mu pa tudi želimo, naj bo še mnogo let čil in zdrav v krogu svojcev in pri javnem dflu'
ŠMARTIN PRI KRAMI i Naše Prosvetno društvo je upet oživelo. Razne ovire, ki so nam bili- postavljene so povzročile, da je bilo delo v društvo in dr^ijtvenem domu skoraj nemogoče.
Nova društvena uprava, izvoljena na občnem zboru dne 5. januarja, stremi z vsemi močmi za tem, da delo v društvu poživi in da k prosvetnemu delu pritegne vse Člane, ki imajo voljo do kat. prosvetnega udejstvovanja. Ze-
lja po požitvi društva in vsestransko intenzivnega delovanja je bila aa občnem zboru splošen izraz čjitiisiwi. Zato se odbor svojih nalog dobro zaveda.
Y tem času je društvo priredilo prosvetni večer s predavanjem g. $r. Felaherja o -Koroških Slovencih", njihovi deželi, zgodovini, nacionalnih borbah in trpljenju. Predavanje, katero so spremljale lepe kolorirane slike je bilo dobro obiskano .a je zadovoljilo vse navzoče.
Za nedeljo dne 26. januarja ob 3. uri popoldne pa nam društvo pripravlja vprizoritev „Mi-klove Zaje", narodne igre iz turških časov, v kateri je središče dogodkov prav Rož na Koroškem. Miklova Zala je nastopalo, lahko rečemo, že na slehernem slovenskem odru; vsem je prav dobro poznana, a še vedno lepa. — Veljko večernih ur bodo igralci žrtvovali delu društva, zato pač zaslužijo, da dvorano Smar-tinskegu doma na dan vprizoritve napolnimo do zadnjega sedeža- — Ponovitev predstave bo na svečnico dne 2. februarja ob 7. uri zvečer. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni i uro pred pričetkom predstave.
STRA2IŠČE
Pred nedavnim časom smo že pisali, da se bo pri nas v Stražišču ustanovila podružnica ZZD.
Pripravljalni odbor je vse pripravil in te dni tudi dobil potrjena vložena pravila.
Zato se bo v nedeljo 2. februarja na Svečnico ob 9. uri dopoldan v Smartinskem domu vršil ustanovani občni zbor naše težko pričakovane podružnice.
Na občni zbor smo povabili tudi našo centralo, zato prosimo članstvo, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleži.
Dolžnosti in dela je veliko, zato je treba tudi veliko članstva, ki bo prevzelo to delo in izpolnjevalo te dolžnosti.
Ker gre za delavstvo, organizirano v naši strokovni organizaciji Zvezi združenih delavcev boljšim časom nasproti, bo naš občni zbor prav gotovo privabil mnogo novih članov iz naše občine.
V nedeljo 19. januarja je SK Savica iz Stra-žišča pri Kranju priredil smuk s Smarjetne gore. Višinska razlika ca 250 m, dolžina proge ca 1500 m. Proga je precej težavna in zahteva od tekmovalca precej tehničnega znanja. Prijavilo se je 14 tekmovalcev, ki so se plasirali: 1. Penko Stane s časom 1.55; 2. Suhomel Rudi 2.15.05; 3. Bajželj Rudi 2.20.10; 4. Bajželj Stanko; 5. Oman Ivan. Prvoplasirani so prejeli lepa praktična darila. Klub namerava prirediti še ene tekme v smukn in sicer s Sv. Jošta ter tek na ca 10 km,
KRIŽE
Igra „Voda na prosvetnem odru. V nedeljo dne 26. januarja in v nedeljo na svečnico dne 2. februarja 1941. vprizori Kat. prosvetno društvo Vombergarjevo komedijo „Voda". Če je kje ta igra aktualna je gotovo v Križah, saj napeljujemo vodovod, kar v dveh vaseh, v Se-benjah in Seničnem. Ob napeljavi vodovoda so povsod iste težkoče, vsi so za vodo dokler ni treba ničesar plačati. Igra je ves čas zelo napeta in skozi in skozi igralci zabava s svojimi originalnimi domisleki, takot istih, ki so in tistih, ki niso za vodo. Kdor želi prijetne zabave naj ne zamudi te igre. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gospe Lupša. Na običajne cene je priračunan pribitek t. din na vsako vstopnico za zbirko -Zimske pomoči".
-Zimska pomoč" se bo izvedla tudi v naši občini. Občinski odbor društva Rdečega križa v Križah, ki deluje pod predsedstvom našega župana g. Ahačiča, je sklenil, da priredi -Zimsko pomoč" v okviru društva Rdečega križa. Določil se je nabiralni teden od dne 26. januarja do sobote |. februarja. Po vseh vaseh bodo vse družine obiskali posebni zbiralci prispevkov. Vse posestnike, obrtnike, trgovce in vse naše družine prosimo, da nep|istijo nabiralcev praznih rok od hiše in darujejo po svojih močeh za naše siromake. Darujete lahko živež, obleko, obutev, kurivo in denar. Vse nabrano bo ostalo doma in bo odbor razdelil med domače ubožce in domače družine z mnogimi otroki. Zato prosimo, da darujete za one, ki si sami v tej zimi ne morejo oskrbeti najpotrebnejše hrane, kuriva, obleke in obutve.
pust t« povečati ingrupi-f  o t O    ra,iv albume Vse to Vam
naredijo lepo in poceni v POSNETKE drogeriji ŠINKOVEC M——Kranj, Projornova ul. 2
KOROŠKA BELA
Igralska družina na Koroški Beli je priredila dne 12. januarja jn sicer že 4. veseloigro-ope-reto: „Radikalna kura" — 3krat na Koroški Beli in 1 krat na Bledu, vedno pri razprodani dvorani. Vidi se, kako vlečejo take igre iu drugič, da so bile vse vloge res v dobrih ro-kah in igralskim sposobnostim primerno razdeljene. Vsi igralci so svoje vloge nad vse častno rešili, kar mora vsak še tako razvajen gledalec priznati. Navzoče občinstvo se je naravnost čudilo, da se morejo igralci ter igralke, ki so vendar ves dau zaposleni ali v tovarni ali
kje drugje, svoje vloge taki imenitno in brezhibno naštudjrati in rešiti. Le tako naprej za
..Slovensko Talijo".
PREDDVOR
Prosvetno društvo v Preddvoru priredi g nedeljo 26. januarja ob po} 4. uri pop. v svojem domu predpustno komedijo -Pričarani ženin". Kom«,lija je polna zaplet!jajev in veselih zgodbic. Zato vabimo vse prijaetlje naše prosvete, da pridejo v nedeljo 7 Preddvor. Predprodajp vstopnic v trg. Tičar v Perddvoru.
OLŠEVEK
Naše agilno Prosvetno društvo se pridno pripravlja za svojo igro „Miklova Zala" v priredbi Cerarja. Nastopilo bo preko 30 oseb. Vprizoritev se bo vršila v nedeljo 2. in 9. februarja, obakrat ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu. Ne zamudite lepe prilike in si oglejte igro!
RESNICA
Naslov predavanja, ki ga pripravlja Prosvetno društvo za nedeljo 26. februarja ob pol 3. uri popoldne v Cerkveni dvorani je -Sedanja svetovna vojna."
Predavanje bo spopolnjeno s skioptičnimi slikami. Z ozirom na današnji svetovni položaj, bo predavanje zelo zanimivo, zato naj nihče, ki zasleduje zunanjo politiko ne zamudi ugodne prilike.
Nato bo sledilo še predavanje „Tisk". Predavatelja prideta iz Ljubljane.
2e danes opozarjamo, da nastopi na Svečnico 2. februarja pevski odsek imenovanega društva s krasno Vodopivčevo opereto: „Kovačev študent". O tem bomo še poročali.
f Ga. Angela Bernik. V soboto ob 6. zjutraj je po dolgi, težki bolezni, v starosti 77 let, previđena s tolažili sv. vere, preminula gospa Angela Bernik, p. domače Jurčeva. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Ker jim je pred leti umrl tudi oče,, so tako postali sirote. Vsa fara sočustvuje z njimi, zato naj jim bo tudi s tega mesta izrečeno naše iskreno sožalje.
Ker krožijo po vasi govorice, da bo sedaj posestvo oddano v najem, otroci pa da bodo morali služit, se apelira na merodajne faktorje, naj to po možnosti preprečijo. Postavi naj se jim zanesljiv oskrbnik ali kaj podobnega, pa bo otrokom najbolj ustreženo. Raje bodo delali doma kot drugje, saj so lansko leto, ko je bila mama bolna, poljska in druga dela opravljali skoraj popolnoma sami z neverjetno pridnostjo. Krivično bi bilo, da bi morali drugje živeti zaradi slabih časov v pomanjkanju, do-čim bi si doma lahko sami pridelali potreben kruh. Zato se prosi o tem odločujoče osebe, da upoštevajo okliščine. predno za vsem tem napravijo piko.
ČEBELARSTVO =__
Čebelarska podružnica v Naklem.
Tukajšnja podružnica ima svoj redni občni zbor dne 26. januarja ob 3. uri popoldne v Gasilskem domu. v Naklem. Odbor želi. da pridejo vsi člani in tudi nečlani, da se na tem važnem mestu pogovorimo o preteklem letu in pa tudi, da si naredimo načrt za prihodnje leto.
GospodarstvQ==
Divji zajec in žolna
V zadnji številki „Domoljuba" je izšel pod naslovom „Čebela in zima" članek, ki je zelo poučljiv ne samo za naše čebelarje, ampak tudi za naše sadjarje. Posebno važen je 4. in 3. odstavek, ki se glasi: „Ce je sprednja stran čebelnjaka odprta in žrela panjev niso zasenčena, imajo do panjev prost dostop sinice, žolne in miši. Ptice, zlasti sinice, v začetku zime pobirajo pred čebelnjakom mrtve čebele. Ko teh zmanjka, začno {trkati na žrela panjev. S trkanjem tako vznemirjajo čebele, da zapuste gnezdo. Vsaka čebela, ki se prikaže pri žrelu, postane plen sinic. Čebelnjake, ki se nahajajo v bližini gozda in niso zavarovani, rade v zimskem času obiskujejo žolne. Tak obisk je za prizadete čebelne družine usoden. Žolna ima posebno dobro razvit sluh. šumenje čebel jo zvabi, da prične ki ju vati po prednji končnici panja, v katero kmalu izdolbe precejšnjo luknjo in pozoblje vse dosegljive čebele. Za-radj močnega trkanja, čebele zapuste zimsko gnezdo in se razprše po vsem panju. Kar jih uide spretni žolni, jih uniči mraz, Napadera družina je uničena I
Sinice in žolne so sicer zelo koristne ptice, delajo pa čebelarjem razmeroma večjo škodo, kakor zejec sadjarjem, če svojega drevja primerno ne zavarujejo. Koristnih ptic ne 'smemo uničevati, pač pa skrbimo za zimsko prehrano.
STRAN «
čebeine druži:;.- pa pred ajimi primerno 2a- j ščitimo."
Ta članek, ki se bo še nadaljeval, ne piše morda človek, ki je sovražnik sinic, žoln in prijatelj divjega zajca, ali morda celo lovec, ne, ta članek piše naš priznani in ugledni učitelj in predavatelj naših čebelarjev, ki je pa obenem tudi prvovrstni sadjar.
Iz tega članka dobimo tudi čebelarji. kakor tudi sadjarji dober in zlat nauk, da ne smemo vpiti in kričati in s tem razkrivati svoje lenobe, ampak moramo pravočasno v jeseni zavarovati čebelnjake, kakor tudi sadje in potem bodemo imeli mir, tako pred žolnami, senicami pa tudi pred divjim zaj'-em.
Kako poki a damo živini otrobe, žitno zrnje oljnate tropine (preše) in ostala tečna krmila«
V koliko v današnjem času še zamoremo živini predvse molznim kravam in teletom po-kladati tečna krmila (otrobi, preše, krmilne moke in žitno zrnje), uvažujemo, da je zaradi zadostne izrabe in polnega redilnega učinka vsa ta krmila dati živini le: surova (nekuhana) in v gosti obliki (ne v pijači in ne namočene.)
Če ta krmila kuhate, vsled vročine zgube najvažnejše redilne snovi (beljakovine), polovico na prebavljivosti, ki se uničijo izredno dragocene snovi tečnih (predvsem pa sočnih gomoljastih)) krmil: vitaminT.
Ce date ta krmila živini v pijank gre skoraj polovica dragocenega tečnega krmila neizrabljeno skozi žival, kajti s pijačo pridejo tečne krmila naravnost v sirišnik (četrti želodec) io jih žival ne prežveči več. Prežvekovanje, kakor veste, pa šele prav pomaga govedi, da zadostno izkoristi redilne snovi. V pijači živina tečna krmila tudi ne zveči in ne oslini zadostno. Dobro žvečenje in temeljito oslinjenje pa je pol prebave in že polovica izraba snovi.
Pokladajte torej vsa tečna krmila (žitno zrnje le kot najfinejši zrnov zdrobi) surova in gosta! Če bi se otrobi ali krmilne moke le preveč prašile, raje nekaj ur pred krmljenjem o-vlažite malo rezanice. s katero zmešate pred pokladanjem omenjenega krmila.
Ako žival ni še navajena na gosta in surova tečna krmila, navadne jih teden ali dva ne bo posebno rada in ne s polnim uspehom izrabljala. Pozneje pa bodo ta krmila živini šla bolje v slast kot vsi napoji, s katerimi dragocene redilne snovi in draga tečna krmila zapravljamo.
Uvažuj. da bo pol kg surovih in gostih ter več ali manj suhih otrobov (ne v pijači) pri kravi pokazalo tolikšen uspeh, ko 3/4 kg ali cel kg otrobov, katere ste dali v pijači.
Samo v enem primeru se priporoča dati kravi otrobi ali moke v pijači (in tudi v tem primeru ne toliko zaradi redilnosti, marveč samo zaradi tega. da žival zaužije več tekočine), to je do 4. dneva po otelitvi, ko damo kravam nekaj otrobi v mlačni vodi in ko moramo skrbeti, da žival pripravimo do tega. da pije čim več. -
»GORENJEC*
5. letni občni zbor Kmečke zveze.
V nedeljo 26. januarja t. 1. bo imela stanovska organizacija slovenskega kmeta. Kmečka zveza svoj redni občni zbor. Vršil se bo v Ljubljani in sicer v Frančiškanski dvorani, z začetkom ob 9. uri dopoldne, to je prihodu vseh vlakov. Ta občni zbor se bo vršil v znamenju petletnice obstoja Kmečke zveze. Podano bo poročilo o delu in uspehih organizacije v tem razdobju.
Po tem občnem zboru (okoli 12. ure) se bodo udeležili delegati Krajevnih kmečkih zvez spominske svečanosti na grobu velikega pokojnika in dobrotnika Kmečke zveze, dr. Antona Korošca. Delegati bodo odšli na grob v sprevodu in z društveno zastavo na čelu.
Prosimo vse, ki so bili določeni za delegate, da se občnega zbora sigurno in točno udeležijo. Odbore KKZ pa, ki delegato še niso določili, opozarjamo, da to storijo čimprej. Delegate javite v glavni pisarni v Ljubljani in jim izstavite pooblastila, na obrazcu, ki jih je poslal glavni odbor.
Glavni odbor KZ.
OBJAVE
RAZGLAS.
Izšel je natečaj za sprejem gojencev v vojno veterinarsko in vojno podkovsko šolo v Bel-gradu.
Pogoji za sprejem so interesentom na vpogled vsak dan razen nedelj in praznikov med uradnimi urami v vojaškem »-eferatu podpisane n-prave.
Uprava občine Kranj.
RAZGLAS
Vojni obvezniki, pristojni v občino Kranj, rojeni leta 1891. do 1919., ki se smatrajo za vojaško službo nesposobne in želijo, da se jih prilikom rednih naborov v tekočem letu predstavi rekrutni komisiji, naj se zglasijo v vojaškem uradu podpisane uprave najkasneje do 1. februarja t. 1.
Uprava občine Kranj.
RAZGLAS
Mladeniči, rojeni leta 19237 pristojni v občino Kranj, kakor tudi oni, kateri so pristojni v druge občine in bivajo stalno na teritorija tukajšnje občine, se poživljajo, da se takoj, a najkasneje do t. februarja t. 1. zglasijo v vojaškem uradu podpisane uprave, radi vpisa v vojaško evidenco.
Za mladeniče, kateri so rojeni v Kranju in bivajo izven tukajšnje občine, morajo to dolžnost opraviti starši ali drugi sorodniki.
Nadalje so opozarjajo tudi starši onih mla deničev, kateri niso bili rojeni v Kranju ia tudi sedaj ne bivajo v občini, pa so si tekom
let pridobili domovinstvo v Kranju, da iste prijavijo radi vpisa.
Kdor se temu pozivu pravočasno ali pa sploh ne odzove, bo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu radi neizvrševanja vojaških dolžnosti.
Uprava občine Kranj.
RAZGLAS
Mladeniči, rojeni leta 1921. pristojni v občino Kranj, se pozivajo, da se takoj, a najkasneje do 1. februarja t. 1. zglasijo v vojaškem u-radu podpisane uprave radi vpisa v rekrutni
spisek.
S seboj morajo priucsti družinsko polo, vojničke isprave očeta in starejših bratov, kateri so že odslužili kaderski rok.
Za one mladeniče, kateri ne bivajo v Kranju, morajo to dolžnost opraviti njihovi roditelji ali drugi sorodniki.
Kdor se temu pozivu pravočasno ali pa sploh ne odzove, bo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu radi neizvrševanje vojaških dolžnosti.
Uprava občine Kranj.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Prodam nove škornje štev 43. Čevljar Eržen, Klane.
Iščem 10.000.— din posojila proti vknjižbi na novo zgrajeno stavbo ca 10 km iz Kranja na prometnem kraju. Naslov v upravi lista.
Interesenti za zelo stanovitno vodno moč 70 do 100 KS in tudi do 700 KS naj se javijo pod „Vodna moč" v upravi »Gorenjca".
Prodam novo klavirsko harmoniko s 3 registri in 120 basi. Naslov v upravi „Gorenjca".
Hišo v oko.ici Kranja na pol dogotovljeno obseg 8x8 s kletmi in lastnim studencem, 350 m* zemljišča z vsemi pravicami in načrti za nadaljno zidavo se ugodno proda. Naslov v upravi „Gorenjca".
Mizarskega vajenca sprejme Hudamelj Franc, mizarstvo, Klane 54, p. Kranj.
Delavnico, malo večjo, vsaj z dvema prostoroma v Kranju ali okolici, vzamemo takoj v
najem. Ponudbe ua upravo »Gorenjca" pod „Mirna obrt".
Oddam dve enosobni stanovanji s parketom v Stražišču vrh stopnic. Naslov v upravi lista.
Ne zamudite, samo Se kratek čas bomo predajali po ne zvišanih cenah lepe pogrezljive šivalne stroje. Zevnik Julij, StražiŠče.
Kupi se manjša parcela v bližini mesta. Pa nudbe na upravo lista pod »Plačam takoj".
Prodam enostanovanjsko hišo z lepim vrtom v bližini Kranja. Ponudbe na upravo lista pai
„140.000".
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica)
Gnojnlčne sode (lajte) kakor tudi vsa po-
SODARSTVO
HO MAN
Stražišče - Labore
pravila izdeluje hitro, solidno in po nizkih cenab
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fraa-kopanska ul. 11.
Šivalne stroje
nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini
OmejcI.,Kranj
Tavčarjeva ulica itev. 9
Sprejema tudi popravila!
Za srečni zakon najboljše kupite pr1
kr.
dvor.
Primerna darila za vsako priliko!
Telefon 133.   juvelir m dobavitelj
9
B.RANGUS
KRANJ
PODLJUBNI   S   K   I :
17        POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV
„S Hribarjevine ne bb nobeden hodil v tovarno, še manj pa jemal kako Gabrovo ciganko! Ne in ne, dokler bo siari Hribar le migal s prstom!"
Spomnil se je na strup za podgane in v njem je popolnoma dozorel strašni sklep.
Ko je bilo opoldan kosilo že pripravljeno in porazdeljeno po skledicah na mizi, je šla Micka poklicat Franceta in Janeza.
„Južinat pojdita! Je že na mizi!" ju je poklicala.
Med tem pa je imel Hribar dovolj časa, ko je bil sam.
Janez in France sta prišla. Odmolili so, nato pa začeli jesti. Janez je dvakrat, trikrat pokusil; ni se mu zdelo dobro. Vendar je, ker je bil lačen, snedel vse. *
Micka je videla Janezove pokušnje, a ker ni sam rekel nobene, je bila tudi ona tiho.
Hribar je jedel in ni pogledal nikogar, kakor je bila že od nekdaj njegova navada.
Odmolili so vdrugič očenaš in še angel Gospodov.
Janez in France sta vstala in odšla na delo. Nosila sta kuho v klet.
Micka je pobrisala mizo. Vzela je umazano posodo in jo odnesla v kuhinjo.
Hribar je nekaj časa sedel za mizo. nato pa sunkoma vstal, kakor da bi se nečesa prestrašil. Stopil je k svojemu ležišču v kamri, vzel iz njega zavojček in ga stisnil pod suknjič. Odšel je v vežo in po stopnicah na podstrešje. Ustavil se je pred Janezovo posteljo. Vzel je izpod suknjiča zavojček, ga vtaknil v Janezovo posteljo pod plevnico in zamrmral vase:
„Ne bo je imel in nikamor ne bo šel, ker ga
bodo nesli!" Sedaj se mu je prvič oglasila vest: „Morilec!" A Hribar je bil trd in je ni slišal. Odšel je v sobo, vzel puško ter odšel v gmajno.
Micka še ni dobro pospravila, ko so se vezna vrata kakor bi treščilo odprla. Pred začudeno Micko je stal France ves bled in prestrašen.
„Za božjo voljo, kaj pa ti je, France?" je strahoma vprašujoče vzkliknila Micka.
„Meni nič! Janez! Vode, vode! Hitro, hitro!" je izjecljal. Micka je zgrabila kakor brez uma lonec in zajela v škafu vode. Hitela je za Francetom, ki je ves sebe zdirjal nazaj v klet.
Janez se je zvijal v krčih. Njegov obraz je bil sinje rdeč. iz ust pa mu je tiščala pena. Oči so mu kar stopile iz očesnih jamic in nič ni mogel govoriti. Kar grozen je bil pogled nanj.
Micka bi kmalu omedlela; France pa ji je potegnil lonec z vodo iz rok in vso pljusknil Janezu v obraz. Pa ni pomagalo.
Vsa obupana sta stala ob njemu in nista vedela, kako bi mu pomagala. Janezu pa je bilo vedno bolj hudo.
Končno se je France vendarle znašel.
„Kje pa so oče?" je vprašal Micko.
„Ne vem!Odšli so s puško na rami," je izkli-pala Micka.
„2e prav!" je skoraj zaupil France. „Hitro skoči po Gabrove- Mogoče bodo znali kaj pomagati. Miriva sva tako vsa zmešana."
Micka je tekla kolikor so ji dale noge.
Gnbrovi so ravno pojužinali, ko je Micko vrglo v hišo.
„Prosim, pomagajte! Janez...!" Naprej ni mogla; kar dušil jo je jok.
Gaber, Matevž in Ančka so obstrmeli kakor da bi vanje treščilo.
„Tak pojdite no hitro," je priganjala Ga-brovka. „Gotovo se mudi. Kaj pa je Janezu?" je obenem vprašala Micko.
„Ne vem!" je odgovorila Micka.
Medtem pa so oni trije že hiteli po stezi pro-it Hribarju. Za njimi je hitela Micka, za njo pa se Gabrovka.
France je čakal pred kletnimi vrati.
„Kje imaš Janeza?" je zavpil Matevž. France je bil ves obupan. Pokazal je samo z roko v klet, in Matevž je kar poskočil stopnice. Za njim je planil France in nato še Gaber in Ančka.
Ko je zagledala Ančka Janeza že napol mrtvega, se ni mogla več premagovati. Z bolestnim krikom: „Janez, Janez!" se je vrgla nanj in ga stisnila k sebi.
Gaber je nežno prijel hčer in jo odtrgal od Janeza. Tudi njemu se je orosilo oko. Smilila se mu je revica. Vendar je trdo dejal:
„Sedaj ni časa za jok. Tu je treba hitro pomagati. Spraviti je treba Janeza najprej iz kleti. Matevž, primi ga pri glavi, pod pazduho."
Gaber in Matevž sta dvignila Janeza in ga odnesla po stopnicah. France je pomagal. Položili so ga na Mickino posteljo v hiši, Bil je že v nezavesti, vendar je že divje otepal z rokami okoli sebe.
„Matevž, hitro zajaši našega konja, pa zdir-jaj brž v Loko po zdravnika in župnika. Oba morata takoj sem!" je zapovedal Gaber sinu.
Matevž je jadrno odšel in ni še minilo pet minut, že je dirjal v Loko.
„Kako pa je vendar to prišlo?" je vprašala Gabrovka. „Sam ne vem!" je zače! pojasnjevati France. „Janez je že kmalu po kosilu tožil, da mu je slabo. Komaj je minulo četrt ure. že sem zaslišal iz kleti stokanje. Nosila sva kuho v klet in on je nesel prvi. Zdirjal sem v klet, v strahu, da Janeza ni kaj podsulo. Ležal je na tleh, se zvijal in stokal. Stokanje pa se je kmalu spremenilo v vpitje. Poklical sem Micko in ona je hitela po vas. Še malo na se nama ne sanja, kaj je Janezu."
„Kje na je oče?" je vprašala Ančka in se plašno ozrla.
„Je šel, kakor skoraj vsak dan; s puško na rami," je odgovoril France.
„Ali je bil opoldne še doma?" je vprašal Gaber.
„Še; saj je južinal z nami," je povedala Micka. Gaber ni rekel nobene več. samo zamislil seje.
(Dalja paifaodnjičj
Tiskn tiskarna Ttekovnetra društva v RrHTfJu