56 Didakta maj 2015 DELO V VRTCU V PRIMERU SPOLNIH ZLORAB OTROK / Teja Šuštar, dipl. vzgojiteljica / Vrtec Litija V članku predstavim definicije znanih avtorjev o spolni zlorabi otroka. Pomembno je, da vzgojitelj opazi znake, ki kažejo na to, da je bil otrok zlorabljen. Znaki se lahko kažejo na otrokovi vedenjski ali fizični ravni. V članku opišem, kakšne so naloge vzgojitelja, če v oddelku opazi otroka, ki je bil spolno zlorabljen. Vzgojitelj lahko v vrtcu marsikaj naredi na področju preventive. S preventivnimi dejavnostmi, ki bi potekle v okviru obravnavane tematike, bi lahko pomagal pri preprečitvi spolne zlorabe ali pa bi pripomogel k razkritju spolne zlorabe otroka. UVOD Spolna zloraba otrok je tema, ki dan- danes ni več tabu. Vsak dan lahko v različnih medijih zasledimo takšne in drugačne zgodbe, v katerih so otroci žrtve spolnih zlorab. In to tisti otroci, ki obiskujejo naše vrtce in jih vsakodnev- no vzamemo v naročje in jim skušamo polepšati vsakdan. Kot vzgojiteljica se zavedam tega problema, zato sem se tudi odločila za raziskovanje proble- matike spolne zlorabe otrok. Ali bi spolno zlorabo otroka sploh pre- poznala in kako bi pravilno ukrepala? Sem dovolj strokovno usposobljena, da pomagam otroku in razkrijem spolno zlorabo? Kaj lahko naredim pri pred- šolskih otrocih na področju preventi- ve? To je le nekaj vprašanj, na katera skušam odgovoriti v nadaljevanju. DEFINICIJE: SPOLNA ZLORA- BA OTROKA Obstaja več definicij, kaj je spolna zloraba otroka. V nadaljevanju pred- stavljam definicije nekaterih avtorjev, ki po mojem mnenju najbolj opišejo to dejanje. Po mnenju Aničić (2002, 150) »o spol- ni zlorabi otroka govorimo takrat, ko odrasel uporabi dečka ali deklico za za- dovoljevanje svojih potreb«. Bašič pravi (1997, 142) z »izrazom spolna zloraba otrok na splošno označujemo ude- ležbo nepreskrbljenih otrok in mladostni- kov v spolnih aktivnostih z odraslo osebo ali osebo, ki je starejša ali večja od njih, pri katerih je otrok ali mladoletnik zlorabljen kot spolni objekt za zadovoljevanje spolnih potreb ali želja osebe, ki je starejša od njega in pri kateri nima možnosti, da bi izbiral, ali bo privolil v spolno aktivnost ali ne, zaradi neenakih moči v odnosu med njim in drugo osebo«. Po mnenju Končnik Goršič (1995, 174) »govorimo o spolni zlorabi, ko odrasel za zadovoljevanje svojih seksualnih potreb izrabi otroka, ki ni ne čustveno in ne umsko toliko zrel, da bi to dejanje razu- mel in se mu zoperstavil. Spolna zlora- ba ni pojav, ki bi se rodil v današnjem času, to je pojav, ki je star tisočletje in ki se je pojavil in se še pojavlja v vseh civilizacijah.« ZNAKI SPOLNE ZLORABE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU Glede na to, da so otroci v vrtcu od 6 do 9 ur, je za nas vzgojitelje zelo po- membno, da pri otroku prepoznamo znake, ki bi lahko kazali na spolno zlorabo. Pomembno je, da opazuje- mo otroka v različnih situacijah: med prosto igro, med igro z vrstniki, kjer bi lahko pokazali znake seksualnega vedenja. Zelo pomembno je tudi opa- zovanje vedenja otroka in starša ob prihodu in odhodu iz vrtca. Znake spolne zlorabe lahko razberemo tudi iz otrokovih risb. Glede na obliko spolne zlorabe loči- mo različne znake, s pomočjo katerih prepoznamo spolno nasilje. Znaki pri otroku, ki so ga silili gledati pornogra- fijo, niso enaki kot znaki pri otroku, ki je bil fizično zlorabljen (spolni odnos). Poleg tega fizični znaki spolne zlorabe velikokrat izginejo že po nekaj dneh (Kocman 1995, 27). Znake spolne zlorabe delimo na ve- denjske in fizične (spremembe na otrokovem telesu). Med fizične znake uvrščamo (Kocman 1995, 27; Geršovnik 1998, 24): motnje v prehranjevalnih navadah, bolečine v trebuhu, razna glivična obolenja, bolečine pri uriniranju, drgnjenje in srbenje spolnih organov, sledi ugrizov, rane, težave z iztrebljanjem, nepoja- snjene krvavitve iz spolnih organov, znaki spolnih bolezni. Med vedenjske znake pa sodijo (Ko- cman 1995, 27; Zlokovič in Dečman Drobnjič 2007, 157; Končnik Goršič 1995, 176): pogosto risanje spolnih or- ganov in spolnih prizorov, znaki ču- stvene prizadetosti, težave s spanjem, agresivnost, nesposobnost zaupanja, skrivnostnost, strah biti sam z določe- nim članom družine, hujša potrtost, neustrezno vedenje do sovrstnikov, laganje, miselna odsotnost, pretirano spanje. KAJ STORITI V PRIMERU SPOLNE ZLORABE PREDŠOL- SKEGA OTROKA? Če pri otroku opazimo znake spolnega nasilja, se z njim poskušamo o tem pogovoriti. Zavedati se moramo, da v eni uri ne bomo rešili problema. Otro- ku je treba dati čas. Če želimo, da se nam bo otrok zaupal, mora pred tem dobiti občutek varnosti, topline, ki ga gradimo celo vrtčevsko leto. Ko otrok spozna, da smo res tista oseba, ki ga ne bo izdala in ga za dejanje obtoževala oziroma v njem zbudila občutka kriv- de, se nam bo zaupal. V pogovoru ga z vprašanji spodbudimo, da nam pove čim več podatkov o konkretni zadevi, npr. kdo se te je dotikal, kje... Med pogovorom moramo otroku večkrat povedati, da smo njegovi prijatelji in da nam ni vseeno, če je npr. žalosten, potrt… Zavedati pa se moramo dejstva, da otroci o teh stvareh ne lažejo. Ko smo zares prepričani, da je v našem oddelku otrok, ki je bil žrtev spolnega nasilja, moramo po 3. členu 2. odstav- ka Pravilnika o obravnavi nasilja v dru- žini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009) takoj: Didakta maj 2015 57 o tem obvestiti svetovalnega delav- − ca VIZ ali v njegovi odsotnosti rav- natelja ali pomočnika ravnatelja; sami ali s svetovalnim delavcem − VIZ v primeru poškodbe pri fizič- nem ali spolnem nasilju ali hudi psihični stiski otroka zaradi nasilja v družini obvestiti pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem be- sedilu: CSD), izven poslovnega časa CSD njegovo interventno službo ali policijo, če menimo, da je to pri- merno; če so navedene posledice opažene pri polnoletnem udeležen- cu izobraževanja po javno veljav- nih programih, se mu svetuje, naj obišče zdravnika, ter se ga seznani z možnostmi ustrezne pomoči in organi, ki mu lahko nudijo ustre- zno pomoč; sami ali s svetovalnim delavcem − narediti zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogo- vora z otrokom. V primeru, da opazimo pri otroku zna- ke spolnega nasilja, so naloge vzgojite- lja naslednje (Erjavšek 2010, 38–41): otroka poslušati; − otroku nuditi čustveno podporo; − otroku verjeti; − ne obljubljati ničesar, česar ne mo- − remo izpolniti; poročati o sumu zlorabe (strokovne- − mu delavcu, ravnateljici, CSD-ju); sodelovati pri preiskavi; − sodelovati kot priča na sodišču; − biti otrokov zaupnik (če si ga otrok − sam izbere); poskrbeti za preventivo na podro- − čju spolne vzgoje. Vrtec pa ima določeno odgovornost tudi do staršev. Predvsem se mora od- daljiti od nekonstruktivnih pogovorov, ki se nanašajo na prijavo. Namesto tega mora starše seznaniti s tem, da je vrtec dolžan podati izjavo in da se morajo starši glede zlorabe obrniti na CSD (Erjavšek 2012, 17). PREVENTIVA V VRTCU NA PO- DROČJU SPOLNE ZLORABE Spolna vzgoja v vrtcu je tako pomemb- na tema, da bi po mojem mnenju mo- rala biti v letnem delovnem načrtu vsake vzgojiteljice. S preventivnimi dejavnostmi, ki bi potekale v okviru te teme, bi vzgojiteljica pomagala pri preprečitvi spolne zlorabe in bi pripomogla k razkritju skrite spolne zlorabe otrok. Cilji, ki jih s pomočjo preventive še lah- ko dosežemo in jih navaja Frei (1996, po Erjavšek 2010, 47): otroku priznati pravico, da sam − odloča o svojem telesu; otroku posredovati vedenje o lju- − bezni in spolnosti; otroku dovoliti pravico do zazna- − vanja lastnih čustev, tudi kadar se ta razlikujejo od pojmovanja odraslih; otroku razložiti in dopovedati, − da obstajajo prijetni in neprijetni dotiki; vedno znova poudarjati otrokovo − pravico do omejevanja in distan- ciranja ter do tega, da lahko reče NE; otroku dopovedati, da si sme in − mora poiskati pomoč, kadar je sam preslaboten; otroku vedno znova zatrjevati, − kako ni prav nič kriv za to, kar se je zgodilo; dati otroku priložnost, da spregovo- − ri o skrivnostih, ki ga plašijo; otroku znova in znova dopovedo- − vati, da lahko dobi pomoč samo, če spregovori. Cilji, ki so zapisani v Kurikulumu za vrtce (1999) in se dotikajo spolne vzgo- je v predšolskem obdobju in so nam vzgojiteljem v pomoč pri doseganju preventive, so naslednji: otrok spoznava sebe, svoje telo, − njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in dojema telesne po- dobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh ljudi; otrok spoznava, da se živa bitja raz- − množujejo, živijo in umrejo; otrok odkriva in spoznava, da so − med potomci razlike, so pa podob- ni staršem in med seboj; otrok spoznava, kako otrok nasta- − ne in se razvija v materi, se rodi in raste; otrok pridobiva navade o negi − telesa. ZAKLJUČEK Zavedati se moramo, da igramo vzgo- jitelji pomembno vlogo v otrokovem življenju. Vrtec, ki ga otrok obiskuje, naj bi predstavljal pozitivno okolje, v katerem se počuti varnega in spreje- tega. In ravno občutek varnosti naj bi mu nudili mi – vzgojitelji. Šele ko se bo otrok počutil dovolj varnega, se nam bo zaupal in nam razkril svojo žalostno zgodbo. Ker vemo, da se zlorabe otrok v naši družbi dogajajo, je zelo pomembno, da smo vzgojitelji seznanjeni s to pro- blematiko, da poznamo znake spolne zlorabe in da se na zlorabo tudi pra- vilno odzovemo. Če opazimo takšne znake, moramo takoj o tem obvestiti strokovnjake (svetovalno delavko ali ravnateljico, ki bo zadevo posredovala ustreznim ustanovam). Zelo veliko pa lahko strokovni delavci storimo tudi na področju preventive. Literatura Aničić Klavdija in Sardoč Mitja (2002) Na- silje-nenasilje. Priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstva šol. Ljubljana: i2. Bahovec Eva, Bregar-Golobič Ksenija, in Kranjc Simona (1999) Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Bašič Katja (1997) Spolni napad na otroka. V: Satler Anka (ur.) Trpinčen otrok : kako prepoznavati in preprečevati fizično in duševno trpinčenje otrok. Ljubljana: Meridiana. Erjavšek Tanja (2010) Odkrivanje in ravna- nje s spolnimi zlorabami otrok v vrtcu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, diplomsko delo. Kocman Helena (1995) Trpinčen otrok- spolna zloraba. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, diplomsko delo. Končnik Goršič Nataša (1997) Spolna zlora- ba otrok-odkrivanje, preprečevanje in možnosti pomoči. Ljubljana: svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Vir 1: Ministrstvo za šolstvo in šport (2009) Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. Do- stopno na http://www.uradni-list.si/1/ content?id=95147, 14.04.2015. Ministrstvo za šolstvo in šport (2009) Pra- vilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. Dosto- pno na http://www.uradni-list.si/1/ content?id=95147 (2. 3. 2015) Zlokovič, J. in Dečman Dobrnjič, O. (2007) Zaprte oči ne vidijo zla; trpinčenje, zane- marjanje in spolna zloraba otrok – odgo- vornost družine, družbe in šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.