glasilo slovenskega elektrogospodarstva /julij-avgust 2003 NAJOBSEŽNEJE REMONT , NAJVEČJEGA / BLOKA TEČ / NEP JESENI V PARLAMENTU iS gl !S lila ¦- 2Za varnost zaposlenih dobro poskrbljeno Za varnost zaposlenih je sodeË po izjavah odgovornih v posameznih podjetjih in statistiËnih ?tevilkah ustrezno poskrbljeno, saj se ?tevilo delovnih nesreË veËidel zmanj?uje. ©e posebej razveseljivo je, da je vse manj tudi tak?nih po?kodb, ki bi jih lahko oznaËili za teaje. Seveda pa nekaj manevrskega prostora za dodatno izbolj?anje razmer ?e vedno ostaja odprtega. 16NEP jeseni v parlamentu Po veË kot dolgotrajnih pripravah in ?tevilnih zapletih naj bi Nacionalni energetski program konËno doaivel obravnavo v parlamentu, saj je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo julija pripravilo predlog pribliano sto strani obsegajoËega dokumenta in ga poslalo v nadaljnjo obravnavo. Na ministrstvu poudarjajo, da je Ëasa za pripombe ?e dovolj, Ëeprav je omenjeni dokument pri?el na plano ravno v Ëasu poletnih poËitnic. 20Dogradnja transformacije v RTP DivaËa Z uradno slovesnostjo je 15. julija Elektro-Slovenija zaznamovalo zaËetek uresniËevanja leto?njega najveËjega naloabenega projekta, dograditev 400/110 kV RTP DivaËa. Z omenjeno investicijo se bodo bistveno izbolj?ale napajalne razmere na Primorskem, precej se bodo zmanj?ale tudi izgube pri prenosu, hkrati pa naj bi z raz?iritvijo DivaËe odprli tudi moanosti za postavitev novih komercialnih povezav proti Italiji, za katere je veliko zanimanja. 24Najobseanej?i remont najveËjega bloka TE© V ©o?tanju pospe?eno potekajo obnovitvena dela na petem, naj-veËjem tamkaj?njem bloku, ki so jih ?e zlasti vzdraevalci nestrpno priËakovali. Omenjeni blok je namreË od zadnje naËrtovane zaustavitve obratoval veË kakor trideset tisoË ur, kar je precej veË od sprejetih standardov. Zato ne preseneËa, da je dolgotrajno obratovanje na vseh kotlovskih napravah pustilo precej sledov. 26Velik vpliv Save na proizvodnjo NEK Huda poletna su?a in z njo povezan nizek vodostaj reke Save nima posledic samo na proizvodnih rezultatih Savskih elektrarn, temveË negativno vpliva tudi na proizvodnjo v jedrski elektrarni Kr?ko, ki savsko vodo izrablja za hlajenje bistvenih komponent. Re?itev problema bi lahko bila tudi gradnja dodatnih hladilnih stolpov. 50Prihodnost je v zdruaeni distribuciji Eno osrednjih odprtih vpra?anj, ki mu Sindikat dejavnosti delavcev energetike Slovenije v zadnjem Ëasu namenja ?e posebno pozornost, je zagotovo tudi prihodnja usoda slovenskih distribucijskih podjetij, ki naj bi se prva zna?la na udaru privatizacijskih procesov. SDE v zvezi s tem odloËno podpira ustanovitev enovitega holdinga distribucije, ki bi se pozneje lahko povezal tudi s holdingom Slovenske elektrarne v enovit koncern. wtfOlllv izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjič Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), GorazdvPozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafična priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nas stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. septembra 2003. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. septembra 2003. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Globalno \pregrevanje Letošnje poletje, ki se je s pogostimi dnevnimi temperaturami preko trideset stopinj pokazalo še kot posebej vroče, bi morali vzeti za resno opozorilo, da se je naše podnebje v zadnjih letih očitno bistveno spremenilo in da lahko zato v prihodnjih letih pričakujemo še več izrednih dogodkov v obliki dolgotrajne suše, nenadnih neurij, rušilnih vetrov in poplav. Za del teh podnebnih sprememb smo zagotovo krivi tudi sami s svojim dosedanjim mačehovskim ravnanjem do okolja, zato nas lahko veseli, da je v zadnjem času vsaj v Evropi vendarle opaziti večjo skrb za okolje in pripravljenost, da načelne odločitve podprejo tudi s konkretnimi uredbami in denarnimi sredstvi. Se bolj razveseljivo pa je, da postaja dejavna izvajalka tovrstnih ukrepov tudi Slovenija in da smo vse bolj pogosto priča različnim novicam, ki potrjujejo, da smo evropsko okoljevarstveno politiko sprejeli povsem za svojo. Tako je denimo vlada pred kratkim sprejela odločbo o oprostitvi plačila trošarin za biogoriva, ze nekaj let spodbujamo naložbe v povečanje energetske učinkovitosti in imamo razvejano mrežo svetovalnih pisarn, izdelani so projekti izrabe vetrne in drugih obnovljivih virov energije in pripravljamo se na prevzem modela trgovanja z emisijami oziroma z zelenimi certifikati. Spodbudno je tudi, da smo na nekaterih področjih celo korak pred najrazvitejšimi evropskimi državami in da nam zanimivih zamisli tudi za naprej ne zmanjkuje. Nekaj jih je bilo slišati tudi na julijskem neformalnem srečanju evropskih okoljskih in energetskih ministrov v italijanskem Montecatiniju, ki se ga je udeležil tudi minister mag. Janez Kopač. Na srečanju so skušali najti odgovor na vprašanje, kako se boriti proti globalnemu segrevanju ozračja ter hkrati zadostiti naraščajočim potrebam po energiji in zaščititi konkurenčne prednosti evropskega gospodarstva. Pri tem so se vnovič zavezali k doslednemu spoštovanju Kjotskega protokola o podnebnih spremembah in obljubili, da bodo skušali še učinkovitejše povezati zmanjševanje emisij toplogrednih plinov z razvojem novih, do okolja prijaznih tehnologij. In čeprav bo pravi učinek vseh teh dejavnosti mogoče oceniti šele čez nekaj deset let, je najpomembnejše, da ukrepamo takoj, saj lahko le tako preprečimo, da bi bila povzročena škoda še večja. Kdo ve, mogoče pa bo takšnemu našemu pozitivnejšemu ravnanju z okoljem znala prisluhniti tudi narava in nas v prihodnje dobrodušno prikrajšala za nekaj svoje jeze. IA VARNOST ZAPOSLENIH DOBRO POSKRBLJENO Po statističnih podatkih v Sloveniji vsako leto zaradi bolniškega staleza izgubimo 2,5 milijona koledarskih dni, vsak dan pa je na bolniški približno 37 tisoč zaposlenih. Vsekakor osupljive številke, ki imajo svoje posledice tudi na finančni strani in negativno vplivajo na splošno blaginjo države. Si 2 V" razvitih državah zato varnosti in zdravju pri delu namenjajo vse več pozornosti, saj se podjetja zavedajo, da pozitiven odnos do zdravju manj škodljivih delovnih mest in prijaznejšega delovnega okolja za zaposlene ne prinaša le stroškov, ravno nasprotno, dolgoročno lahko celo pomembno vpliva na izboljšanje poslovnih rezultatov. Kakšne so trenutne razmere na tem področju v elektrogospodarstvu, se poškodbe pri delu zmanjšujejo aH povečujejo in z njimi tudi število bolniških dni, katere preventivne ukrepe izvajajo v podjetjih in kakšne so ugotovitve odgovornih v podjetjih za zdravje in varstvo pri delu, so bila osrednja vprašanja, s katerimi smo se tokrat napotili po odgovore v posamezna podjetja. Na Elesu v prvi polovici leta manj poškodb Na Elesu so po besedah varnostnega inženirja, ki je v podjetju pristojen za nadzor in izvajanje ukrepov, povezanih z zdravjem in varstvom pri delu, Tomaža Drnovška, do konca letošnjega junija imeli le 9 dogodkov, ki se obravnavajo kot poškodbe na delu, in še tu so se neposredno v povezavi z delom zgodile le štiri nesreče, pet pa se jih je pripetilo na poti na delo oziroma z dela. Letošnji rezultati so ugodnejši od tistih iz minulih let tudi po kriterijih števila izgubljenih dni na poškodbo, resnosti in pogostosti po- škodb, čeprav ni pravega zagotovila, da bodo takšni pozitivni rezultati ostali zapisani tudi ob koncu leta, saj lahko ena sama resnejša poškodba precej spremeni celotno sliko. Pri tem je zanimivo, pravi Tomaž Drnovšek, da se manj kakor polovica dogodkov zgodi na delovnem mestu, preostale pa v okoliščinah, kjer podjetje nima nikakršnega vpliva. Da podjetje dobro skrbi za izvajanje preventivnih in varnostnih ukrepov, potrjuje tudi podatek, da odkar je bilo ustanovljeno prenosno podjetje, ni bilo poškodb z električnim tokom, ki bi imele tudi najhujše posledice. Drugače pa med vzroki za poškodbe izstopajo padci, udarci in stisnine, pri čemer je prave vzroke pravzaprav težavno opredeliti. Deloma bi lahko tovrstne po- škodbe pripisali slabi organizaciji posameznega konkretnega dela in neprevidnosti posameznikov. V vsakem primeru pa velja, da osebna varovalna sredstva, ki sicer nesreč pri delu ne morejo v celoti preprečiti, lahko precej ublažijo njene posledice. Sicer pa statistični podatki za zadnjih pet let kažejo, da število poškodb v Elesu na leto niha med deset in petindvajset oziroma, da število poškodb na samem delu ostaja približno na isti ravni, veča pa se število poškodb na poti na delo in z dela in tudi resnost teh poškodb, kar se negativno odraža na številu izgubljenih delovnih ur. Tako je bilo lani v Elesu skupaj 25 poškodb pri delu, od tega 10 na poti na delo oziroma z dela, skupaj pa je bilo izgubljenih 605 delovnih dni ali dobrih 24 dni na poškodbo. Zaradi bolniških odsotnosti je bilo leta 2002 izgubljenih več kakor 4 odstotke vseh delovnih ur, kar je bilo največ v zadnjih štirih letih. Vzroke pa gre iskati predvsem v dejstvu, da so bili nekateri zaposleni zaradi hudih bolezni več mesecev odsotni. Eles v okviru preventivnih ukrepov redno izvaja usposabljanja Število poškodb v letu 2001 vir: Urad RS za varnost in zdravje pri delu ženske molki skupaj št. poškodb 4.466 17.018 21.484 št. poškodb/1000 zaposlenih 12,5 39,2 27,1 V letu 2001 je bilo v Sloveniji registriranih 25.176 po?kodb pri delu oziroma 31,8 po?kodb na tisoË zaposlenih, od tega 34 s smrtnim izidom kar je 4,29 umrlih na 100.000 zaposlenih . Na delu se je pripetilo 21.484 po?kodb pri delu oziroma 27,1 na tisoË zaposlenih. Na poti na oziroma na poti z dela pa se je pripetilo 14,7 odstotkov po?kodb pri delu. V tabeli so prikazani podatki o po?kodbah pri delu, ki so nastale pri opravljanju dela in na sluabeni poti. Podatki torej ne vsebujejo po?kodb na poti na delo in z dela. Prav tako v podatkih niso vkljuËene po?kodbe s smrtnim izidom. zaposlenih za varno delo, pri čemer se ga vzdrževalci, ki so tudi najbolj izpostavljena skupina, udeležujejo najmanj enkrat na dve leti, redno potekajo tudi pregledi delovne opreme, zaposleni pa se udeležujejo tudi rednih zdravstvenih pregledov, ki so zopet bolj pogosti za vzdrževalce, drugi pa pridejo na vrsto približno na vsakih pet let. Na Dravi doslej le štiri poškodbe Tudi v Dravskih elektrarnah se število poškodb že nekaj let bistveno ne spreminja, pri čemer pa je, kot je poudaril vodja službe za varstvo pri delu in varstvo pred požarom Franc Kocbek, razveseljivo, da so v prvi polovici tega leta imeli le štiri poškodbe, od tega le dve klasični delovni poškodbi, ena pa se je pripetila na službeni poti in druga na poti v službo. Tudi drugače so v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji statistični rezultati na Dravskih elektrarnah precej ugodni, saj so denimo leta 2001 imeli 15 poškodb, od tega je bila le ena težja, leta 2002 pa 12, od tega prav tako eno težjo. Zaradi tega so leta 2001 izgubili 2.736 delovnih ur, lani 2.304 delovnih ur in letos doslej 648 ur. Med vzroki poškodb, ki so tudi na Dravskih elektrarnah pogostejše med vzdrževalci (80 odstotkov vseh poškodb), so predvsem različni padci in udarci, letos pa so zaznali tudi eno poškodbo med varjenjem, imeli so prometno nesrečo in en zlom gležnja. Da so podatki glede na zahtevnost in obseg del na Dravi zadovoljivi, gre, pravi Franc Kocbek, zasluga nedvomno tudi nenehnemu izobraževanju in izpopolnjevanju vseh zaposlenih, ki je urejeno z notranjim dokumentom. Tako gredo vsi zaposleni skozi različne izobraževalne oblike, prilagojene specifičnim delovnim skupinam, najmanj enkrat na dve leti. Letos so izpeljali poseben izobraževalni program o varstvi in zdravju pri delu tudi za poslovodstvo, izpeljali so teoretično in praktično usposabljanje za vse proizvodne delavce, tako da je tečaj opravilo 197 zaposlenih, 70 delavcev pa se je udeležilo tudi posebnega usposabljanja za delo z nevarnimi snovmi. Precej pozornosti namenjajo tudi re- Najbolj ogroženi nerešeni Kot lahko razberemo iz besed najbolj odgovornih za varstvo in zdravje pri delu po družbah elektrogospodarstva, je za varnost in zdravje v naši panogi dobro poskrbljeno. Za to kaže pohvaliti tako razumevanje vodstev kot dobro delo odgovornih za varstvo in zdravje pri delu. Odprto pa ostaja od nekdaj nerešeno vprašanje zahtevnih del na višini pri distribuciji in pri prenosu. Bili so časi, ko se je ta problem poskušal urediti skupaj, ko se je urejal problem delavcev v NE Krško. Ti so vztrajali in edini v sistemu ustrezno rešili delo v posebnih razmerah s takratno benefi-kacijo posameznih delovnih mest. Drugi so obupali na pol poti. Delavce in invalide, ki ne morejo več opravljati višinskih del in del z bremeni, prerazporejajo na druga dela, kjer so ti delavci tako ali drugače zaposleni. Sistem, ki je lahko uporaben, dokler ne pride trg s svojimi zahtevami. Naenkrat se je začelo preštevati zaposlene za vsako delo in povsod. Delavce, ki niso več sposobni opravljati dela, za katerega so bili zaposleni in usposobljeni, bo vedno teže stroškovno pokriti. Razvoj tehnologije je pripeljal do tega, da je vse manj administrativnega in pisarniškega dela in vse manj alternativnih možnosti za zaposlitev delavcev, ki ne morejo več na drogove, ker jih moti višina in podobno. Beneficirane dobe ni več, je pa plačevanje prispevka za obvezno poklicno zavarovanje, ki omogoča delavcem, ki delajo v posebnih delovnih razmerah, predčasen odhod v pokoj. Sociale bo tudi v naših podjetjih vedno manj, ker ne bo denarnih možnosti zanjo, zato bi kazalo ponovno sprožiti akcijo za oceno zahtevnosti tistih del, kjer delajo delavci v posebnih razmerah in so najbolj varstveno in zdravstveno ogroženi. Podatkov in analiz je po družbah dovolj, volja pa tudi mora biti, ne nazadnje gre za delavce, ki so vitalnega pomena za našo panogo. Seveda pa je treba v akcijo pritegniti vse, v prvi vrsti sindikat. Zakaj pa se je ne bi lotil prav slednji, navsezadnje smo vanj včlanjeni delavci vseh panog in družb. Delo bi bilo treba začeti že včeraj. Minka Skubic 3 4 dnim zdravstvenim pregledom, tako da so ti za vse tiste, od katerih je odvisna varnost drugih, kot so denimo viličaristi, vozniki tovornih vozil in upravljalci žerjavov, obvezni vsako leto, določene skupine bolj izpostavljenih ljudi v podjetju zdravnika obiskujejo na dve leti, vsi zaposleni pa so preventivnih pregledov deležni na tri leta. Letos bodo 20 zaposlenih poslali tudi na medicinsko programiran aktivni oddih v Lendavske toplice, pri čemer je deset zaposlenih v Lendavi že bilo, deset pa jih bo tja odšlo jeseni. Nasploh je treba reči, poudarja Franc Kocbek, da ima vodstvo Dravskih elektrarn za tovrstne ukrepe, izobraževanja in preventivne akcije izjemen posluh. Tako dejavnemu razreševanju vprašanj, povezanih z varstvom pri delu, pa gre pripisati tudi zasluge, da se število poškodb in izgubljenih delovnih ur počasi, a vztrajno znižuje. Varno delo v TE Šoštanj V TE Šoštanj uresničujejo politiko varnosti in zdravja pri delu skladno s smernicami in zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu - ZVZD in izvršilnimi predpisi, ki iz zakona izhajajo. Organizirano imajo Službo za varstvo pri delu in požarno varnost, ki v skladu z omenjenim zakonom uresničuje ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Sem sodijo tudi preprečevanje nevarnosti pri delu, obveščanje in usposabljanje delavcev ter zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev. Večji del nalog s področja varnosti in zdravja pri delu opravljajo sami, pri nekaterih nalogah pa sodelujejo tudi z zunanjimi izvajalci. Kot pravi vodja službe Franc Poličnik. morajo delavci spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delavci iz njegove službe opravljajo redne vsakodnevne obhode po podjetju in tako nadzirajo delo ter delavce opozarjajo na morebitne nepravilnosti. Skladno s 15. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu v elektrarni zagotavljajo zaposlenim sredstva in opremo za osebno varnost pri delu, ki jo dobijo ob nastopu dela in potem periodično vsako leto. Vrsto in količino osebnih zaščitnih sredstev ter časovne roke za zamenjavo določa notranji razdelilnik osebnih zaščitnih sredstev, ki so ga izdelali na podlagi ugotovljenih obremenitev in škodljivosti na posameznih delovnih mestih iz ocene tveganja. S to oceno so tudi ugotovili, da v termoelektrarni ni posebno težkih in zdravju škodljivih del, ki bi zahtevala obvezno poklicno zavarovanje delavcev, skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Izobraževanje s področja varstva pri delu imajo organizirano v podjetju tako, da usposabljajo delavce ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma razporeditvi na drugo delovno mesto. Na vsaki dve leti pa teoretično in praktično usposabljajo delavce sektorjev obratovanja, tehnike in vzdrževanja ter v kuhinji pri tistih, ki delajo na delovnih mestih z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare. Usposabljanja se udeležuje okrog 450 delavcev in ga izvajajo v sodelovanju z zunanjo institucijo. Program usposabljanja izdela inženir za varstvo pri delu in je prilagojen posebnostim delovnega mesta. V elektrarni imajo organiziran svet delavcev, ki sodeluje pri obravnavi tem, ki se dotikajo zagotavljanja varnega in zdravega dela. Glede na velikost in zahtevnost objekta občasno za elektrarniško ograjo potekajo dela, o katerih je treba prej obvestiti inšpekcijo dela. V zadnjih letih je bil tak primer gradnja čistilne naprave petega bloka. Inšpekciji pa prijavijo tudi remontna dela na vseh petih blokih. Tako so prijavili tudi letošnjega na petem bloku, ki poteka prav v tem času. Zaradi vrste zahtevnih del, ki jih opravljajo zaposleni v TEŠ-u, imajo z delovnim programom, ki ga izdela odgovorna oseba, natančno predpisane zahtevane varnostne ukrepe, ki jih je treba udejaniti pred začetkom del. Te zahteve odgovorni tako resno izvajajo in delavci enako resno spoštujejo, da Franc Poličnik, ne pozna primera, ko bi delavec zaradi nevarnosti ali neuresničenih varnostnih ukrepov odklonil delo. Vzrok za to je verjetno tudi v prizadevnem sodelovanju pri obveščanju in opozarjanju na morebitne pomanjkljivosti za njihovo zdravje. V elektrarni so imeli v zadnjih petih letih povprečno po 33 nesreč pri delu na leto. Največ se jih je zgodilo v sektorju tehnike in vzdrževanja, kjer so različna elektro in strojna vzdrževalna dela, in v sektorju obratovanja pri upravljanju in kontroli različnih naprav, kjer je zaradi narave dela tudi največja možnost, da se delavec poškoduje. O zahtevnosti dela v TE Šoštanj govori tudi podatek, da imajo kar 162 delovnih mest, na katerih delavci med drugim opravljajo tudi delo na višini, in za ta dela so potrebne posebne zdravstvene zahteve, ki jih delavci težko izpolnjujejo do upokojitve. Za ta in tem podobna dela se na podlagi zahtevka delavca ali njegovega lečečega zdravnika sproži postopek za ocenitev delovne zmožnosti delavca. Ce invalidska komisija pozitivno reši zahtevek in ko odločba komisije postane pravnomočna, podjetje delavcu ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostim. Sicer pa imajo v elektrarni urejene zdravstvene preglede zaposlenih skladno s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, na podlagi katerega se delavci pošiljajo na ustrezne preventivne preglede v ustreznih časovnih rokih. V Šoštanju prav zdaj izbirajo ustreznega pooblaščenega zdravnika za njihove delavce. Pri SENG težko zaposljivi starejši Pri Soških elektrarnah, kjer je za varnost in zdravje pri delu odgovoren Lojze Istenič, imajo primerno celovito politiko na področju varnosti in zdravja. Največje pomanjkljivosti, ki jih Lojze Istenič opaža, se pojavijo pri preventivnem delovanju ob načrtovanju objektov in naprav. V podjetju imajo za varnost in zdravje pri delu organizirano posebno službo, ki po potrebi najame zunanje pooblaščene organizacije. Sami nadzorujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, opažajo pa, da te ukrepe odgovorni prevečkrat tolerirajo. Svoje zaposlene ustrezno strokovno izobražujejo ob nastopu dela in ob spremembah naprav, na dve leti pa delavce, ki delajo na mestih, na katerih je možnost poškodb in zdravstvenih okvar večja. Kljub zahtevnosti posame- znih del nimajo v službi delavcev, ki bi bili obvezno poklicno zavarovani (nekdanja beneficirana delovna doba). Imajo pa dela na objektih, za katere je treba pred njihovim začetkom obvestiti inšpektorje dela. Kot pravi Istenič, sodijo v to kategorijo vsa dela, za katera je po zakonu o graditvi objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Za večjo zaščito pravic delavcev v podjetju nimajo posebnega zaupnika, temveč to delo opravlja svet delavcev. Zgodilo se je že, da so delavci odklonih delo, ker naj bi jim grozila nevarnost ah ker niso bih izvedeni predpisani varstveni ukrepi, čeprav delavci sodelujejo pri obveščanju in opozarjanju na morebitne pomanjkljivosti in škodljivosti za njihovo zdravje. Zal pa je to sodelovanje še vedno preveč odvisno od njihovega trenutnega interesa. Zaposlovanje starejših delavcev, ki niso več sposobni opravljati določenih del ah pa so delavni invalidi, je v SENG pereče in neurejeno kot v celotnem elektrogospodarstvu. Število delavcev je omejeno, ustreznega dela za tovrstne delavce pa ni. Glede na to, da v Novi Gorici nimajo niti v zdravstvenem domu zdravnika specialista medicine dela, pri SENG še nimajo urejenega statusa pooblaščenega zdravnika, čeprav so pred leti skupaj z nekaterimi drugimi podjetji ustanovili ambulanto medicine dela. Delavcem Soških elektrarn se na leto zgodi od pet do osem delovnih nesreč, od katerih sta ena do dve težji, smrtnih primerov pa na srečo še niso imeh. Največ poškodb je pri vzdrževalnih delih, kar je glede na potencialno nevarnost razumljivo. V NEK več kakor tretjina dodatno obvezno zavarovanih Kot pravi Rudi Janežu, vodja službe varnosti in zdravja pri delu, je v NE Krško varnostna politika na področju varnosti in zdravja pri delu na visoki ravni. Vsi, s predsednikom uprave na čelu, se zavedajo pomena varnosti in zdravja pri delu, kar za samo službo pomeni polno podporo predlaganim nalogam in njihovo poznejšo uspešno izvedbo. Namen delovanja njihove službe je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti vseh zaposlenih v elektrarni in pa tudi zagotavljanje in upoštevanje zakonskih zahtev in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Varnostna filozofija podjetja je zajeta v temeljnih dokumentih uprave, kot sta notranje usmeritve in cilji NEK in izjava o varnosti z oceno tveganja NEK. Dela s področja varnosti in zdravja pri delu v elektrarni pokrivajo sami, le preglede strojev in naprav ter periodične preiskave kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju opravljajo zunanji sodelavci. Njihovi delavci morajo vedno spoštovati ukrepe varnosti in zdravja pri delu, in sicer morajo pri delu v tehnološkem delu elektrarne nositi čelado, delovno obleko in delovne čevlje ter dodatno opremo, ki je predpisana v delovnem nalogu, vse do posebne varovalne opreme. Za uporabo predpisane osebne opreme so odgovorni tako delavci sami kot vodje del. Slednji morajo priskrbeti ustrezno varovalno opremo in preverjati njeno uporabo. Vodja službe mora zagotoviti sredstva za nabavo ustrezne opreme in nadzirati njeno uporabo pri delu, služba varstva pri delu občasno nadzira spoštovanje predpisanih ukrepov, vodje organizacijskih enot so dolžni občasno nadzirati dela in izpolnjevati obrazce, s katerimi se prijavijo odstopanja ah pa vpišejo pohvale, ter poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti. NE Krško je edina elektrogospodarska družba, ki je leta 1994 znala uvrstiti svoja zahtevna delovna mesta v beneficirano delovno dobo. Danes je zanje obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Delovna mesta, ki so posebno težka in zdravju škodljiva, in dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, imajo razvrščena v deset skupin in na njih dela 450 zaposlenih. Na podlagi 282. in 430. člena zakona o pokojninskem zavarovanju se v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vključujejo delavci, ki so delali na omenjenih delovnih mestih in imajo manj kakor 25 let pokojninske dobe. Takih delavcev je v elektrarni okrog 270. Kot pravi Rudi Janežič, se delavci po predhodnem samoizobraže-vanju in na podlagi tveganja ter evidence usposabljanja udeležijo teoretičnega in praktičnega usposabljanja v elektrarniških učilnicah. Usposabljanje je združeno z več zakonsko določenimi področji (varnost in zdravje pri delu, požarna varnost, ravnanje z nevarnimi kemikalijami ...), iz katerih mora vsak delodajalec delavce teoretično in praktično usposabljati. Usposabljanje opravlja strokovnjak s posameznega področja, hkrati pa mu ob tem delavci lahko povedo, kakšne so obratovalne izkušnje. Po končanem teoretičnem izobraževanju je preskus znanja. O vsem tem vodijo natančno evidenco. Teoretičnem delu sledi praktični del, za kar so odgovorni vodje del. V tem delu prikažejo uporabo posebne osebne zaščitne opreme, njene pravilne namestitve, uporabo razhčnih instrumentov ter naprav. Za posebno nevarna dela organizirajo dodatna usposabljanja. Pred vsakim remontom za vse vodje in koordinatorje del opravijo dodatno usposabljanje iz vseh pomembnih področij za varno izvedbo del. Prilagojeno izobražujejo tudi vse pogodbene delavce NEK in študente na obvezni delovni praksi. V elektrarni imajo kar nekaj nevarnih del, ki jih morajo skladno z zakonom prijaviti inšpekciji dela, ter tudi nekaj gradbenih del, ki jih morajo prijaviti inšpektorjem, skladno z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Med ta dela sodijo remontna dela, delo potapljača, delo pod visečimi bremeni, delo pod napetostjo, zamenjava hidran-tnega omrežja in izvedba zahtevnih izboljšav opreme. Nuklearniški delavci dejavno sodelujejo pri obveščanju in opozarjanju o morebitnih pomanjkljivostih za njihovo zdravje, in sicer z dopisom službi za varstvo pri delu, z ustnim obvestilom, preko svojih nadrejenih na skupnih sestankih, na skupnih varnostnih sestankih in s pisnim zahtevkom v korektivni program NEK. V ta namen delavce stalno spodbujajo k timskemu delu in komunikaciji med različnimi službami. Za vsa delovna mesta v elektrarni, ki so povezana s tehnološkim procesom, je treba izpolnjevati posebne zdravstvene zahteve, saj je za doseganje viso- 5 6 ke ravni jedrske varnosti in odličnih ekonomskih rezultatov nujno treba imeti zadostno število kvalificiranih delavcev s precej psihofizične kondicije ter veliko znanja in sposobnosti. Sposobnosti se z leti službovanja nekoliko zmanjšajo, zato imajo delavci NEK možnost, da jih prerazporedijo na različne podporne strokovne naloge, kot so usposabljanje, analize varnosti, zagotavljanje kakovosti itd. Kakšno je zdravstveno stanje delavcev v tehnološkem procesu, preverjajo vsako leto. Vsi drugi pa pridejo na vrsto na dve leti. Pregledujejo jih zdravniki Zdravstvenega doma Krško, ki ima licenco za zdravniške preglede delavcev, ki delajo v področju ionizirajočih sevanj. Preventivno in kurativno zdravljenje imajo organizirano v lasni ambulanti v NEK. Tako ima njihova kadrovska služba vedno na voljo vse potrebne informacije o zdravstvenem stanju zaposlenih. Vse zdravstvene težave, ki vplivajo na delovno zmožnost zaposlenih, rešujejo timsko z vsemi odgovornimi. Pooblaščeni zdravnik je odgovornim dolžan svetovati in predlagati korektivne akcije glede na rezultate preventivnih pregledov. Na podlagi vsakoletnega poročila zdravnika organizirajo dodatne programe na medicinsko programiranem oddihu in rekreaciji zaposlenih. Tudi dobra preventiva je odgovorna, da imajo v elektrarni na leto le deset do dvanajst nezgod, in še to neposredno pri delu samo štiri do šest. Vse so manjše delovne nesreče, ki nastanejo pri vzdrževalnih delih, kot so urezi, poškodbe prstov, zvini gležnjev. Največ poškodb nastane pri sestopih z lestve, pri vstopu v ozke zaprte prostore in izstopu iz njih. Druge poškodbe pa nastanejo pri gibanju po prostorih NEK. To so na primer zdrsi ali padci, zaradi katerih se lahko poškodujejo kolenskih vezi, gleženj ali zapestje. Delovnih nesreč s hujšimi posledicami k sreči še niso imeli. TEB imajo dobro preventivo »Politika varnosti in zdravja pri delu v TE Brestanica temelji na zagotavljanju varnega in delavcu prilagojenega delovnega mesta, obveščenosti zaposlenih, njihovi ustrezni usposobljenosti za varno in zdravo opravljanje del, spremljanju zdravstvenega stanja zaposlenih, svetovanju za izboljšanje in ohranjanje zdravja ter organiziranih preventivnih dejavnosti,« pravi Alojz Mešiček, ki v družbi skrbi za področje varstva in zdravja pri delu. Meni, da se je z novim zakonom o varstvu in zdravju pri delu iz leta 1999 in na njem temelječih 25 podzakonskih aktih marsikaj spremenilo. Bistvo je, da se vodilni delavci bolj zavedajo svoje odgovornosti k čemur so pripomogli kvalitetni seminarji iz varstva in zdravja pri delu za vodilne in vodstvene delavce, ki zahtevajo vedno več najrazličnejših podatkov in navodil za varno delo na posameznih področjih. V TE Brestanica sta k urejenosti varstva pri delu veliko pripomogla tudi certifikata ISO 9000 in 14.000. Seveda pa to zahteva veliko več dela in odgovornosti tudi zato, ker je potrebno slediti novim informacijam in jih vključevati v sistem varnosti in zdravja pri delu. Tako postaja področje varnosti in zdravja pri delu vedno bolj zahtevno in široko, kar potrjuje število strokovnih izpitov za opravljanje tega dela. Tu gre za skrb za varnost in zdravje zaposlenih, ki je največja vrednota. Z novo ureditvijo postaja varnost in zdravje pri delu vse bolj ekonomska kategorija, ki zraven psihološkega vidika, lahko tudi kazenskega pregona, finančno oškoduje podjetje vsaj tako kot napaka kake druge vrste. V termoelektrarni za varnost pri delu skrbijo v večji meri sami, razen periodičnih meritev mikro-klime in pregleda nekaterih strojev, za kar najamejo pooblačene institucije. Vsi njihovi delavci so usposobljeni za varno delo na svojih delovnih mestih, za varno uporabo delovne in osebne varovalne opreme na posameznih delovnih mestih.Za uporabo delovne opreme in varno delo so zadolženi vodje del. Uporaba osebne varovalne opreme je določena s pravilnikom, ki tudi določa kateri delavci prejmejo delovno opremo in osebna zaščitna sredstva.Njihovo uporabo kontrolirajo neposredni vodje del, občasno pa tudi služba varnosti in zdravja pri delu. Svoje delavce teoretično izobražujejo s področja varstva in zdravja pri delu s tem, da jim predstavijo zahteve nove zakonodaje, internih predpisov, posebnosti na posameznih delovnih mestih in jih usposabljajo na osnovi ocene tveganja za posamezno delovno meso. Usposabljanje zaključijo s preverjanjem znanja v elektronski obliki. Praktično usposabljanje pa opravijo neposredno na delovnih mestih s predstavitvijo nevarnosti in ukrepov za varno delo.Delavce ob koncu usposabljanja ocenita vodje del in inženir za varstvo pri delu.V elektrarni morajo za razna sanacijska in vzdrževalna dela na vseh treh rezervoarjih za gorivo obvestiti inšpektorja dela. Nalogo nekakšne zaščite delavcev s tega področja v elektrarni opravlja svet delavcev izmed katerih je izvoljen tričlanski odbor za varnost in zdravje pri delu. Sicer pa delavci tudi sami obveščajo službo za varstvo pri delu, če ugotovijo nepravilnosti oziroma nevarnosti pri delu. V Brestanici zelo zahtevnih del, za katere bi bile potrebne posebne zdravstvene zahteve nimajo. Malo imajo tudi delovnih mest, kjer bi lahko zaposlili delavce, ki niso več sposobni opravljati svojega dela. Mešiček pravi, da je sreča, da tudi takih delavcev nimajo veliko.Imajo pa nekatera delovna mesta, kjer je področje dela zelo široko, kamor lahko razporedijo takega delavca. Za urejanje zdravstvenega varstva imajo pooblaščenega zdravnika, ki opravlja zdravstvene preglede, izdela zdravstveno oceno tveganja in daje nasvete pri urejanju zdravstvenega varstva. Ker se v podjetju zavedajo, da je preventiva zelo pomemben faktor za zdravje delavcev, podpirajo rekreacijo delavcev. Pooblaščeni zdravnik si tudi ogleda posamezna delovna mesta v elektrarni in v sodelovanju z odgovornimi svetuje katere aktivnosti so primerne za posamezna dela. V sklopu preventive so imeli letos predavanje o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani ter obnovitveni tečaj prve pomoči, saj v podjetju vedo, da skrb za zdravje posameznika, pomeni tudi uspešno delo na svojem delovnem mestu. Rezultat dobre preventive in sistematičnega osvešča-nja s področja varstva pri delu, je tudi malo nesreč pri delu. V zadnjih letih imajo dve do tri lažje poškodbe do katerih pride povsem naključno. Posebna skrb za varno in zdravo delo Uspešnost poslovanja podjetja zahteva od vodstva družbe, da poleg kakovosti dela zagotavlja tudi varnost na delovnih mestih, ohranjanje zdravja in delovne zmožnosti zaposlenih delavcev, je pojasnil Jurij Žvan, strokovni sodelavec Elektra Ljubljana. Stanje na področju varnosti in zdravja pri delu mora biti eden od elementov ocenjevanja uspešnosti poslovanja posamezne družbe in je odraz globalne urejenosti na področju zagotavljanja varnega dela. Tudi Elektro Ljubljana, d. d., izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih, vključno z obveščanjem in usposabljanjem delavcev za varno delo in ustrezno organiziranostjo delovnih procesov. V skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 56/99) je uprava decembra 2001 sprejela izjavo o varnosti z oceno tveganja. Izjava temelji na predhodnih ugotovitvah in oceni verjetnosti tveganja na posameznih delovnih mestih za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Postopek ocenjevanja tveganja za posamezno delovno mesto obsega opredelitev posameznih nevarnosti in škodljivosti pri delih, opise posameznih del in nalog, ki so izpostavljeni tveganju, oceni ravni stopnje tveganja, določitvi potrebnih korektivnih ukrepov za preprečevanje tveganja ter revizijo pri spremembah tehnoloških postopkov in uvajanju novih tehnologij. Izjava o varnosti z oceno tveganja oblikuje politiko varnosti in zdravja v podjetju. V Elektru Ljubljana izvaja strokovne naloge s tega področja služba za varnost in zdravje pri delu, ki deluje po letnem programu dela, ki ga sprejme uprava družbe. Poudarek dela službe je na zagotavljanju izvajanja varnostnih pravil in ukrepov, ki so predpisani z varnostnimi pravili za delo na elektroenergetskih po-strojih in varstvenimi pravili za gradbeno-montažna dela. Ta pravila pomenijo temeljne zahteve za izvajanje varnega dela na elektroenergetskih postrojih, delovi- ščih in delovnih mestih. Posebna skrb je namenjena usposabljanju zaposlenih za varno in zdravo delo. Permanentno usposabljanje in obveščanje delavcev s področja tehnike varnega dela in varnih delovnih razmer je glavni ukrep za zagotavljanje varnega dela. Izobraževanje iz varstva pri delu in požarnega varstva poteka v skladu s programom izobraževanja iz varstva pri delu in požarnega varstva, ki je odvisen od posameznih zahtev delovnega mesta in posebnih pogojev, določenih v zvezi z zagotavljanjem varnega in zdravega dela. V izobraževanje so vključeni vsi delavci, ki prvič sklenejo pogodbo o zaposlitvi, ter delavci, ki opravljajo na vsake dve leti periodični preizkus znanja iz varstva pri delu in požarnega varstva. Poleg rednega osnovnega usposabljanja delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva zagotavlja podjetje tudi usposabljanje za delavce, ki opravljajo dela s sredstvi za delo na mehanizirani pogon, kot so: delo z motorno verižno žago, delo z avtodvigali, delovnimi košarami, platformami, viličarji itd. Te programe izvajajo zunanje pooblaščene institucije na podlagi posameznega sprejetega programa usposabljanja. Posebni programi izobraževanja se nanašajo tudi na usposabljanje delavcev za: reševanje in dajanje prve pomoči, praktično usposabljanje za varstvo pred požarom, usposabljanje pooblaščenih delavcev, ki izvajajo operativne naloge varstva pred požarom, dopolnilno izobraževanje pooblaščenih delavcev, ki so neposredno odgovorni za varno delo delavcev in usposabljanje vodilnih in vodstvenih delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva. V skladu s Pravilnikom o preiskavah delovnega okolja in preizkusih sredstev za delo ter Pravilnikom o varnosti in zdravju pri delu pri uporabi delovne opreme zagotavljajo, da zunanje pooblaščene organizacije izvajajo predpisane preglede delovnega okolja in delovne opreme na mehanizirani pogon in dvigalnih napravah. Varstveni ukrepi v zvezi s posebnimi delovnimi razmerami zahte- vajo, da delavec pri svojem delu uporablja predpisano osebno varovalno opremo. Delovna oprema, ki jo uporabljajo delavci za osebno varnost pri delu, mora tako ustrezati zahtevam preprečevanja nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu, zato si v podjetju prizadevajo, da bi zagotovili kar najvišjo raven kakovosti v skladu s predpisanimi standardi. Nabava in dodelitev osebne varovalne opreme, ki jo delavci uporabljajo pri delu, poteka usklajeno za celotno javno podjetje v skladu z oceno tveganja. Na področju zdravstvenega varstva zaposlenih sprejema podjetje ukrepe za spremljanje, izboljšanje in ohranitev zdravja ter zmanjšanje obolenj in poškodb delavcev. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ter Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev so v oceni tveganja opredeljene posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo. Elektro Ljubljana določa posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za izvajanje določenega dela v delovnem procesu ali zaradi uporabe določenih sredstev za delo, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v zvezi z delom. Zdravstvene zahteve za posamezna delovna mesta so določene na podlagi veljavne sistematizacije delovnih mest, ocene tveganja za posamezno delovno mesto, zdravstvene ocene delovnih mest in rezultatov meritev obremenitev ter škodljivosti v delovnem okolju. Na podlagi zbrane zdravniške dokumentacije je izdelana ocena zdravstvenega stanja in delazmo-žnosti zaposlenih, iz katere je razvidno, da ima 18,5 odstotka delavcev zdravstvene omejitve v zvezi z delom. Vsi delavci s tako ali drugačno zdravstveno omejitvijo opravljanja del so bili prerazporejeni na dela, ki ustrezajo njihovi delazmožnosti. Tudi podatki o invalidnosti kažejo, da je v podjetju zaposlenih 5,9 odstotka delavcev, ki imajo status invalida II. ali III. kategorije. Splošna ugotovitev je, da je veliko število odkritih bolezni in zdravstvenih okvar posledica težkih fizičnih obremenitev, neugodnih vremenskih razmer pri delu ter povečevanja delovne dobe za- 7 8 poslenih. Najbolj pogoste zdravstvene omejitve v zvezi z delom so: omejitev dela na višini in dvigovanje težkih bremen. Delavci, pri katerih so ugotovljeni posamezni bolezenski znaki, so napoteni v ustrezne zdravstvene ustanove, zaradi nadaljnjih zdravniških preiskav ali ambulantnega zdravljenja. V okviru programa imunoprofilakse za osebe, ki so pri delu izpostavljene nalezljivim boleznim, omogoča podjetje delavcem brezplačno cepljenje proti gripi in cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Delovne nezgode in posledična odsotnost z dela zaradi poškodb pomenijo neposredni in posredni materialni strošek delodajalcu, zato je v interesu uprave, da na podlagi ocene tveganja zagotovi delavcem vse potrebne ukrepe za optimalno varnost in zdravje pri delu. V zadnjih letih ugotavljajo zmanjšanje števila delovnih nezgod, ki so pretežno lažje mehanske poškodbe. V poročilu o poškodbah za leto 2002 so navedeni naslednji podatki: skupno število evidentiranih poškodb v javnem podjetju je bilo 46, od tega 33 na delu in 13 na poti na delo; od skupnega števila poškodb na delu je bilo 31 lažjih in 2 težje; pri poškodbah so prevladovale poškodbe zaradi dela s sredstvi za delo in prevoz oseb ter hoje; pregled števila poškodovanih delavcev po kvalifikacijski strukturi kaže, da je bilo največ poškodovanih kvalificiranih delavcev elektro stroke. Pri pregledu in razvrstitvi poškodb po posameznih delih telesa prevladujejo predvsem poškodbe nog in rok. Kazalci kažejo, da znaša pogostost poškodb na sto zaposlenih 6,2 delavca, število izgubljenih delovnih dni zaradi poškodbe pa je 15,3 na poškodbo. Ob tem je Zvan še poudaril, da je le zdrav delavec tisti, od katerega lahko podjetje pričakuje, da bo v celoti uspešno opravljal svoje delo in s tem kar največ prispeval k prihodku podjetja. Tabela 1 Graf1: Primerjava delovni dnevi - bolni?ka - nezgode Delovni dnevi 95% Id nezgode pri delu 0,6% Id bolniška 5% Graf 2: Upadanje nezgod pri delu 3 pri delu I nesreče na pot 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 Leta 1999 2000 2001 2002 Opravili raziskavo nezgod pri delu Kot je sporočil Miroslav PeËov-nik, strokovni sodelavec Elektra Maribor, so lani na področju varstva in zdravja pri delu opravili vsa dela, ki so opredeljena po zakonskih določilih. V zvezi s tem je omenil naslednje: zakonska ureditev Izjave o varnosti z oceno tveganja - prva revizija, tehnično varstvo (pregledi delovnih sredstev, delovnih prostorov, delo-višč, delovnih skupin), izobraževanje na področju VZD in PV (tečaji, izpiti, seminarji), požarno varstvo (pregledi gasilnikov, pregledi hidrantnega omrežja, pregledi prostorov), zdravstveno varstvo (preventivni pregledi, medicinske ocene DM), pravno varstvo (izdelava pravilnikov, navodil, testov, drugi akti), osebna varovalna oprema in tehnična zaščitna sredstva (sodelovanje ob nabavi, pregledi, prikazi uporabe). Delo z Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je bila sprejeta leta 2001, je bilo treba nadaljevati v skladu s Pravilnikom o izdelavi Izjave o varnosti z oceno tveganja in v ta namen so bile opravljene stalne revizije inšpekcijskih služb. Izvedli so raziskavo in izdelavo posameznih analiz nezgod pri delu. Podatki o nezgodah pri delu so prikazani v posameznih grafih poročila. Iz poročila je treba posebej poudariti, da je bilo lani skupno število nezgod samo 36, kar je glede na dejavnost, kakršno opravljajo, zelo malo. Vse to nedvomno kaže, da delavci pri Nezgode Mehanske ElektriËne Pot Nezgode Izgubljeni skupaj delovni dnevi Lažje 30 36 Težje 0000 SKUPAJ 30 36 632 1 5 1 5 svojem delu upo?tevajo navodila za varno delo, in da sluaba varstva in zdravja pri delu s svojimi poobla?Ëenci, ki izvajajo operativne naloge na obmoËnih in storitvenih enotah, skrbi, da se predpisani varstveni ukrepi pri delu tudi dosledno upo?tevajo in izvajajo. Glavnina vseh nezgod je mehanskega izvora (tabela 1). Mehanske nezgode so odvisne od delovnega okolja in narave dela. Njihovo delo je preteano terenskega znaËaja, zato se delovne nezgode pripetijo najveËkrat med raznim transportom, dvigovanjem bremen in pri hoji po terenu na poti od delovi?Ëa do delovi?Ëa. Vsi drugi statistiËno izmerljivi podatki pa so v mejah priËakovanih rezultatov in ni vidnih odstopanj glede na minulo obdobje. Graf 1 prikazuje razmerje med efektivnimi delovnimi dnevi, izgubljenimi delovnimi dnevi zaradi bolni?kega staleaa in izgubljenimi delovnimi dnevi zaradi nezgod pri delu. Pri izgubljenih dneh zaradi nezgod pri delu gre za 0,6 odstotka v razmerju do skupnih delovnih dni. Na grafu 2 je vidno upadanje nezgod pri delu in delo vseh je usmerjeno k temu, da se ta premica tako nadaljuje. Pri preventivi prednost izobraaevanju Strokovni sodelavec Elektra Celje Mihael Tabor je pojasnil, da je podroËje varnosti in zdravja pri delu v tem podjetju organizirano kot referat, v katerem je zaposlen en delavec, na dislociranih enotah Kr?ko in Slovenj Gradec pa na tem podroËju opravljata delo ?e dva strokovna delavca. S tako organizacijo sku?ajo Ëim bolj zadostiti doloËilom Zakona o varnosti in zdravju pri delu in seveda vsem tehniËnim, pravnim in operativnim nalogam, ki so jih kot delodajalec dolani izvajati in zagotavljati. Minulo obdobje je namreË na podroËju varnosti in zdravja pri delu pomenilo, da so se delodajalci odloËili izpolnjevati doloËila, katerih temelje je postavil Zakon o varnosti in zdravju pri delu v letu 1999. Najpomembnej?e doloËilo zakona je gotovo izdelava in sprejetje Izjave o varnosti z oceno tveganja, ki jo je za vsa podjetja elek- trodistribucije Slovenije v sodelovanju z delovno skupino za varnost in zdravje ter poaarno varnost izdelal Zavod Ekosistem iz Maribora. Izjava o varnosti je bila izdelana za 77 tipiËnih skupin delovnih mest. Podlaga za izdelavo je bil Pravilnik o naËinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, druaino in socialne zadeve. Seveda pa je bilo s tem predpisom zado?Ëeno le do prvih sprememb, tako tehnolo?kih kot organizacijskih, saj je Izjavo o varnosti ob vsaki novi spremembi ali nevarnosti na delovnem mestu treba dopolnjevati in usklajevati z dejanskim stanjem. Pri izvajanju preventivnih ukrepov dajejo prednost ustreznemu izobraaevanju in usposobljenosti delavcev, saj menijo, da je poznavanje nevarnosti prvi pogoj za pravilno ukrepanje. Poleg tega po?iljajo zaposlene na predhodne, obdobne, kontrolne in izredne zdravstvene preglede k trem poobla?Ëenim dispanzerjem medicine dela, prometa in ?porta, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Delavci na delovnih mestih s poveËano nevarnostjo opravljajo pregled v obdobju enega do treh let, drugi pa na pet let ali po navodilu zdravnika. Medicinsko programiranega oddiha ne izvajajo. V predpisanih rokih (2 in 5 let) vsi zaposleni opravijo preizkus usposobljenosti za varno in zdravo delo. Preizkuse znanja opravljajo vsi zaposleni, in sicer ob sprejemu na delovno mesto ter vsaki dve leti delavci, ki delajo na delovnih mestih s poveËano nevarnostjo; ti opravijo tudi na podlagi doloËil praktiËni preizkus usposobljenosti in vsakih pet let drugi zaposleni. Na podroËju varnosti in zdravja pri delu sodelujejo z institucijami, ki so si na podroËju VZD pridobile predpisano dovoljenje za delo in ki zagotavljajo ustrezno kakovost pri izvedbi naroËila (IVD, ZVD, CPV, Ekosystem, Zavas ter dispanzerji MDP©). Stanje glede ?tevila po?kodb pri delu se bistveno v zadnjih petih letih ne spreminja in jih je v povpreËju 48 na leto. Ugotavljajo, da se rahlo poveËuje ?tevilo prometnih nesreË ter po?kodb delavcev pri prihodu na delo in odhodu z njega. Iz letnih poroËil dispan- zerjev MDP© poklicnih obolenj nimamo evidentiranih. Poseben problem pa pomeni invalidnost delavcev. Zaposlujejo kar 62 invalidov ob pribliano 700 zaposlenih. To so v veliki veËini osebe, ki so bile sprejete na delo zaradi potreb po nemotenem delovnem procesu na terenu in so sedaj nezmoane za to delo. Nekateri invalidi imajo komaj 15 let delovne dobe. Iz poroËil poobla?Ëenih zdravnikov po obdobnih pregledih pa v prihodnosti ne priËakujejo izbolj?anja. Stanje je skrb zbujajoËe, saj nimajo za te delavce ustreznega dela in delovnih mest, zato bi morali v elektrogospodarstvu kot celoti poiskati ustrezne re?itve, kot so dodatno zavarovanje, prekvalifikacija, invalidske delavnice in podobno. PoroËanje in?pekcijskim organom je doloËeno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, in sicer najveËkrat v zvezi s po?kodbami pri delu, saj je treba sporoËiti vsako po?kodbo, ki zahteva izostanek z dela, dalj?i od treh delovnih dni. Poleg tega sporoËajo ?e oddajo del tujim izvajalcem oziroma nevarnih del in evidence o nastalih poaarih. Obve?Ëanje in poroËanje, ki se nana?a na varnost pri delu in poaarno varnost, opravijo strokovni delavci sluabe za varstvo in zdravje pri delu. Navodila za varno delo so sestavni del vsakega delovnega postopka. Praviloma so navodila priloaena k delovni opremi, Ëe gre za opremo, ki je povezana z delovnim postopkom. Za dosedanja opravila pa imajo posamezna navodila izdelana, nekatera pa so doloËena tudi s splo?nimi akti, ki so v uporabi. Vse bolj pogosto so v uporabi razne kemikalije in nevarne snovi, ki morajo imeti predpisane dokumente, sicer sta njihova uporaba in ravnanje z njimi prepovedana, ne nazadnje tudi zaradi vse bolj strogih zahtev pri varovanju Ëlovekovega delovnega in aivljenjskega okolja. V podjetju imajo sprejet naËrt gospodarjenja z odpadki. Nemajhen problem tudi omejitve pri delu Po besedah Davorina Lebana, strokovnega sodelavca Elektra Primorska, je z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in dopol- 9 nitvami delodajalcu naloaeno, da zagotovi zaposlenim varne in zdravju ne?kodljive delovne razmere. Z namenom, da bi v okviru elektrodistribucijskih podjetij Slovenije kolikor toliko poenotili izdelavo ocene tveganja, je konec leta 1999 delovna skupina za varnost in zdravje pri delu ter poaarno varnost (GIZ distribucije elektriËne energije) v sodelovanju z mariborskim zavodom Ekosystem pripravila Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je bila nato sprejeta v posameznih distribucijskih podjetjih. V tem aktu so zajeti ukrepi, ki vkljuËujejo prepreËevanje tveganj, zagotovitev informacij delavcem, usposabljanje in zagotavljanje ustreznega znanja delavcem, naËine ukrepanj ter zagotovitev sredstev. Ocenjevanje tveganja seveda ni naloga, ki je uresniËena enkrat za vselej, ampak je treba to delo obnoviti in izdelati popravke, kadar obstajajo doloËeni razlogi, kot so denimo spremembe delovnega procesa, neustrezni preventivni ukrepi in podobno. V Elektru Primorska prav zdaj izvajajo dejavnosti za revizijo ocene tveganja. Preizkuse teoretiËne in praktiËne usposobljenosti za varno delo delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja veËja nevarnost za po?kodbe in zdravstvene okvare, izvajajo po programu teoretiËnega in praktiËnega usposabljanja delavcev za varno delo (v dveletnih rokih - ob prvi zaposlitvi, vsaki naslednji razporeditvi in drugih spremembah). Delavce usposabljajo neposredno odgovorni delavci, ki so leta 2002 pridobili ustrezno tovrstno znanje. O uspe?no opravljenem praktiËnem preizkusu usposobljenosti za varno delo izdajo zapisnik. TeoretiËni preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu opravljajo vsi delavci pri strokovnem delavcu za varnost in zdravje pri delu. V skladu z zakonodajo poroËajo ustreznim in?pekcijam: vsako nezgodo pri delu, ki je imela za posledico nezmoanost dela naj- manj tri zaporedne delovne dni, zaËetek delovnega procesa, pri katerem obstajajo veËje nevarnosti za po?kodbe in zdravstvene okvare, nastanek poaara in prijavo gradbi?Ëa skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na zaËasnih in premiËnih gradbi?Ëih. Za specifiËne delovne postopke v elektrodistribuciji imajo skupna navodila za delo, ki jih uporabljajo v vseh elektrodistribucij-skih podjetjih. NaËeloma mora proizvajalec ali dobavitelj za vsako novo delovno napravo priloaiti navodila za ravnanje z njo in njeno vzdraevanje. Aal pri tem nemalokrat ugotavljajo, da navodila manjkajo ali pa so napisana zelo pomanjkljivo. Nedvomno je stalno in neposredno izobraaevanje delavcev najveËji preventivni ukrep za zagotovitev in ureditev predpisane varnosti in zdravja pri delu. To ne pomeni samo izobraaevanje s strani strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, ampak tudi izobraaevanje - seznanjanje delavcev s strani neposredno odgovornih delavcev. V veËini obravnav ?kritiËnih primerov« se ?e vedno ugotavlja pomanjkljivo seznanjanje delavcev, ki opravljajo doloËena dela po svoji presoji brez predpisanih doloËil in omejitev, ker jih paË ni nihËe seznanil z njimi. Podjetje Elektro Primorska na podroËju varstva in zdravja pri delu sodeluje predvsem z zunanjimi strokovnimi in?titucijami, ki imajo ustrezna pooblastila oziroma koncesije za izvajanje tovrstnih del (IVD Maribor, Ekosystem, Kodus, Zavas). Zdravstvene preglede delavcev izvajajo pogodbeni izvajalci medicine dela, prometa in ?porta v Idriji, Tolminu, Novi Gorici, Seaani, Postojni, Ilirski Bistrici in Kopru. Njihovo delo koordinira poobla?Ëeni zdravnik. Do sedaj so bili preventivni pregledi Ëasovno opredeljeni glede na delovne razmere na eno, tri in pet let, s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa se bodo roki pregledov drugaËe doloËali, in sicer na podlagi ocene tveganja in mnenja medicine dela. Glede po?kodb pri delu v Elektru Primorska v obdobju od leta 1992 do 2002 ugotavljajo naslednje stanje: (glej tabelo spodaj) Slaba polovica vseh nezgod je nastala pri prevozu in transportu materiala, nezgod zaradi udara z elektriËnim tokom je razmeroma malo, izostanki z dela zaradi nezgod pri delu pa sestavljajo deset odstotkov vseh izostankov. Vseh invalidov (II. in III. kategorije) je 27. Veliko delavcev, predvsem elektromonterjev, ima razne omejitve pri delu, kot so prepoved dela na vi?ini, prepoved dvigovanja teajih bremen, prepoved hoje po neravnem terenu itd., kar povzroËa teaave neposrednim vodjem pri dnevnem razporejanju del. Enake teaave imajo vodje, ko razporejajo delavce, ki imajo doloËene omejitve za pripravljenost na domu. Skrb zbujajoËe je predvsem dejstvo, da imajo omejitve delavci v najaktivnej?ih letih. Prerazporeditev delavcev z zmanj?animi delovnimi zmoanostmi pomeni v elektrodistribuciji velik problem, saj je skladi?Ënikov, telefonistov in pomoanih delavcev hitro dovolj. Ker se stanje, kot je videti, ?e ne bo kmalu izbolj?alo, je potreben globalni naËin re?evanja te problematike. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin in dopisniki Po?kodbe pri delu v Elektru Primorska 10 Leto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Laaje 57 40 31 38 35 51 29 29 38 21 25 Teaje 12542134345 JUNIJA ZNOVA VISOKA RAST PORABE Povpra?evanje po elektriËni energiji se ?e naprej poveËuje, saj smo junija v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli kar 987,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 5,6 odstotka veË kakor junija lani in tudi za 4,7 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano z leto?njo elektroenergetsko bilanco. Odjem se je poveËal tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s prevzetimi 234 milijoni kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegli za 2,8 odstotka, ?e bolj pa se je zvi?ala poraba petih distribucijskih podjetij. Slednja so namreË junija iz prenosnega omreaja prevzela kar 753,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije in tako lanski junij presegla za 45,7 milijona kilovatnih ur oziroma za 6,5 odstotka. Odjem petih distribucijskih podjetij je bil za dobrih 6 odstotkov tudi nad bilanË-nimi priËakovanji, Ëeprav je bila rast te spremljane skupine v prvih ?estih mesecih vendarle zmernej?a in je zna?ala 3,6 odstotka. junij 2002 junij 2003 [J NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ o> •S •S .** Pomanjkanje padavin junija se je odraaalo tudi na vodostaju slovenskih rek, pri Ëemer se je zmanj?anje pretoka poznalo ?e zlasti v proizvodnji na Savi in SoËi, Ëeprav so bili doseaeni rezultati slab?i od priËakovanih tudi na verigi Dravskih elektrarn. Tako so slovenske hidroelektrarne junija skupaj zagotovile 265,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 41,9 milijona kilovatnih ur ali za 13,6 odstotka manj kakor v istem Ëasu lani. Za pokritje vseh potreb smo zato morali karseda izrabiti vse razpoloaljive proizvodne zmogljivosti termoelektrarn in jedrske elektrarne Kr?ko, ki so skupaj zagotovile 691,5 milijona kilovatnih ur in tako prvotne naËrte presegle skoraj za tretjino. Precej elektriËne energije pa smo morali zagotoviti tudi z nakupom v tujini, ki je junija dosegel 296,1 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegel za skoraj 200 odstotkov. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu OB POLLETJU 5rS-0DST0TNA RAST Poraba elektriËne energije v Sloveniji nezadrano raste, tako da smo v prvih ?estih leto?njih mesecih iz prenosnega omreaja prevzeli ae 6 milijard 43,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 5,8 odstotka veË kakor v prvi polovici leta lani in tudi za dobre 3 odstotke veË, kakor je bilo sprva naËrtovano. Poraba se je obËutneje poveËala ?e zlasti pri neposrednih odjemalcih, ki so do zaËetka julija porabili milijardo 368,6 milijona kilovatnih ur (14-odstotna rast), za 3,6 odstotka pa je v primerjavi z lani bil veËji tudi odjem petih distribucijskih podjetij in je skupaj zna?al ae 4 milijarde 674,8 milijona kilovatnih ur. Na proizvodni strani pa so bila odstopanja manj?a, saj nam je v ?estih mesecih iz domaËih virov uspelo zagotoviti 6 milijard 169,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni le 0,9-odstotni padec. GWh 600 500 400 300 200 100 DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB ? unij 2002 D junij 2003 GWh 1200 900 . ¦ 600 300 ¦ ]_l i i junij 2002 junij 2003 H proizvodnja Uporaba [Juvoz H izvoz 11 81 Spodbuda UPORABI BIOGORIV Vlada je na predlog Ministrstva za okolje, prostor in energijo v okviru predloga sprememb in dopolnitev zakona o trošarinah julija sprejela tudi določbo, po kateri so biogoriva opredeljena kot pogonska goriva, oproščena trošarin. Taka goriva so na primer biodiesel, pridobljen iz oljne ogrščice, bioetanol, biometanol, biodi-metileter, biološko olje ter bioplin. V Sloveniji je trenutno največ tehnoloških možnosti prav za proizvodnjo biodiesla, ki je lahko pridobljen iz oljne ogrščice, soje, sončnic in drugih oljnic ter iz odpadnih jedilnih olj in odpadnih maščob živalskega pa tudi rastlinskega izvora. Biodiesel je alternativno gorivo, ki nadomešča navadno dieselsko gorivo mineralnega izvora. Uporablja se lahko kot gorivo predvsem v novih modelih osebnih avtomobilov z dieselskim motorjem, v kmetijski mehanizaciji in avtobusih, predvsem v mestnem prometu. Oprostitev plačila trošarine za biodiesel omogoča konku-renčnejšo prodajno ceno tega alternativnega vira, saj ima biodiesel v primerjavi s proizvodnjo dieselskega goriva mineralnega izvora dvakrat višjo proizvodno ceno. Z omenjeno oprostitvijo trošarine se torej odpira realna možnost, da bomo biodiesel oziroma druga biogoriva začeli proizvajati tudi v Sloveniji, za kar smo si na ministrstvu intenzivno prizadevali zadnji dve leti. Služba za odnose z javnostmi MOPE S OCA ZALILA DEL STROJNICE V drugi polovici junija so delavci Rudisa opravljali revizijo in vzdrževalna dela na HE Doblar II. V ta namen so izpraznili dovodni kanal. Konec junija so po koncu del na turbinskem delu in zaprtju vseh vstopnih odprtin začeli s polnjenjem iztočnega trakta preko ventilov na iztočnih zapornicah. Nenadoma je voda vdrla v del strojnice preko steklenega okna, ki so ga namestili za potrebe Turboinštituta za opazovanje obnašanja vode na lopaticah turbine. Voda je pod močnim pritiskom vdrla do kote 103,6 metra in zalila del strojnice. Takoj po vdoru vode so delavci zaustavili delovanje elektrarne in tako znižali raven vode za dva metra. Na pomoč pa so jim prišli tudi gasilci, ki so vodo iz elektrarne črpali kar osem ur. Nenaden vdor vode, ki pri hidroelektranah ni redkost, jim je tokrat povzročil od 50 do 100 milijonov tolarjev škode. Za odpravo posledic bo treba očistiti strojnico, turbinski jašek in generator, ki ga bo treba tudi osušiti. Posebnega čiščenja in sušenja bodo deležni tudi turbin- Foto arhiv SENG ski ležaji in elektro oprema z elektro motorji. Elektronske naprave pa bo treba zamenjati. Po prvih predvidevanjih delavcev SENG naj bi najnovejša elektrarna na Soči stala vsaj štirinajst dni. V tem času bodo zaprli tudi stekleno okno. Minka Skubic 'M\\\m\m Strategija sloni na treh stebrih Ko iščemo bolj ali manj okvirne informacije o načrtih za nujno prestrukturiranje elektrodi-stribucijskih podjetij, večkrat dobimo znano pojasnilo, da se mnoge zadeve usodno prepletajo s poslovnimi skrivnostmi podjetij. Roko na srce: Eno so informacije o grobih obrisih načrtovanih dejavnosti, drugo so informacije o podrobnostih! Na poti v Evropo si ni moč zamisliti, da uprave na tem področju ne bi imele vsaj najmanjše predstave o nadaljnjem razvoju svojih podjetij. Kaj o tem menijo na upravi delniške družbe Elektro Ljubljana? Kot je razvidno iz pisanja njihovega glasila, dvočlanska uprava razmišlja o razvojni strategiji, ki sloni na treh ključnih stebrih. Prvi steber temelji na vzpostavitvi preglednega, optimalnega ter racionalnega načina izvajanja reguliranih dejavnosti, ki bodo v skladu z zakonom zagotavljale stalne zanesljive in kakovostne dobave električne energije. Drugi steber temelji na stalnem povečevanju prihodka družbe skozi pospešen razvoj in trženje novih tehnologij ter potrebam in željam odjemalcev prilagojenih paketov storitev. Tretji steber pa temelji na odkrivanju tržnih niš kot poslovnih priložnosti za širitev obstoječega poslovnega sistema z novimi družbami ob obstoječih kadrovskih potencialih. Iz tega vsaj po načelni plati ni težko razbrati, kaj si v podjetju želijo doseči, ni pa še odgovora na vprašanje, kakšne bodo konkretne poteze pri prestrukturiranju podjetja Elektro Ljubljana. Navsezadnje se vse začenja in konča pri Pri Ërpanju vode so pomagali tudi gasilci. ceni in denarju, da o drugih vplivih na to dogajanje sploh ne govorimo. Miro Jakomin Zamenjali direktorja Sredi julija je nadzorni svet Termoelektrarne Trbovlje na podlagi razprave o uresniËevanju razvojne politike podjetja predËasno in sporazumno razre?il dosedanjega direktorja Sama Pajerja. Slednjemu je bil lani podalj?an drugi mandat vodenja elektrarne. Za vr?ilca dolanosti direktorja so do imenovanja novega direktorja imenovali Marka Agreaa, dosedanjega namestnika direktorja TE-TOL. Konec meseca pa je bil objavljen razpis za novega direktorja druabe. Glede na kratek - osemdnevni - rok prijave, priËakujemo, da bodo imeli v TET kmalu novega direktorja. Minka Skubic LEKTRO GORENJSKA .Minulo leto s spodbudnimi rezultati Vlada je na seji 24. julija sprejela letni poroËili Elektra Gorenjska za leto 2003, iz katerih je mogoËe razbrati, da sta tako druaba Elektro Gorenjska kot skupina Elektro Gorenjska poslovali uspe?no. Tako je druaba Elektro Gorenjska lansko poslovno leto konËala z dobiË-kom v vi?ini 441 milijonov tolarjev. Ta je rezultat razlike med vrednotenjem stvarnega vloaka v hËerinsko druabo in vrednostjo osnovnih sredstev Elektro Gorenjske. Pet odstotkov dobiËka je bilo v skladu z zakonom o gospodarskih druabah razporejenega v zakonske rezervne druabe, 209 milijonov v druge rezerve iz dobiËka, preostanek (okrog 209 milijonov) pa pomeni bilanËni dobiËek druabe, katerega razporejanje je v pristojnosti skup?Ëine. Druaba je leta 2002 ustvarila dobrih 17 milijard prihodka, od tega veË kot 14 milijard s prodajo elektriËne energije in iz cene za uporabo omreaij. Odjemalcem so prodali 897 GWh elektriËne energije, kar je en odstotek veË kakor leto prej. Za pokrivanje potreb odjemalcev in izgub na distribucijskem omreaju so skupaj prevzeli 949 GWh energije oziroma dobre tri odstotke veË kakor leto prej. Lani je druaba v obnovo in razvoj omreaja vloaila dobri dve milijardi tolarjev, ki so bili namenjeni predvsem sanaciji slabih napetostnih razmer, prehodom z 10 kV na 20 kV nivo ter rekonstrukcijam transformatorskih postaj in raz?iritvi oziroma posodobitvi nizkonapetostnega om- reaja. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoËa druaba Elektro Gorenjska, d. d., ter odvisna druaba Gorenjske elektrarne, d. o. o, kjer poteka proizvodnja elektriËne energije v kvalificiranih elektrarnah. Lani se je v druabah, vkljuËenih v skupino Elektro Gorenjske, nadaljevala leta 2001 zaËeta liberalizacija in deregulacija trga z elektriËno energijo. Poslovno leto je skupina sklenila s Ëistim dobiËkom v vi?ini 539 milijonov tolarjev. Sredstva za naloabe v vi?ini dobrih dveh milijard tolarjev so namenili tudi za obnovo malih hidroelektrarn. Sluaba za odnose z javnostmi MOPE EMOGOVNIK VELENJE Na DEPONIJI VENDARLE DOVOLJ PREMOGA Tudi v leto?njem delovnem koledarju Premogovnika Velenje je bil v zaËetku avgusta predviden kolektivni dopust, ki pa je bil zaradi izjemnih energetskih razmer in majhne koliËine premoga na deponiji nekaj Ëasa pod vpra?anjem. Zaradi su?e in zato veËjih potreb po premogu so rudarji maja, junija in julija delali tudi nekaj sobot, in ae v prvi polovici leta presegli naËrtovani odkop za ta Ëas ter odkopali tudi dodatne koliËine premoga, za katere so se dogovorili s svojim lastnikom, holdingom Slovenske elektrarne. Na deponiji je sedaj dovolj premoga, tako da lahko gredo rudarji na naËrtovani kolektivni dopust. Po besedah direktorja Premogovnika Velenje dr. Evgena DervariËa so velenjski rudarji od zaËetka leta do 22. julija nakopali nekaj manj kakor 2,4 milijona ton premoga, do konca leta pa naËrtujejo proizvodnjo 4,210 milijona ton premoga. ?Dvaindvajsetega julija je bilo na deponiji okrog 80.000 ton premoga, TE© na dan porabi okrog 10.000 ton premoga, mi pa ga nakopljemo povpreËno 18.500 ton na dan. Glede na to je uprava Premogovnika sprejela sklep, da bomo tudi letos v podjetju imeli kolektivni dopust, in sicer od 4. do 14. avgusta. V poletnih mesecih je poraba energije sicer manj?a, vendar so leto?nje energetske razmere po vsej Evropi zelo slabe in zaradi su?e energije povsod primanjkuje. To je tudi poglavitni vzrok, da bo na?a proizvodnja premoga letos presegla glavno naËrtovano proizvodnjo za 460.000 ton, in to je za na?e podjetje, seveda, dobro,« je dejal dr. DervariË. Simona Prah 13 14 IlliUIHIliWiWI VtrboVljah dVe MUHI NA EN MAH Ale? Berger, direktor podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik, in Mitja Nerima, direktor podjetja Biro M&A, sta v zaËetku poletja v Trbovljah podpisala najemno pogodbo za 11.615 kvadratnih metrov veliko zemlji?Ëe v lasti Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Kot so pojasnili v RTH-ju, kamni?ko podjetje Biro M&A skupaj z avstrijskim investitorjem v Trbovljah naËrtuje gradnjo obrata za proizvodnjo bakrene lakirane aice, ki bo edino tovrstno podjetje v Sloveniji. Njihov izdelek bo bakrena lak aica (z enim, dvema ali tremi sloji laka v razredu premera od 0,025 do 1,000 milimetrov), ki se uporablja v elektroindustriji, avtomobilski, akustiËni, urarski industriji, pri gospodinjskih aparatih, mobilni telefoniji in drugod. Pridobivanje dovoljenj ae poteka, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla v zaËetku leta 2004. V prvi fazi projekta naËrtujejo med 50 in 60 novih delovnih mest. Kot je znano, podjetje Rudnik Tr-bovlje-Hrastnik posluje v skladu z Zakonom o postopnem zapiranju RTH, po katerem je predvideno postopno zaprtje rudnika do leta 2012. S tem je povezano gospodarno ravnanje z zemlji?Ëi, ki se spro?Ëajo ob opu?Ëanju proizvodnje. Vodstvo RTH pri sklepanju nepremiËninskih pogodb sledi cilju dobrega gospodarja, ki v skladu s kadrovsko socialnim programom skrbi tudi za prezaposlovanje preseane rudni?ke delovne sile. Miro Jakomin r RODOR TUDI NA BOSANSKI TRG Istrabenzova druaba Energetski sistemi, ki jo vodi dr. Robert Golob, je pred nedavnim podpisala druabeno pogodbo z druabo Intrade Energija iz Sarajeva. Tako so KoprËani postali 51-odstotni lastnik te druabe, ki ae ima podpisano koncesijsko pogodbo za gradnjo ?tirih malih hidroelektrarn na obmoËju Fojnice s skupno moËjo okrog pet megavatov. Istrabenzova druaba bo v ta projekt vloaila sedem milijonov evrov, celotno gradnjo hidroelektrarn in distribucijo elektriËne energije pa bo izvajala skupna druaba. S tem v skupini Istrabenz uresniËujejo pomemben del usmeritev strate?kega razvoja na podroËju energetike, kjer je velik del dejavnosti namenjen programom za poveËanje izrabe obnovljivih virov energije. Pri zasledovanju teh ciljev pa se ne omejujejo samo na domaËi trg, temveË i?Ëejo poslovne priloanosti tudi v nekaterih sosednjih draavah, ?e zlasti na obmoËju Alpe - Jadran. Sicer pa se Istrabenzova druaba Energetski sistemi vklju- Foto Miro Jakomin Ëuje v program gradnje malih hidroelektrarn kot prvi tuji investitor na obmoËju Bosne in Hercegovine. Gradnjo prve elektrarne naj bi zaËeli ?e letos, prikljuËitev zadnje elektrarne na omreaje pa je predvidena ae v naslednjem letu. Koncesijsko pogodbo so sklenili za 20 let, vlagateljem pa naj bi se naloaba povrnila v dobrih sedmih letih. Poleg tega se omenjena druaba namerava v Bosni in Hercegovini kmalu lotiti tudi drugih projektov s podroËja izkori?Ëanja biomase, energije sonca in vetra. Miro Jakomin Dr. Robert Golob, direktor Istrabenzove družbe Energetski sistemi. 9131 MOPE VROPSKA UREDBA PRINAŠA TEŽAVE Vlada RS se je na seji 10. julija seznanila z informacijo o dejavnostih ministrstva v zvezi z odlogom izvajanja evropske uredbe o pogojih za dostop do omreaja za Ëezmejne izmenjave elektriËne energije, ki jo bo Evropska komisija predvidoma v kratkem potrdila. Prenos omenjene uredbe v na? pravni red bi slovenskemu elektrogospodarstvu povzroËil veliko teaav, zato si Slovenija prizadeva za prehodno obdobje do 1. julija 2007. Po potrditvi omenjene uredbe bo dodelitev Ëez-mejnih prenosnih zmogljivosti za draave Ëlanice EU od 1. julija 2004 mogoËa le z uporabo tranih metod. »e Sloveniji ne bo odobreno prehodno obdobje, bo kot nova Ëlanica EU prihodnje leto morala prilagoditi pravilnik o naËinu in pogojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti. V praksi bo tako edini izvedljiv naËin dodeljevanja Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti preko eksplicitnih avkcij. V tem primeru bodo slovenski proizvajalci in veliki slovenski porabniki elektriËne energije izgubili prednosti neposredne dodelitve Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, kar bo moËno vplivalo na njihove poslovne rezultate, na drugi strani pa se bodo podjetju Eles izredno poveËali prihodki. Najbolj bo ©>rizadeta Termoelektrarna Šo?tanj. »e ne bo mogoËe dose- Ëi vi?jih cen na slovenskem tr-^ gu elektriËne energije, bo TE© prisiljena prodajati proizvedeno elektriËno energijo tudi po cenah, ki so niaje od njenih spremenljivih stro?kov. Ob nere?enem problemu nasedlih investicij bi lahko tak?no stanje hitro ogrozilo njeno poslovanje s potencialno nevarnimi posledicami tudi za zanesljivost delovanja slovenskega prenosnega omreaja. FinanËne posledice prehoda na naËin dodeljevanja Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti z avkcijami so tako velike, da ogroaajo uspe?en konec zadnje faze prestrukturiranja slovenskega proizvodnega sektorja elektriËne energije, ?e posebej v sedanjih razmerah, ko problem nasedlih investicij ?e ni re?en. Tudi veliki porabniki elektriËne energije bodo v primeru spremembe pravil o dodelitvi Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti moËno prizadeti, saj se jim bodo stro?ki za nakup elektriËne energije (Ëe jih ne bodo subvencionirali proizva- dnim obdobjem do 1. julija 2007, med katerim bi Slovenija lahko obdraala trenutno veljavni naËin dodeljevanja Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti, pa bi pridobili tri leta Ëasa za dokonËno prestrukturiranje energetsko intenzivnih industrijskih podjetij, re?itev problema nasedlih investicij in uspe?no dokonËanje procesa prestrukturiranja elektroenergetskega sektorja. Služba za odnose z javnostmi MOPE 15 _L ^EP JESENI V PARLAMENTU Potem ko je Nacionalni energetski program (NEP) sredi julija sprejel odbor za gospodarstvo, ga je konec julija obravnavala tudi vlada. Do septembra, ko naj bi ga sprejemal draavni zbor, je v javni obravnavi. Kot je dejal v pogovoru draavni sekretar za energetiko mag. Djor-dje Aebeljan, na MOPE dotlej priËakujejo pripombe, ki bi belo knjigo slovenske energetike naredile ?e bolj?o. »emu ste dali v njem poudarek? »V programu smo pojasnili, zakaj smo tu, kjer smo, kakšno je naše mesto v Evropi, kam želimo priti, kako bomo dosegli cilje in katera vprašanja so še odprta.« Priprava podlag za NEP je bila dolgotrajna, na koncu pa vas je minister flpostavil pred zid« in v kratkem Ëasu je moral biti izdelek pripravljen za skup?Ëinsko obravnavo s kadrovskim potencialom MOPE. Ali lahko iz tega dokumenta dobijo energetske druabe temelje za svoje dolgoroËne cilje in usmeritve? »Minister nam ni dal kratkega roka. Rok je bil zakonsko določen - 18 mesecev, in program se je počasi snoval. Vendar tudi ko NEP-a še ni bilo, smo šli po poti, ki je v NEP-u opredeljena. Caka- Kje so vzroki, da je NEP, ki ga je predvidel energetski zakon .iz leta 1999 in ki naj bi nastal v poldrugem letu, nastajal tako dolgo? »Vzroki so v konceptualnem razhajanju, kaj naj bi bilo v NEP-u napisano in kako naj bi bil ta dokument videti. Drug vzrok je uvedba liberalizacije na področju elektrike. Vedeti je treba, da je energetska politika v zadnjih letih dinamična in da v preteklosti ni bilo dovolj volje za presek situacije. Sedaj smo to naredili. Ugotovili smo, kje smo, kam želimo priti in s kakšnimi mehanizmi, in tega se bomo držali.« Minister KopaË je obljubljal NEP kot strnjen okvirni dokument, s cilji in usmeritvami, brez lokacij, letnic za posamezne objekte. Sedaj je pred nami veË kakor sto strani obseaen program. Zakaj se je njegov obseg spremenil? »NEP je bela knjiga slovenske energetike. Naš program ni enak cestnemu programu, je strateški dokument, ki vsebuje dvajset strani mehanizmov za njegovo uresničitev.« V teh pasje vroËih poletnih dneh je druga, prav tako pomembna dejavnost na Uradu za energetiko MOPE sprememba energetskega zakona. Jeseni 1999 sprejeti Energetski zakon je treba prilagoditi zahtevam evropskega pravnega reda, poleg tega je treba nekatere stvari prilagoditi, Ëe aelimo doseËi cilj: kakovostna, zanesljiva in ekolo?ko sprejemljiva oskrba. Delavcem Urada pri tem pomaga dr. Rajko Pirnat, tako da upajo, da bodo spremembe do konca leta v draavnem zboru. Foto Minka Skubic Mag. m Zeheljan: »NEP je bela knjiga slovenske ti v nedogled pa ni bilo smotrno, in naposled ga je bilo treba dokončati. Ni pa njegov namen, da bi energetske družbe v njem dobile temelje za svoje dolgoročne cilje in usmeritve. Zaradi tega ni nastajal. Družbe imajo svoje cilje, mi - država oziroma MOPE -jim moramo zagotoviti ustrezne razmere in pravila, da jih lahko tudi uresničijo. Namen družb je, da živijo, se razvijajo, uveljavijo na trgu, ne pa da čakajo na državna navodila.« Med nastajanjem NEP sta bila sprejeta Strategija gospodarskega razvoja Slovenije in Nacionalni program varstva okolja. Je NEP usklajen s tema dokumentoma? »Vsi trije dokumenti so usklajeni. Upoštevali smo številke in stališča iz obeh omenjenih dokumentov. Ce NEP ne bi bil usklajen, ga vlada ne bi sprejela za svojega.« Kak?na je nadaljnja pot njegovega sprejemanja? »Sedaj je do septembra v javni obravnavi.« Koliko so ?e moane spremembe predloga in na kak?en naËin boste sprejemali pripombe? »NEP bo objavljen na spletni strani MOPE in pripombe nanj bomo sprejemali po elektronski pošti ali običajni pošti. Javno obravnavo dokumenta bomo organizirali tudi na Gospodarski zbornici preko Združenja za energetiko. Pričakujemo dobronamerne pripombe, ki bodo predloženi program še izboljšale že pred obravnavo v državnem zboru. Tako lahko nastane boljši dokument kot samo s proceduralnimi postopki in amandmaji v parlamentu.« Temeljno poslanstvo NEP-a je spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri zagotavljanju blaginje - kakovosti aivljenja. Kako nameravate zagotoviti karseda najbolj?o uresniËitev tega poslanstva, glede na to, da vloga, pomen, razumevanje energije ne sodijo samo pod okrilje MOPE, temveË tudi drugih resorjev? »Z NEP-om smo želeli odgovoriti na vprašanje, kako moramo razmišljati, če želimo biti na daljši rok oskrbovani z energijo, in sicer na do okolja prijazen in cenovno sprejemljiv način. Za Ameriko, na primer, je značilna politika osvajanja virov, mi pa smo se odločili za drugačen način učinkovite rabe energije, uporabo obnovljivih virov, zmanjšanje energetske intenzivnosti. Sprememba miselnosti je eno od sredstev za doseganje tega cilja. V nastajanje podobnih aktov so bila vedno vključena vsa ministrstva. Ce jih namreč predlaga vlada in sprejema državni zbor, morajo biti akti usklajeni med ministrstvi. Naše ministrstvo je NEP poslalo v usklajevanje vsem resor-jem. Dotika se skoraj vseh, najbolj pa gospodarskega, prometnega, finančnega ministrstva, pa tudi kmetijskega, šolskega, obrambnega.« Ob hitrem listanju NEP-a sem ugotovila, da je to strnjeno, s podatki nabito, sicer informativno gradivo, skozi katero se nepoznava-lec energetike teako prebi- je. Komu bo sprejeti Nacionalni energetski program namenjen? »NEP naj bi prebralo čim več ljudi. Besedilo nameravamo prilagoditi bralcem tako, da ga bo mogoče le preleteti ali pa podrobneje proučevati. Hkrati pa naj bi bilo besedilo tako pregledno, da bo zagotavljalo informacijo tako ljudem, ki iščejo podatke, kot tudi tistim, ki so vajeni dinamičnega branja. Slednji bodo lahko ob spremembah projekcije NEP-a razbirali tudi variacijo sprememb v programu.« PriËakujete med javno obravnavo veliko pripomb nanj ? »Pričakujemo predvsem pripombe, s katerimi bi bilo dokument mogoče še izboljšati. Vsi predlogi sprememb, ki bodo egoistični in se ne bodo ozirali na globalne cilje, ne bodo prispevali k izboljšanju kakovosti NEP-a.« Osnutke NEP-a je pripravljala ?iroka mnoaica strokovnjakov razliËnih ved, dokonËno pa sio ga obdelali usluabenci MOPE Kako presojate va?e delo in ali so pri nastajanju programa sodelovali vsi, ki imajo pri nas ustrezno veljavo, povezano s pojmom energije? »Menim, da smo mi na MOPE svoje delo dobro opravili in da bo znal vsak sodelujoči zagovarjati svoje delo. Sedaj je na vrsti javnost, da oceni naše delo. Vsakdo je imel možnost napisati svoj NEP. K sodelovanju so bili namreč povabljeni vsi. Za zdaj je edini, lahko pa bi imeli vsaj še štiri: program obeh univerz in obeh največjih inštitutov. Vsem so odprte možnosti, da prispevajo k izboljšanju izdelka.« Minka Skubic 17 E m Ji\ F.s USPEŠNO NA POTI Elektro-Slovenija ima kot edino prenosno podjetje v državi v našem elektroenergetskem sistemu specifičen polozajy zato je z uspešnostjo njegovega poslovanja povezana tudi usoda drugih nacionalnih energetskih projektov. Elesovo prenosno omrežje namreč pomeni ožilje, ki povezuje proizvajalce in odjemalce, od njegovega stanja pa nista odvisna samo prepustnost in zanesljivost, temveč tudi kakovost potujoče električne energije. Kakšni so Elesovi poslovni rezultati v prvi polovici leta, kateri so aktualni naložbeni projekti in kako se Eles vključuje v mednarodno energetsko dejavnost, so bila samo nekatera vprašanja, s katerimi smo se pred počitnicami odpravili k direktorju mag. Vekoslavu Korošcu. Eles je za uspemo reorganizacijo in prilagoditev novim zahtevam po odprtju energetskega trga prejel tudi mednarodna priznanja. Se uspemo prestrukturiranje podjetja odraza tudi na poslovnih rezultatih? »V prvi polovici leta oziroma po prvili petih letošnjih mesecih so rezultati spodbudni, saj so vsi kazalci, po katerih merimo uspešnost, pozitivni. Tako so stroški poslovanja v okviru predvidenih, na prihodkovni strani pa je opaziti celo presežke nad gospodarskim načrtom, saj so se prihodki iz naslova uporabe prenosnega omrežja tudi na račun višje porabe električne energije in s tem povezanimi pretoki povečali, večji od sprva pričakovanih so tudi prihodki iz zaračunavanja storitev prenosa pri čezmejnem trgovanju, prav tako pa smo dosegli boljše rezultate pri prodaji energije iz naslova prednostnega dis-pečiranja. Uspešno poteka tudi izvajanje letošnjega investicijskega načrta, čeprav je v zvezi s tem treba povedati, da se dinamika na tem področju stopnjuje v drugi polovici leta, tako da je realnejše rezultate mogoče dati šele ob koncu leta. Drugače pa smo z doseženim v prvi polovici leta v Elesu lahko zelo zadovoljni.« Omenili ste že uspemo izvajanje naložbenih projektov. Lahko nastejete tiste največje letos in opredelite njihov namen? »Ključna letošnja investicija je zagotovo dogradnja 400/110 kV RTP Divača, ki je bistvenega pomena za dvig zanesljivosti napajanja celotne Primorske, z njo pa se bodo precej zmanjšale tudi izgube pri prenosu in pretoku jalove energije po omrežju. Divača je že v preteklosti imela pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, saj se je preko nje začelo sinhrono obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema z zahodnoevropsko inter-konekcijo. Tudi v prihodnje bo RTP Divača imela ključno vlogo, saj gre za vozlišče poti proti Hrvaški in Italiji. Za slednjo je zaradi visokih cen še posebno zanimanje in pojavljajo se tudi zamisli o vzpostavitvi komercialnih trgovskih poti na 110 kV nivoju, ki naj bi prav tako potekale preko Divače. Druga pomembna investicija je že dolgo načrtovana 110 kV povezava Toplarna-Polje-Beriče-vo, ki je bistvenega pomena za sklenitev ljubljanske energetske zanke. Letos potekajo pripravljalna dela, saj smo končno uskladili vsa odprta vprašanja z lokalnimi skupnostmi, tako da bomo lahko konkretna dela začeli prihodnje leto. V pripravi je tudi nekaj drugih velikih projektov, kot sta zgraditev 400 kV daljnovodov Beričevo-Krško in Cir-kovce-Pince (pripravljamo se na podpis pogodbe o gradnji z Madžari) in 400 kV razdelilne postaje Cirkovce, poteka pa tudi vrsta drugih manjših projektov, ki sodijo med redne vzdrževalne investicije. Pri tem gre poudariti, da smo doslej za naložbe uporabili predvsem lastna sredstva amortizacije, da se je stopnja zadolženosti podjetja precej zmanjšala in bomo lahko za nekatere velike projekte v prihodnje brez večjih težav najemali posojila.« V začetku leta je bilo ustanovljeno skupno podjetje Elek-tro.TK, ki naj bi prevzelo trženje prostih telekomunikacijskih zmogljivosti elektroenergetskega komunikacijskega omrežja. Načrtovano je bih, da bo podjetje v tej vlogi zaživelo z julijem, a je prišlo znova do odloga. Kje so poglavitni vzroki, da se pri tem precej zapleta? »Z imenovanjem novega direktorja Ferdinanda Valenčaka se je dilema glede vodstva Elektro.TK razrešila, kar ocenjujem pozitivno s stališča prihodnjega operativnega dela te družbe. Dejavnosti za čim prejšnji začetek poslovnega delovanja so stekle in tudi v okviru Elesa je bila imenovana posebna delovna skupina pod vodstvom Aleša Peršina, ki zelo dobro sodeluje z novim vodstvom Elektro.TK. Trenutno potekajo dejavnosti pri pripravi poslovnega načrta podjetja, ki ga doslej še nismo imeli in bo skupščini lastnikov predložen takoj po počitnicah. Sicer pa trženje prostih komunikacijskih zmogljivosti še naprej poteka nemoteno in to deloma še vedno v okviru Elesa, nekatere ponudbe smo podali kot konzorcij, druge pa že v okviru Elektro.TK. Prepričan sem, da se bodo zadeve kmalu uredile, pri čemer pa se je pokazalo, da lahko tako zahteven projekt, kot je začetek delovanja Elektro.TK, uspešno izpelje le strokovna skupina, ki stoodstotno dela na tem projektu in ki dobro pozna sam sistem. Naj omenim tudi, da je trženje prostih telekomunikacijskih zmogljivosti v Elesu že vse čas bilančno ločeno od drugih dejavnosti in obstajajo jasne razmejitve, ki zagotavljajo preglednost poslovanja. Tako prehod v novo podjetje za nas ne bo nič zahtevnega, saj Eles že danes izpolnjuje večino zakonskih obveznosti. Zavedati pa se je treba, da gre v primeru Elektro.TK za sedem družbenikov in usodo približno 80 ljudi, ki bodo prešli v novo podjetje, tako da je treba zadeve dobro premisliti. Pričakujemo, da bo podjetje zaživelo jeseni in se bo iz začasnih prostorov v Elesu preselilo na novo lokacijo, sedanji sedež Holdinga Slovenske elektrarne, ki odhaja na drug naslov. « V zaËetku leta smo bili tudi priËa re?evanju nere?enih vpra?anj, povezanih z jedrsko elektrarno Kr?ko, pri kateri ima pomembno vlogo tudi Elesovo hËerinsko podjetje Eles-Gen? Kako ocenjujete njegovo delo? »Zadeve, povezane z delovanjem družbe Eles-Gen, potekajo brez zapletov. Imenovan je bil nov nadzorni svet in podjetje uspešno trži električno energijo iz Krškega. Uspelo nam je poravnati tudi Foto Antonio Zivkovič šest milijard tolarjev zapadlih glavnic in obresti in računamo, da bomo do leta 2008 izplačali vsa posojila iz naslova gradnje NEK, razen posojil za nakup novih uparjalnikov, ki pa jih plačuje nuklearka sama.« Eles je zelo dejaven tudi na mednarodnem podroËju, Ëeprav je ta njegova vloga doma mogoËe manj opazna. Kateri so aktualni projekti na tem podroËju? »Trenutno je v ospredju resin-hronizacija tako imenovane II. sinhrone cone oziroma držav nekdanje Jugoslavije oziroma sploh jugovzhodne Evrope, ki naj bi bila izpeljana sredi leta 2004. Ta projekt ima močno podporo tudi v okviru Evropske uni- je, kjer si želijo, da bi se energetski trg v tem delu sveta odprl po letu 2005. Elesovi predstavniki sodelujejo pri tem projektu v številnih delovnih skupinah in imajo dejavno vlogo tudi v posebej imenovanem izvršilnem odboru. Prav tako pa v okviru teh prizadevanj potekajo tudi intenzivni pogovori s predstavniki HEP in EP BiH o prihodnjem vodenju skupnega bloka, ki ga je Eles zelo uspešno vodil že doslej in bi lahko zagotovo to nalogo dobro opravljal še naprej.« Brane JanjiE Mag. Veko-slav Korošec: Eles se je v zadnjih letih dokazal kot sodobno, uspemo in mednarodno priznano podjetje. 19 DGRADNJA TRANSFORMACUE 400/110 kV V RTP DIVAČA Elektro-Slovenija je v zaËetku julija zaËelo uresniËevati svojo leto?njo najveËjo investicijo, dogradnjo transformacije 400/110 kV v RTP DivaËa, ki je ocenjena na 1,6 milijarde tolarjev. Obseana in precej zahtevna dela naj bi predvidoma konËali maja prihodnje leto. Razdelino transformatorska postaja Divača sodi med večje in pomembnejše prenosne objekte v Sloveniji, saj ne skrbi le za nemoteno napajanje primorskega bazena, temveč je tudi ključno vozlišče za daljnovodne povezave z Italijo in Hrvaško. Zahodni del Slovenije oziroma distribucijsko območje Elektro Primorske se napaja z električno energijo po 110 kV omrežju iz RTP 220/110/35 kV Divača, kjer sta vgrajena dva transformatorja 220/110 kV 150 MVA, po dveh 110 kV daljnovodnih povezavah iz Hrvaške ter iz elektrarn na Soči. Skupna konica obremenitve na omenjenem področju je leta 2002 znašala približno 222 MW, do leta 2005 naj bi narasla na 245 in do leta 2010 že na 272 MW. Zaradi naraščajočih potreb po električni energiji se je Eles na podlagi obsežnih študij odločil za dolgoročno rešitev problema napajanja tega območja, in sicer z na- črtovano zgraditvijo transformacije 400/110 kV 300 MVA v RTP Divača. Poleg bistveno izboljšanih energetskih razmer v 110 kV omrežju Primorske in povečanja zanesljivosti napajanja tega dela države se bodo z novo pridobitvijo v RTP Divača za približno 5000 MWh na leto zmanjšale tudi izgube električne energije pri prenosu, v celoti pa bodo izpolnjene tudi zahteve UCTE po samozadostnosti posameznih elektroenergetskih sistemov in zmanjšanju nedopustnih pretokov jalove energije po interkonekcijskih povezavah. DivaËa kot okno v svet Vloga RTP Divača se bo v prihodnjih letih še okrepila, saj je s ponovno sinhronizacijo držav jugovzhodne Evrope v zahodnoevropsko interkonekcijo UCTE Razvoj RTP DivaËa Prenosna dejavnost se je na Primorskem zaËela z zgraditvijo 132 kV daljnovoda med HE Doblar, RTP OpËine in RTP Matulji leta 1939. Po prikljuËitvi Primorske k Jugoslaviji je ostal del te povezave v Italiji, HE Doblar in HE Plave pa sta z instalirano moËjo 70 MW ostali brez svojih dotedanjih odjemalcev. Med Gorjanskim in Seaano so leta 1984 zgradili odsek 110 kV daljnovoda in tako povezali HE Doblar z RTP Matulji. V tem Ëasu sta elektrarni pre?li na obratovanje s frekvenco 50 HZ in na napetostni nivo 110 KV. RTP 110/50 kV DivaËa z 20 MVA transformatorjem je bila zgrajena jeseni leta 1957, s tem pa ukinjena prvotna transformacija v Seaani, zgrajena sedem let prej. Naslednje leto so dodali ?e en transformator. Leta 1960 so preuredili 50 kV daljnovod DivaËa-Seaana-OpËine za 130 kV napetost in leta 1962 postavili v RTP DivaËa regulacijski transformator 120/120 kV, 63 MVA. S tem je bila omogoËena izmenjava energije med Slovenijo in Italijo. Leta 1963 so preklopili na omreaje ?e sinhronski kom-penzator 50 MVAr. Zaradi normalizacije napeto- stnih nivojev so leta 1964 preuredili postajo na transformacijo 110 /35 kV. Zaradi gradnje 220 kV daljnovodov so RTP DivaËa nato spet preurejali, in sicer postopno med letoma 1968 in 1970. 220 kV omreaje se je na Primorskem gradilo od KleË preko DivaËe do Pehli-na, nato pa ?e od DivaËe do PadriË v Italiji. Ta povezava je omogoËala povezavo zanke Sudel z omreajem tedanje UCPTE. Postaja je bila prikljuËena na 220 kV napetost 29. julija 1970. Napajanje Primorske je bilo bolje re?eno z zgraditvijo prvega transformatorja 220/110 kV 150 MVA leta 1974, ki mu je sledil ?e drugi leta 1983. Zadnja veËja ?iritev postaje je bila izpeljana z zgraditvijo 400 kV naprav. Leta 1977 in 1978 je bila zgrajena razdelilna postaja z vzankanjem 400 kV daljnovoda DivaËa- BeriËevo in DivaËa-Melina ter leta 1980 ?e 400 kV daljnovodom DivaËa-Redipu-glia, ki je pomenil novo dodatno povezavo z Italijo. Postopna obnova celotnega stikali?Ëa Zaradi pomena in vloge RTP DivaËa v slovenskem elektroenergetskem sistemu Eles v zadnjih letih v prenovo tega stikali?Ëa vlaga precej?nja sredstva. Foto Tomaž Sajevic priËakovati poveËanje pretokov elektriËne energije v smeri vzhod - zahod, kjer so ?e zlasti komercialno zanimive povezave s sosednjo Italijo. Ker je RTP DivaËa bilo ae sedaj pomembno stiËi?Ëe energetskih poti, ne preseneËa, da je Eles ae doslej veliko vlagal v to razdelilno transformatorsko postajo, ki je v zadnjih letih doaivela vrsto pomembnih posodobitev z namenom poveËanja zanesljivosti dobave in tudi same kakovosti elektriËne energije. Kot je na tiskovni konferenci pred slovesnostjo, s katero je Eles zaznamoval zaËetek del, poudaril direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, celoten projekt dogradnje RTP DivaËa temelji na znanju Elesovih strokovnjakov, ki so svojo visoko strokovno usposobljenost dokazali ae pri gradnji RTP Kr?ko, in je del dolgoroËnega razvojnega naËrta slovenskega prenosnega omreaja do leta 2012. Slednjega je Eles nedavno poslal v potrditev pristojnemu ministr- stvu oziroma vladi. V njem je Eles kot prednostne projekte poleg dogradnje RTP DivaËa opredelil ?e zelo pomembno 400 kV povezavo Kr?ko-BeriËevo, s katero bi sklenili 400 kV zanko v Sloveniji, pa tudi dve pomembni 400 kV mednarodni povezavi, in sicer Okroglo-Udine in Cirkovce-Heviz. Poleg tega je predvidena tudi raz?iritev transformacije v RTP Okroglo in postavitev dodatnega transformatorja v RTP Kr?ko, ob koncu tega desetletnega ZaËetek do-graditvenih del v RTP DivaËa je simboliËno odprl minister mag. Janez KopaË. Obseanej?a prenova dotrajanih naprav se je tako zaËela ae leta 1995 z zamenjavo za?Ëite na odvodih 220 kV, nadaljevala pa leta 1998 z zamenjavo naprav vodenja v vseh 400 kV poljih in za?Ëite v odvodnem polju 400 kV BeriËevo. Istega leta se je prenova nadaljevala ?e z zamenjavo visokonapetostnih naprav, vodenja in meritev v 220 kV odvodnih poljih. Naslednje leto je bila izvedena ?e zamenjava odklopnikov v merilnem in enem transformatorskem polju ter zamenjava sistema vodenja. Vgrajene so bile najsodobnej?e naprave, kar omogoËa veËjo zanesljivost naprav za nemoteno delovanje trga z elektriËno energijo. Eles je v teh letih veliko vloail tudi v gradnjo optiËnih povezav po daljnovodih, tako da je RTP DivaËa telekomunikacijsko povezana z Ljubljano, Novo Gorico, Koprom in PadriËami v Italiji. Sicer pa naËrti za te-meljitej?o obnovo 400 kV dela stikali?Ëa v DivaËi izhajajo iz leta 2001, ko je Eles sprejel odloËitev, da je treba naprave, ki so bile zgrajene v letih 1978 do 1981, zamenjati in posodobiti, in zaËel ?e z eno fazo temeljitej?e prenove tega stikali?Ëa. Projekt je bil zaradi nezmoanosti izklopa obratujoËih naprav in finanËnega bremena razdeljen v tri faze. Tako so bile lani v okviru prve faze oziroma prenove zveznega in merilnega polja zamenjane vse visokonapetostne naprave, kot so loËilniki in instru-mentni transformatorji, zamenjani so bili krmilno-signalni in merilni kabli in opravljena ?tevilna druga dela. Prav tako je bila v celoti zamenjana sekundarna oprema, pri Ëemer je bil uporabljen tudi nov koncept opremljenosti zveznih polj, ki omogoËa, da lahko prenovljeno zvezno in merilno polje prevzame funkcije rezervnega polja v primeru popravila morebitnih okvar, s Ëimer so bili ae doseaeni precej?nji prihranki. Dela se nadaljujejo tudi letos, pri Ëemer je v naËrtu celotna prenova 400 kV daljnovodnih polj BeriËevo in Redipuglia, v celoti pa naj bi se konËala prihodnje leto, ko bo na vrsto pri?lo ?e zadnje daljnovodno polje proti hrva?ki Melini. Tudi v tem primeru gre za veliko investicijo, saj naj bi vse tri omenjene faze prenove RTP DivaËa Eles stale okrog 500 milijonov tolarjev. 21 Foto Tomaž Sajevic Pred slovesnostjo je bila tiskovna konferenca, na kateri so Elesovi predstavniki podrobno predstavili celoten projekt. 22 razvojnega programa pa naj bi celotno prenosno omrežje dvignili na 400 kV napetostni nivo. Kot je dejal mag. Vekoslav Korošec, gre pri tem za vrsto ključnih novih projektov, pri čemer pa bo Eles še naprej precej vlagal tudi v obnovo obstoječega prenosnega omrežja in visokonapetostnih naprav ter sekundarne opreme. Ocenjena vrednost omenjenih naložb v prihodnjih letih je tako kar pet milijard tolarjev na leto, pri čemer je treba povedati, da je Eles po letu 2000 vse investicije izpeljal z lastnimi sredstvi ter v tem obdobju precej zmanjšal tudi lastno zadolženost, tako da z najemanjem posojil za izpeljavo velikih projektov v prihodnje ne bi smelo biti težav. Na velik pomen dogradnje RTP Divača, kot ključne napajalne točke za območje Primorske, za izboljšanje napetostnih razmer v tem delu države je v nadaljevanju opozoril tudi direktor gospodarske javne službe prenos električne energije Saša Jamsek in dodal, da je Eles po letu 1995 že veliko vložil v obnovo tega objekta, ki naj bi po izpeljavi vseh obnovitvenih in naložbenih del pripravljen dočakal odprtje energetskega trga. Za dokončno ureditev napajalnih razmer pa bo treba obnoviti tudi enega najstarejših daljnovodov iz leta 1939 na relaciji HE Doblar-Nova Gorica-Sežana-Divača-Ilir-ska Bistrica-hrvaška meja. Eles je v zvezi s tem že začel dejavnosti za obnovitev prvega odseka med Divačo in Novo Gorico v dolžini 43 kilometrov, kjer bo dotrajan daljnovod zamenjan s sodob- nim dvosistemskim, kar bo bistveno izboljšalo zanesljivost dobave električne energije na tem območju. Med zahtevnejšimi deli tudi prevoz transformatorja Direktor projekta dograditve RTP Divača Janez Kern je v nadaljevanju opozoril, da je dograditev obstoječega in delujočega stikališča še posebno zahteven projekt, saj je treba upoštevati obratovalne razmere, samo delo pa zahteva dodatne varnostne ukrepe. Zaradi prostorskih razmer bo povezava 400 in 110 kV dela stikališča oziroma priključitev na 110 kV del stikališča potekala po kablu, še posebno zahteven pa bo sam prevoz transformatorja, ki ima kar 280 ton. Skupaj s transportnim vozilom pa bo kompozicija težka celo 380 ton, kar je po zahtevnosti prevoza primerljivo s transportom upar-jalnikov za krško nuklearko. Zato ne preseneča, da dogovori o načinu in poteku prevoza potekajo že dobre tri mesece in bodo še naprej, vse do predvidenega prihoda transformatorja v Divačo prve dni oktobra. Sicer pa bo Eles tudi tokrat uporabil najsodobnejšo svetovno tehnologijo in zadnja tehnična spoznanja, kar ga postavlja ob bok najrazvitejših svetovnih držav. Elektrogospodarstvo je treba zadržati v domačih rokah Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je še posebej vesel, ker ima možnost sodelovati pri začetku del na projektu, ki bo pomenil izboljšanje kakovosti življenja za vse nas. Elektrika je postala tržno blago, kar pomeni, da elektrika elektriki ni več enaka, temveč se razlikuje po kakovosti, ki se meri in odstopanja tudi kaznujejo. RTP Divača si kot ključni objekt na energetski avtocesti od vzhoda proti zahodu zato zasluži še posebno pozornost, saj se vanjo stekajo vse niti iz vzhoda in iz nje razpletajo na zahod. Brez njenega posodabljanja in dograditve tudi ne bi bila mogoča gradnja komercialnih povezav z Italijo, ki pomenijo za slovenska podjetja nove poslovne priložnosti. Dejstvo je, je nadaljeval mag. Janez Kopač, da se poraba tudi v Sloveniji povečuje, strateški cilj naše države pa je, da najmanj 75 odstotkov potrebne električne energije zagotovimo iz domačih virov, kar pomeni, da bomo morali v prihodnjih letih poleg nujnih naložb v okrepitev prenosnega omrežja vlagati tudi v nove proizvodne objekte, med katerimi je na območju Primorske predvidena gradnja vetrnih elektrarn. Pri tem pa bo še posebnega pomena koordinacija vseh, ki sestavljajo slovensko elektrogospodarstvo, saj drugače ne bo mogoče uresničiti ciljev, ki jih zastavlja predlagani nacionalni energetski program. Naša prednost pred drugimi tranzicijskimi državami pri tem je, da nismo razprodali proizvodnih in distribucijskih podjetij in tako onemogočili lastnega odločanja o pomembnih energetskih projektih. Za zagotovitev zanesljivosti dobave je zato treba tudi v prihodnje ohraniti državni nadzor nad večino elektrogospodarstva, pri čimer je predvidena popolna prepoved prodaje Elesa kot prenosnega podjetja, prodaja proizvodnih podjetij naj bi znašala največ do 50-odstotnega deleža, distribucijskih podjetij pa do 25-od-stotnega deleža. Brane Janjic ETO 2002 V ZNAMENJU DOBRIH REZULTATOV V poslovnem letu 2002 je poslovanje v Informatiki, d. d., potekalo v okviru dogovorov s posameznimi vodji IC v javnih podjetjih za distribucijo elektriËne energije oziroma se je uteËen naËin dela iz leta 2001 nadaljeval. Delo je potekalo na podlagi sklenjenih pogodb z vsakim javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije. V'primerjavi z letom 2001 smo registrirali za 8,61 odstotka veË transakcij CICS kakor leta 2001, medtem ko je uporaba centralne procesne enote leta 2002 v primerjavi z letom 2001 narasla za 28,25 odstotka. Centralni sistem je deloval stabilno kljub jasnim znakom prehajanja v zasiËeno obmoËje delovanja, kar je signaliziralo potrebo po ustreznem poveËanju moËi procesorja. Strojna in programska oprema nista omogoËala zadovoljevanje vseh zahtev javnih podjetij za distribucijo elektriËne energije za hitrej?i in poveËan obseg transakcij, niti ni bilo mogoËe obstojeËe raËunalni?ke opreme dopolnjevati oziroma nadgraditi tako, da bi zago- tavljala zahtevan obseg in kakovost informacijskih storitev za javna podjetja za distribucijo elektriËne energije. Izpisovanje dokumentov na laserskih tiskalnikih se je v primerjavi z letom 2001 poveËalo za 10,82 odstotka, medtem ko se je izpisovanje na obiËajnih tiskalnikih poveËalo za 3,28 odstotka in je potekalo brez veËjih teaav. Konec leta 2002 smo nabavili novo strojno opremo in najeli novo programsko opremo ter s tem zagotovili javnim podjetjem za distribucijo elektriËne energije, da bodo informacijske storitve, ki jih bo opravljala Informatika, d. d., leta 2003 in naslednjih dveh letih kakovostnej?e, pravoËasne in koliËinsko obseanej?e za okrog 20 odstot- kov. Na kadrovskem podroËju je pri?lo do zamenjave direktorja Informatike, d. d., ki je nastopil funkcijo 18. septembra 2002. Na podlagi novih usmeritev v zmanj?evanje in racionalizacijo vseh stro?kov poslovanja smo konec leta 2002 zmanj?ali ?tevilo zaposlenih za pet delavcev ter njihove obveznosti razporedili na preostale delavce in s tem zaËeli proces veËje uËinkovitosti dela na zaposlenega. Prihodki so bili za 4,6 odstotka vi?ji od naËrtovanih in za 8,8 odstotka vi?ji od doseaenih leta 2001, medtem ko so bili odhodki za 4,2 odstotka vi?ji od naËrtovanih in za 6,8 odstotka vi?ji od doseaenih leta 2001, oziroma smo ustvarili dobiËek v vi?ini 4.822.623,00 tolarjev. Informatika, d. d., ima rezerve na podroËju informacijskih storitev tudi zunaj javnih podjetij za distribucijo elektriËne energije, prav tako pa ima tudi proste zmogljivosti za izpisovanje in ku-vertiranje dokumentov. Poglavitni cilj Informatike, d. d., je izkori?Ëanje prostih tehnolo?kih in Ëlove?kih virov ter s tem doseganje poveËanja produktivnosti, kakovosti informacijskih storitev ter optimizacije in nadzora stro?kov poslovanja. Matko Pohar Direktor Informatike, d. d. 23 N _L NAJOBSEŽNEJŠI REMONT NAJVEČJEGA BLOKA TEŠ V TE Šoštanj imajo to poletje doslej najobsežnejši remont petega, največjega bloka te elektrarne. Najodgovornejši delavec za njegovo uspešno izvedbo je Jože Lenart, vodja sektorja tehnike in vzdrževanja. V 17 letih dela v elektrarni je kot inženir za zgorevalne procese in goriva, kotlovski inženir, glavni inženir za kotlovske postroje, vodja strojne službe in zadnje leto kot vodja celotnega sektorja tehnike in vzdrževanja sodeloval pri več kakor 20 remontih vseh petih blokov. Več kakor dovolj razlogov za pogovor z njim. K ako ste doslej spremljali remonte blokov in kakšno je bilo vase delo pri tem? »Po dveh letih dela v termoelektrarni sem začel dejavno sodelovati pri remontih vseh petih blokov. Izmed več kakor dvajset remontov v teh letih so bili nekateri zelo obsežni, saj smo v minulih letih uresničevali projekt podaljšanja življenjske dobe trajanja postrojenj teh blokov. Pri večini projektov sem sodeloval kot vodja, pri nekaterih pa tudi kot član skupine. V termoelektrarni imamo delo organizirano tako, da imamo določena skrbništva za posamezne naprave. Skrbništvo pa pomeni tudi glavno koordinacijo med različnimi deli na bloku, ki pa je najbolj zahtevno prav v času remontov. S sodelavcem iz elektro službe sva bila odgovorna za peti blok.« Ce primerjate letošnji remont s prejšnjim, v čem je razlika? »Razlika je predvsem v kratkem času, ki je na voljo za tako obsežna dela. Podobno je bilo tudi pri remontu štirice lani. Seveda je vzrok za to velika potreba po proizvodnji električne energije iz naših blokov. V zadnjih letih je namreč zaradi zelo slabe hidrolo-gije energetska situacija zelo neugodna.« Kje je najbolj opazno štiriletno obratovanje največjega bloka brez remonta? »Peti blok je od prejšnjega remonta obratoval več kakor 30.000 ur. Po naših ocenah in izkušnjah pa je optimalno obratovanje za tovrstne enote med 22.000 in 24.000 ur. Dolgotrajno obratovanje je pustilo največ sledi na kotlovskih napravah, predvsem na mestih, ki so bolj izpostavljeni obrabam in odgoreva-nju, kot posledica izpostavljenosti naprav velikim toplotnim obremenitvam. Obrabe so najbolj vidne na napravah kurilnega sistema, aktivnih delih kotla ter na napravah dimnozračnega trakta. Največji vpliv na obrabe imata vsebnost pepela v premogu z deležem kremena in dolgotrajna velika moč bloka, saj se z močjo hitrosti obrabe na neštetih delih zelo povečajo. Seveda se tudi na drugih napravah po tolikem času poznajo posledice degradacij, kot so: korozije, lezenje, malociklično utrujanje komponent.« Glavno delovišče je za stenami kotlovskega dela bloka, kjer ni veliko prostora za izvedbo del. S kakšnimi težavami se pri tem srečujejo izvajalci del? Kakšne količine materialov ste morali odstraniti iz kotlovske zgradbe, preden ste lahko začeli montažo novih delov? »Res je letos glavno delovišče na kotlovskem postrojenju, torej večidel znotraj kotla in kotlovnice. Največji problem je utesnjenost prostora, dela pa zahtevajo ogromno koordinacije, saj morajo potekati hkrati v več ravneh, kar pomeni veliko nevarnost za izvajalce del. Veseli nas, da kljub veliki koncentraciji del in angažiranju številnih delavcev 24 ur na dan, do zdaj ni prišlo do resnejših nesreč. V prvih tednih remonta smo moraU s tega velikokrat utesnjenega kotlovskega dela, kjer je polno velikih in malih cevovodov in drugih naprav, odstraniti okrog 700 ton opreme. Prav toliko jo bo treba ponovno vgraditi nazaj do konca remonta.« Vrsto del delavci opravljajo v težkih razmerah - prah, prepih, utesnjenost dehvišča, vročina. Kako poskušate te razmere izboljšati? »Pri projektu obnove kurilnega sistema z uvedbo primarnih ukrepov za znižanje NOx se pri demontaži starih gorilnikov pojavlja ogromno prahu in pepela, ki ga je pred demontažo nemogoče odstraniti. S sprotnim čiščenjem lahko to omilimo, odpraviti pa je nemogoče. Delavci si pomagajo z raznimi zaščitnimi sredstvi, vendar zelo zahtevna narava dela to včasih onemogoča. Jože Lenart (na sredini) sproti rešuje nastale probleme. Vsem tem negativnim vplivom se je praktično nemogoče izogniti, tako da si vsi ti delavci zelo trdo zaslužijo svoj kruli.« Pri ogledu gradbi?Ëa sem opazila na delu veliko va?ih delavcev. Katera dela opravljate sami in katera zunanji izvajalci? »Področje vzdrževanja in tehnike imamo dobro organizirano. Zamenjava cevi v kotlu. Sami opravljamo predvsem vsa dela, ki zahtevajo posebna znanja in izkušnje. Naše vzdrževalne skupine lahko naprave vzdržujejo redno oziroma sproti. Velike rekonstrukcije v času remontov pa zahtevajo veliko število ljudi in v kratkem času zaustavitve sami teh del ne zmoremo opraviti, zato jih oddamo zunanjim izvajalcem.« Kako poteka delovni Ëas na remontu? »Delovni čas je prilagojen obsegu del na posameznih projektih. Zaradi kratkega časa izvedbe remonta nekateri projekti zahtevajo neprekinjeno 24-urno angažiranje delavcev.« Kaj pomeni remont za va?e zaposlene in tehniËno strukturo? Imajo lahko vzdraevalci, obratovalci v tem Ëasu dopuste? »Remont je seveda čas povečanih dejavnosti v termoelektrarni. Bistveno k uspešnemu prispeva sprotno spremljanje obratovanja naprav, načrtovanje posegov, izkušnje in znanje na delovnih področjih. Moram povedati, da imamo po znanju in izkušnjah tudi v evropskem merilu zelo dober tehničen in vzdrževalen kader, kar omogoča uspešno izvedbo remonta in obratovanje pogonskih enot. Tega dela ne morejo nadomestiti zunanji izvajalci. Dopuste med remontom poskušamo uskladiti tako, da vsak delavec lahko izrabi največ dva delovna tedna dopusta. Seveda pa morajo biti dopusti medsebojno tako usklajeni, da dela potekajo nemoteno in so delovišča vseskozi nadzoro- Katera dela so ob tokratnem remontu na kritiËni poti? »Pri letošnjem remontu je na kritični poti projekt zamenjave in rekonstrukcije kurilnega sistema z uvedbo primarnih ukrepov za znižanje NOx. Vsa druga dela in terminski načrti so usklajeni s tem časom.« Vas je kaj presenetilo, potem ko ste odstranili in odprli posamezne dele kotla? So bile po?kodbe in obrabe take, kakr?ne ste priËakovali, da bodo? »Kljub temu, da ves čas spremljamo stanje naprav, da dela dobro načrtujemo, se lahko vedno pojavi kaj nepričakovanega. Pri tem je potrebna takojšna organizacija odprave takšnih stanj. Za zdaj pa ni bilo ugotovljenih stanj, ki bi ogrozila pravočasno končanje del.« Opazila sem, da ste nekatere dele menjavali prviË, odkar enota obratuje. Kako kakovostne so naprave in posamezni deli va?ega najveËjega bloka, glede na to, da se tudi na podroËju materialov in konstrukcij tehnologija hitro razvija? »Naprave petega bloka so bile in so še zelo kakovostne. Seveda se po skoraj 200.000 obratovalnih urah pojavijo poškodbe in dotrajanost posameznih naprav zaradi številnih mehanizmov utrujanja materialov. Povsem normalno je, da je treba nekatere vitalne dele zamenjati. Čeprav moram reči, da se na področju materialov, ki se uporabljajo za dele in naprave, ki delujejo oziroma pridejo v stik s povišanimi temperaturami, v zadnjih 25 letih ni bistveno spremenilo. Izboljšani so seveda nekateri manjši detajli naprav.« Nameravate med tokratno zaustavitvijo napraviti kakr?no koli modifikacijo, ki bi prispevala k temu, da bi bil peti blok manj obËutljiv za obratovanje, kakr?no potrebuje slovenski elektroenergetski trg in za kar prvotno ni bil projektiran? »Nekateri od posegov bodo omogočali večjo fleksibilnost bloka, oziroma omogočili boljše optimi-ranje naprav.« Kaj si lahko obetamo po sedanjem remontu, kak?no obratovanje in kdaj naËrtujete naslednjo dalj?o zaustavitev? »Pričakujemo stabilno in varno obratovanje z visoko stopnjo razpoložljivosti obratovanja. Z rekonstrukcijo kurilnega sistema bo blok ekološko popolnoma saniran. Naslednji remont načrtujemo čez tri leta.« Minka Skubic 25 vana.« V T ELIK VPLIV SAVE NA PROIZVODNJO NEK NE Kr?ko je junija proizvedla 309.187 MWh elektriËne energije, kar je za 14,4 odstotka manj, kakor so v elektrarni naËrtovali za ta mesec. Izkori?Ëenost elektrarne v minulem mesecu je bila 61-odstotna. Vzroki za manj?o izkori?Ëenost in s tem proizvodnjo so v prvih treh dneh meseca, ko so konËevali letni remont in elektrarna ni obratovala, in v obratovanju elektrarne tudi s Ëetrtino manj?o moËjo, zaradi omejitev pri segrevanju reke Save. S S K* Savsko vodo uporabljajo v jedrski elektrarni za hlajenje bistvenih komponent, ki so pomembne za njeno varno obratovanje. V ta namen mora biti na voljo vedno, ko je jedrsko gorivo v objektu pribliano kubiËni meter vode na sekundo. Drugo vlogo za obratovanje NEK opravlja reka Sava pri odvajanju toplote iz kondenzatorja sekundarnega kroga. Skladno s tehnolo?kimi zahtevami elektrarne za to potrebujejo pretok reke 23 kubiËnih metrov na sekundo. Manj?e koliËine vode potrebujejo ?e za pripravo Ëiste tehnolo?ke demi-ralizirane vode za dodajanje v primarni in sekundarni krog in kot poaarno vodo za testiranja ter ob poaaru. ?KljuËno vlogo pri kondenzatorju ima voda iz Save zato, ker je na?a elektrarna projektirana in grajena za hlajenje neposredno s savsko vodo, kar omogoËa veËji izkoristek turbine, kot bi bil pri hlajenju z zaprtim krogotokom preko hladilnih stolpov. Ker pa so bile ae med projektiranjem elektrarne postavljene omejitve pri odvzemu koliËin vode do Ëetrtine pretoka reke in dane omejitve pri najveËjem povi?anju njene temperature do 3 stopinj Celzija oziroma 28 stopinj Celzija po me?anju vode, so bili postavljeni dodatni hladilni stolpi na prisilni vlek zraka z zmogljivostjo 40 odstotkov skupno potrebne odvede- ne toplote. TermodinamiËni proces proizvodnje elektriËne energije iz toplotne energije pa dovoljuje 33-odstotni izkoristek od skupno 2000 MW, kar pomeni, da se mora preostanek (67 odstotkov) odvajati v okolico, v na?em primeru v Savo ali preko hladilnih stolpov v zrak,« je o pomenu reke Save za NEK povedal Martin Nov?ak, direktor inaeniringa NEK. Dve desetletji so v Kr?kem obratovali s hladilnimi stolpi predvsem v su?nih mesecih, kot so januar in februar ter avgust in september. Kljub obratovanju s hladilnimi stolpi so morali veËkrat zmanj?evati moË elektrarne zaradi omejitev, ki jih postavlja vodnogospodarsko dovoljenje. Lani so dobili novo vodnogospodarsko dovoljenje (NEK je eden redkih objektov ob Savi, ki to dovoljenje sploh ima), ki je skladno z evropskimi standardi. Poleg tega mora NEK opravljati monitoring izpustnih voda s stali?Ëa kemijske in toplotne obremenitve, saj je doloËena povpreËna meseËna najveËja vrednost mejnega emisijskega deleaa dodane toplote. Tako delavci NEK opravljajo na kraju odvzema vode meritve temperature vode, kisika v njej, pretokov in temperature vstopne vode. Pridobljene podatke sproti po?iljajo po raËunalni?ki mreai pristojnim institucijam. Skladno z meritvami in predpisanimi ome- jitvami prilagajajo obratovalno moË elektrarne. Dvajsetletna analiza statistike meritev pretokov Save in vstopne temperature vode kaae, da oba parametra nista bistveno vplivala na obratovanje elektrarne. Iz nje lahko razberemo, da so najniaji vodostaji Save januarja, februarja in marca ter avgusta in septembra. V posameznih dneh omenjenih mesecev so pretoki tudi za Foto Minka Skubic Martin Novšak: »Rešitev problema je dodatna gradnja hladilnih stolpov.« Obratovanje HE na Savi in NEK Kak?en vpliv na zniaevanje moËi NE Kr?ko ima obratovanje hidroelektrarn na Savi, smo se pozanimali tudi na Holdin-gu Slovenske elektrarne. Ta ima v svoji bilanËni skupini poleg svojih proizvodnih druab (TE©, TEB, DEM, SEL in SENG) tudi NE Kr?ko. »e NE Kr?ko ne proizvede naËrtovanih koliËin elektriËne energije, jo morajo ostale elektrarne bilanËne skupine, sicer pride do odstopanj bilanËen skupine, za kar je odgovoren HSE. Kot pravi Simon Tot, izvr?ni direktor za proizvodnjo pri HSE, je v njihovem interesu Ëim veËja proizvodnja NEK in HE na Savi. Usklajevanje proizvodnje med drua-bama SEL in NEK poteka tako, da optimalno in gospodarno iz vseh instaliranih moËi dobijo kar najveË energije. flKer pa so tako hidroelektrarne na Savi kot NEK vezani na pretok in temperaturo Save, je dosedanja praksa pokazala, da ?e ni bilo primera, da bi imeli dovolj vode za poveËano obratovanje HE na Savi ter pomanjkanje vode za hlajenje pri NEK. Ko je pomanjkanje savske vode za uporabo hladilne vode v NEK, tudi ni vode za proizvodnjo HE na Savi. To pomeni, da kadar je vode premalo, kot je je to poletje, ne ustvarjamo pri HE na Savi veËjih akumulacij, kot so naravne in spu?Ëamo vso preostalo vodo naprej po Savi. S proizvodnjo elektriËne energije v HE na Savi ne aelimo in ne zmanj?ujemo proizvodnje v NEK. Zniaevanje proizvodnje v NEK je odvisno samo od dejanskih naravnih dotokov in temperatur Save,« je ?e povedal Simon Tot. dvakrat manjši od povprečnih v drugih mesecih. »Omenjena statistika Save v zadnjih dvajsetih letih ne odstopa bistveno od statistike in projektnih podlag iz obdobja 1903 do 1973, ki so bile podlaga za načrtovanje hlajenja naše jedrske elektrarne. V zadnjih letih pa se pojavljajo posamezni ekstremi, kot sta izjemno velika pretoka novembra 1990 in novembra 1998 ter zelo majhni pretoki v letih 1989, 2000, 2002 in letos junija. V daljših obdobjih majhnih pretokov Save in še posebno pri visokih zunanjih temperaturah in vlažnostih zraka je bilo treba zniževati moč elektrarne glede na zakonske omejitve tudi za 35 odstotkov ali do 65 skupne moči,« je povedal Martin Novšak. Junija letos, od konca remonta, to je od 4. junija pa do konca meseca, se je moč elektrarne vsak dan zmanjševala. Obratovali so tudi le na 72-odstotni moči, da so lahko izpolnjevali zakonske omejitve glede reke Save. In to kljub popolnemu izkoriščanju hladilnih stolpov, njihovi posodobitvi v zadnjih letih in s tem povečanju zmogljivosti hlajenja ter kljub vsem drugim posodobitvam, povezanim s hlajenjem in odjemom vode iz Save. Letošnjim nizkim pretokom Save se je pridružila tudi izjemno visoka vstopna temperatura reke. Tako so zaznali najvišjo temperaturo Save 14. junija ob 22. uri, in sicer 27,03 stopinje Celzija. Vzroke za spremembo pretoka Save in njeno visoko temperaturo je treba iskati tudi v objektih, ki so zgrajeni gorvodno po reki. Poleg tega se v zadnjih letih v poletnih mesecih v Savi pojavlja še nov problem, to je onesnaženost reke z algami. V NE Krško vidijo rešitev opisanega problema v dodatni gradnji hladilnih stolpov in s tem večji neodvisnosti obratovanja objekta od parametrov Save. Elektrarna ima sedaj dva hladilna stolpa s šestimi celicami. Prostorske in druge tehnološke možnosti jim dopuščajo razširitev stolpov še za dodatne štiri celice. Naložba bi stala od 7 do 10 milijonov evrov. Računajo, da je realni rok fizične izvedbe leta 2005, tako da bi leta 2006 lahko že obratovali s štirimi dodatnimi celicami. Minka Skubic 27 EB OBRATUJE POD DOVOLJENIM HRUPOM V investicijskem programu obeh novih plinsko parnih turbin v TE Brestanica je bilo predvideno, da bosta obratovali ena 500 in druga 3000 obratovalnih ur. Od ponedeljka do petka od 6. pa do 22. ure naj bi obratovala ena turbina, druga pa bila v rezervi. Vendar pa je v zadnjem Ëasu nastopilo veË novih dejavnikov, ki so reaim obratovanja blokov spremenili. Tako turbine obËasno, kot narekujejo razmere na trgu, obratujejo tudi ponoËi, kar pa moti nekatere okoli?ke prebivalce. Dovoljena meja hrupa za stare tri brestani?ke turbine je bila 60 deci-belov na oddaljenosti 60 metrov, kar so v termoelektrarni zagotavljali brez teaav. Za novi dve turbini pa so pred izdajo gradbenega dovoljenja, dali izdelati presojo vplivov na okolje, ki razvr?Ëa varovanje pred hrupom v tri cone, skladno s prejeto zakonodajo. V naselju, ki meji na elektrarni?ko ograjo, je podnevi dovoljena meja 52 decibelov in 42 decibelov ponoËi. Po besedah Edija ZidariËa, tehniËnega direktorja termoelektrarne, so v elektrarni od proizvajalca turbin zahtevali dodatno izolacijo, tako da hrup ob elektrarni?ki ograji ne presega 50 decibelov. Po postavitvi novih enot so v elektrarni skladno s predpisi najeli poobla?Ëeno organizacijo Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki jim je opravil meritve vseh vplivov na okolje, kar je bil pogoj za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki pa je sestavni del uporabnega dovoljenja novih enot.« V soglasju je navedeno, da elektrarna lahko obratuje podnevi brez omejitev, ponoËi pa lahko obratujeta obe turbini eno uro, ena sama pa dve uri. Obratovanje ponoËi je dovoljeno, ko nastopijo v elektroenergetskem si- stemu Slovenije izredne razmere. Takrat priËne obratovati TEB kot rezervna elektrarna. V dosedanjem obratovanju novih turbin, razen enkrat, in to v zaËetku leto?njega julija, ni bilo potrebno, da bi obratovali ponoËi,« je o razlogih za noËno obratovanje njihovih turbin povedal Edi Zi-dariË. Kot pravi direktor TE Brestanica Bogdan BarbiË, se v termoelektrarni zavedajo, da so prebivalci blianjega stanovanjskega naselja navajeni na ti?ino in mir in jih obËasno obratovanje elektrarne moti, saj je za posameznike v tem naselju vsak hrup moteË. Trudijo se po svojih moËeh, da bi ?e zniaal raven hrupa, Ëeprav so zadnje meritve pokazale, da pri obratovanju podnevi dosegajo 42 do 44 decibelov hrupa od dovoljenih 52 decibelov. Ljudem, ki jih hrup najbolj moti, sku?ajo pomagati s tem, da skupaj s strokovnjaki ugotavljajo, zakaj je v posameznih hi?ah hrup veËji kakor v drugih. Dosedanje meritve in raziskave, pri katerih prizade- Foto arhiv TEB ti lahko sodelujejo, so pokazale, da je vzrok v slabi kakovosti stavbnega pohi?tva, zlasti njegove netesnosti. ?Rezultati julijskih meritev Tur-boin?tituta iz Ljubljane so pokazali, da je bil pri dopoldanskem obratovanju obeh turbin hrup med 38 in 41 decibeli, kar je sprejemljivo tudi za noËni Ëas. Pri meritvah znotraj hi? pa so namerili med 16,2 in 27,9 decibela hrupa. »e to primerjamo s pravilnikom o zvoËni za?Ëiti stavb, ki predpisuje mejne vrednosti za podnevi 40 in za ponoËi 35 deci-belov, vidimo, da v hi?ah v na?i sose?Ëini teh vrednosti ne dosegamo, kaj ?e presegamo,« nadaljuje ZidariË in ob tem dodaja, da posamezna nesoglasja re?ujejo tudi individualno v medsebojni komunikaciji s prizadetimi. Podatek o obratovanju termoelektrarne redno objavljajo v lokalnem Ëasopisu Posavski obzornik in na lokalni televiziji. Tam, kjer lahko zmanj?ajo hrup, sku?ajo to po svojih moËeh narediti kar najbolje. Na mejah zemlji?Ë, ki so to dovoljevala, so posadili drevesa, razen na ozkem pasu ob eni izmed sosednjih hi?, ker jim lastnik, mariborska ?kofija, aal tega ne dovoli. Razmi?ljajo tudi o tem, da bi nekaterim sosedom dodatno zatesnili okna in vrata. ?Na? problem je v tem, da obratujemo obËasno in da vnaprej ne vemo, kdaj bomo obratovali. Z vsemi petimi turbinami ne obratujemo niti petsto ur na leto. Vsaka turbina obratuje najveË sto ur. Za leto?nje leto smo naËrtovali proizvodnjo 40 milijonov kWh oziroma polovico manj za pol leta. Dejansko pa smo v prvih ?estih mesecih proizvedli manj kakor 12 milijonov kWh, kar je 60 odstotkov naËrtovanih koliËin. Z vsemi bloki pa smo doslej obratovali pozimi 2001, ko smo re?evali oskrbo Slovenije, sicer bi bile redukcije,« dodaja direktor Bar-biË, ki si ne zatiska oËi pred realnostjo, ki je za objekt drugaËna kot za njegove posamezne sosede. Pravi, da so nezadovoljni predvsem posamezniki, ki so bili proti novim turbinam, ae ko se te gradile, in so nezadovoljni tudi zdaj, pozabljajo pa na pozitivne spremembe, ki jih je njihov objekt prinesel kraju. Minka Skubic Jeseni že lesna masa v TETOL Zahteve Kjotskega protokola po zmanjšanju toplogrednih plinov so vodilni v ljubljanski TE-TOL vzeli zelo resno in konkretno. Pri tem jim je bilo vodilo, kako čim bolj enostavno doseči zahteve protokola. Kurjenje ostankov lesa je za zdaj najhitreje dosegljivo znižanje ogljikovega dioksida za ta objekt. V TE-TOL niso čakali na študije in raziskave, temveč so se projekta lotili pragmatično. Raziskali so trg v Sloveniji, prišli v stik s ponudnikom lesne mase, to je papirnico Vipap, Videm Krško, kjer iz lesa pridelujejo celulozo, preostanke lesa pa pokurijo v lastnih kuriščih, delno pa to maso ponujajo na trgu. Ce ne najdejo kupcev, lesno maso odlagajo na deponiji, čeprav je kot stranski produkt primerna za energetsko pretvorbo. »Ker v TE-TOL nimamo naprav, v katerih bi kurili to lesno maso, smo se odločili, da bomo lesno žagovino zmešali s premogom in jo kurili v obstoječih kotlih. Glede na to, da doslej v naših napravah tovrstnega energenta še nismo poskusili kuriti, smo se najprej odločili za industrijski preskus, pri katerem je sodelovala Strojna fakulteta oziroma njena katedra za energetske sisteme. Žagovino smo poskusili dozirati preko obstoječih transportnih trakov na presipnih lijakih. Maso smo mešali v razmerju 80 odstotkov premoga in 20 odstotkov lesne mase. S poskusom smo želeli preveriti, ali so obstoječa transportna pot in sistemi doziranja ter vpihovanja v kotel ustrezni ali ne. Druga neznanka pa je bila, kako mešanica v kurišču izgoreva,« je o pomenu pomladanskih preskusov kurjenja lesna mase povedal Marko Agrež, namestnik direktorja TE-TOL. Rezultati preskusov so bili nad pričakovanji in v Mostah so se odločili, da jeseni z novo kurilno sezono začnejo z rednim kurjenjem te mešanice. Za zdaj nameravajo lesno maso voziti iz Krškega z vagoni po železniških tirih in jo mešati s premogom preko vagonskih zvračalnih naprav. Kot pravi Agrež, nameravajo že naslednje leto zgraditi kamjonsko zvračalno napravo oziroma prekladalno postajo. S tem bodo lahko dobivali lesno maso od povsod, in ne samo po železnici iz Vipapa. Poleg tega imajo v izdelavi razvojni projekt o kurišču tretjega kotla. Načrtujejo vgraditi dodatne dogorevalne rešetke v lijaku kotla, s čimer bi dosegli, da bi bili veliko bolj elastični pri uporabi različnih oblik lesne mase. Poleg žagovine bi lahko kurili tudi lesne sekance. Druga prednost pa je, da bi doslej neizgorela žlindra pogorela v celoti. S tem bi dvignili izkoristek kotla tako po tehnični kot ekonomski plati. Cenovno je enota energije, pridobljene s kurjenjem lesne mase, le malenkost dražja od enote energije, pridobljene iz premoga. »V TE-TOL se zavedamo, da pri nas trg z lesno maso še ni razvit, in težko napovedujemo, kako bi se na trenutno ceno odzvali drugi ponudniki. Prav zato še naprej iščemo potencialne dobavitelje. Pri tem imamo veliko podporo Ministrstva za okolje prostor in energijo. Smo pionirji na tem področju pri nas in na tem področju prav nič ne zaostajamo za svetom, kar smo lahko spoznali tudi na letošnji mednarodni energetski konferenci Power Gen,« s ponosom pove Marko Agrež in ob tem prizna, da se pri zagotavljanju količin lesne mase porajajo težave, ki pa so povezane z nerazvitostjo trga. Nobena študija ne more dati odgovora, koliko je interesentov za kurjenje lesne mase. Odgovor bodo dali potencialni dobavitelji, ko bodo videli, da je v Sloveniji eden ali več gospodarskih subjektov, ki to maso lahko odkupi, jo koristno pretvori in energijo proda. Dotlej pa računajo v TE-TOL, da bi lahko na leto dobili in pokurili 50.000 ton lesne mase. Od zagotovljenih količin so odvisna prihodnja nova vlaganja v ta namen v termoelektrarni toplarni, med katera sodi tudi skladišče za lesno maso. Minka Skubic 29 LEKTROGOSPODARSTO SRBIJE ŽELI SODELOVATI S HSE Majsko odprtje predstavništva Holdinga Slovenske elektrarne v Beogradu je med drugim pomenilo tudi začetek tesnejšega sodelovanja med HSE in srbskim elektrogospodarstvom. Del tega sodelovanja je bil tudi julijski strokovni obisk visoke srbske delegacije na sedežu HSE. Delegacijo je vodil dr. Lju-bomir Geric, generalni direktor Elektrogospodarstva Srbije (EPS) od aprila 2001, ki smo mu ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj. Kako imate v Srbiji organizirano elektrogospodarstvo in ali je kosovski elektro sistem del državnega elektroenergetskega sistema? »Elektrogospodarstvo Srbije je organizirano v holding, v katerega je vključenih 23 javnih podjetij proizvodnje, prenosa in distribucije. Tudi kosovski elektro sistem uradno pripada EPS. Njihove naprave vodimo v naših bilancah in knjigah, in dokler se to ne reši, smo mi lastniki. Po tehnični plati z njimi dobro sodelujemo. Dejansko pa z njimi upravlja misija Združenih narodov - UN-MIK.« Kaj je danes ostalo v Beogradu od nekdanjega Jugela - Jugoslovanskega združenja elektrogospodarstva, v katerega so biLi včlanjena takratna republiška in pokrajinska elektrogospodarstva? »Jugel formalno pravno še vedno obstaja. Ker se nekdanje članice ne javljajo, je sedaj združenje povezava med elektrogospodarstvi Srbije in Črne gore. V njem so zaposleni trije ali štirje delavci. Naše elektrogospodarstvo želi, da to združenje preneha delovati in se zakonsko ukine.« Kakšno elektrogospodarstvo si želite, kakšna je vaša vizija organiziranosti? »Naša vizija je organizacija koncema, ki bi imel znotraj enotno proizvodnjo s termoelektrarnami in rudniki in posebno poslovno enoto hidroelektrarne. Medsebojni računi bi bili čisti, izhodna cena enotna. Druga enota koncema bila distribucija. Iz sedanjih desetih podjetij naj bi jih na- Foto Minka Skuic Dr. Ljubomir GeriE: flLahko se pogovarjamo o skupnem nastopu na tretjem stalo štiri ali pet. Posebna enota bi bila prenos, kot samostojna ekonomska celota. Po predlogu zakona, ki je prav zdaj v razpravi, je predviden kot operater sistema agencija za energijo, ki izdeluje tarifni sistem, dodeljuje licence, izdaja dovoljenja za gradnjo novih elektrarn, potrjuje ceno proizvodnim in tarifnim odjemalcem. Agencija je tako operater elektroenergetskega sistema in trga. Priznati moram, da si pri viziji organiziranosti z državno politiko nismo povsem enotni.« Velik problem Srbije je bilo neplačevanje porabljene električne energije zaradi slabih ekonomski razmer v državi. Kako ste rešili ta problem in kakšni so konkretni podatki o plačevanju izstavljenih računov? »Ko sem z ekipo prevzel vodenje EPS, so bili računi poravnani 62-odstotno, sedaj smo prišli že na 87-odstotno poravnavo. Sedaj tekoče poravnava račune od 93 do 99 odstotkov porabnikov, ostaja pa problem poravnave dolga za nazaj, za kar imajo dolžniki sedemletni rok. Neplačniki so tako med individualnimi porabniki kot industrijo, ki v Srbiji še ni zaživela. Redno plačujejo račune za elektriko novi lastniki podjetij, problem pa so stari. Vedeti pa je tudi treba, da v naši državi kar 20 odstotkov industrije dela in živi od elektrogospodarstva.« Do kakšnih novih spoznanj ste prišli v Sloveniji, kjer ste v organizaciji HSE obiskali MO- f}V Srbiji smo v zadnjih desetih letih v elektrarne vlagali toliko, kot bi bilo treba v letu. «f enem y^Zelimo sodelovati s tistimi, 1 * vi* 1 * * 1 * /11» ki so sli po enaki potu kot mi. i i bolje razumejo nase težave. «f PE, Borzen, TE Šoštanj in imeli vrsto strokovnih pogovorov na sedežu HSE? »Spoznali smo konkretne izkušnje slovenskega elektrogospodarstva pri transformaciji in regulacije elektroenergetike. Slišali smo pozitivne in negativne strani teh izkušenj. V odprtem dialogu so nas naši sogovorniki opozorili na slabe izkušnje z namenom, da jih mi ne bi ponovili. Videli smo področja, ki ste jih dobro uredili skupaj z državnimi organi.« Kje vidite prostor za sodelovanje slovenske industrije in ne nazadnje tudi HSE v Srbiji? »V preteklosti je bilo sodelovanje z vašimi podjetji pri gradnji naših elektrarn in objektov zelo dobro. Veliko naših elektrarn ima vašo opremo, ki jo bo treba posodobiti. Prav tako vidim možnosti medsebojnega sodelovanja pri restrukturiranju našega elektrogospodarstva in projektih, povezanih s prehodom na norme in povezave z EU. Lahko se pogovarjamo tudi o skupnem nastopu na tretjih trgih, predvsem pri uravnavanju energije jugovzhodne Evrope. Velike akumulacije bi bile pri tem nadvse dobrodošle. Dogovoriti bi se morali samo, kdo bo kaj delal.« Ali ni vas sistem nekoliko izčrpan po desetletju prednostnih vlaganj v vojsko? »Res je problem v Srbiji pomanjkanje energije, saj smo izgubili kosovske termoelektrarne, tako da nam primanjkuje nekaj manj kot deset odstotkov električne energije. Zaradi premajhnih vlaganj v vse elektrarne je njihova trenutna kondicija slaba. Toliko kot smo vlagali vanje v desetih letih, bi moraU v enem letu. S kre- diti in donacijami Evropske unije in Japonske smo začeli naše objekte obnavljati, tako da naj bi v naslednjih letih rekonstruirali vse TE in prenos pa tudi reverzi-bilno HE Bajna Bašta. Prav zdaj sklepamo pogodbe za obnovo Djerdapa. Šele po vsem tem bomo lahko normalno delali.« Kolikšna je trenutna cena za kWh pri vas? »Do leta 2000 je bila cena kWh v Srbiji 0,9 centa. Nizka cena je omogočala nekontrolirano poraba te vrste energije. Sedaj smo dosegli, da je cena 3,7 centa za kWh. S to ceno pokrivamo tudi amnortizacijo. Naš cilj pa je, da dosežemo 4,5 centa za kilovatno uro. Tarifne odjemalce imamo razdeljene v tri kategorije, in sicer v zeleno tarifo - v njej so odjemalci, ki porabijo do 600 kWh - , v modri tarifi so tisti s porabo med 600 in 1600 kWh in v črni nad 1600 kWh. Modra tarifa ima pol višjo ceno kakor zelena, črna pa trikrat višjo.« Kakšni so konkretni rezultati obiska v Ljubljani? »Direktor Fabijan in jaz bi rada, da formaliziramo medsebojno sodelovanje z uradnimi akti. Vedeti je namreč treba, da so nam izkušnje socialističnih držav pri prehodu na trg in v evropske povezave bližje kakor izkušnje kapitalističnih držav. Imamo ponudbe za sodelovanje od vsepovsod, vendar bolje in laže nas razumejo tisti, ki so izšli iz enakih ah zelo podobnih razmer, iz kakršnih sedaj izhajamo mi. Zato smo tembolj zainteresirani za sodelovanje s slovenskimi elektroenergetskimi družbami in institucijami.« Minka Skubic 31 N _L 1APO»IL ZA»ETEK GRADNJE HE BO©TANJ Konec junija sta Holding Slovenske elektrarne, koncesionar za zgraditev verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ter konzorcij GIZ Gradis Ljubljana in NGR Maribor, d. d., v Sevnici podpisala pogodbo o zgraditvi jezovne zgradbe HE Bo?tanj, prve v verigi petih novih spodnjesavskih elektrarn. Nato je v zaËetku julija HSE z druabo Litostroj E. I., d. o. o., v Ljubljani podpisal pogodbo o dobavi turbine, generatorjev in pripadajoËe opreme (Lot TG) ter pogodbo o dobavi aerjava v strojnici elektrarne (Lot D). Kmalu zatem je sledil ?e podpis pogodbe o dobavi hidromehanske opreme (Lot H) za HE Bo?tanj, ki sta jo podpisala HSE in druaba Montavar, d. o. o., iz Rogoze. Pogodba o zgraditvi jezovne zgradbe HE Bo?tanj, vredna 3,2 milijarde tolarjev, izvajalca zavezuje k dokonËanju glavnih gradbenih del na jezovni zgradbi do aprila 2006. Soglasje k podpisu te pogodbe je dal upravni odbor skupnega podviga (sestavljajo ga direktorji HSE, DEM, SEL, SENG in TEB) ae 30. maja letos, ko je Ladislavu Tom?iËu, direktorju projekta zgraditve HE na spodnji Savi, odobril podpis pogodbe s konzorcijem GIZ Gradis Ljubljana in NGR Maribor, d. d. Gradbeno dovoljenje je HSE dobil 24. junija, kar pomeni, da se lahko na HE Bo?tanj zaËnejo glavna gradbena dela na energetskem objektu. V zvezi s tem so ae sprejeli terminski naËrt prihodnjih dejavnosti. Pogodba o dobavi turbine, generatorjev in pripadajoËe opreme je vredna 4,4 milijarde tolarjev in izvajalca, druabo Litostroj E. I., zavezuje k projektiranju, iz- .L3 32 delavi, dobavi, montaai ter izvedbi preizkusov ob dokonËanju in odpravi napak v garancijskem roku treh cevnih agregatov za proizvodnjo elektriËne energije. Oprema za agregat 1 bo izdelana do decembra 2005, za agregat 2 do februarja 2006 in za agregat 3 do marca 2006. Kot ae reËeno, je bila istega dne podpisana tudi pogodba o dobavi aerjava v strojnici elektrarne, ki je vredna 61,5 milijona tolarjev. V skladu z njo mora izvajalec do decembra 2004 na hidroelektrarni Bo?tanj postaviti mostni aerjav nosilnosti 63/15 ton in 5 ton z razponom 12,5 metra. Omenimo pa ?e pogodbo o dobavi hidromehanske opreme - vredna je 1,3 milijarde tolarjev -, ki obsega projektiranje, izdelavo, montaao in preizku?anje naslednje opreme: plavajoËa potopna stena, vtoËne re?etke, opreme vtoËnih zapornic, Ëistilnega stroja z dvianim mehanizmom, hidravliËnega aerjava z grabilcem, opreme za Ëi?Ëenje in odvoz naplavin, iztoËne zapornice, portal-nega aerjava za dviganje iztoËnih zapornic, opreme pomoanih zapornic na prelivu, portalnega aerjava na prelivu, segmentne zapornice z zaklopko ter remontne plavajoËe zapornice. Sicer pa je Ladislav Tomšič, direktor projekta zgraditve HE na spodnji Savi, po podpisu omenjenih pogodb izrazil veliko zadovoljstvo in dejal, da se dejavnosti, povezane z gradnjo hidroelektrarne Bo?tanj, odvijajo po naËrtih. Izrazil je tudi prepriËanje, da bodo izbrani dobavitelji svoj posel opravili kakovostno in v dogovorjenih rokih. V Bostanju končana pripravljalna dela Kot je v zaËetku julija povedal Miran Žgajner, vodja projekta zgraditve HE Bo?tanj, so pred kratkim konËali pripravljalna dela, ki obsegajo za?Ëito levega brega Save, obodno steno z za?Ëitnim zidom, tesnilno zaveso in infrastrukturo gradbi?Ëa - ograja, ceste, Ërpali?Ëe z bazenom tehnolo?ke vode, pretekali?Ëe goriv, Ëistilna naprava ter elektriËni do- vod z razvodom in transformatorsko postajo. Za omenjena dela je bil uspe?no opravljen notranji tehniËni pregled, ki je potrdil, da so bila dela strokovno opravljena, zbrana pa so bila tudi vsa potrebna dokazila in ustrezna dokumentacija. Dela pri izkopu gradbene jame potekajo po naËrtu. Trenutno izvajajo izkope v trdi hribini, kjer je potrebno vrtanje lukenj v hribino, polnjenje z razstrelivom in razstreljevanje (material odvaaajo na deponijo v okviru gradbi?Ëa). V gradbeni jami bodo zgradili temelj za strojnico in prelivna polja HE Bo?tanj. Dobro so poskrbeli tudi za nadaljnji potek gradnje tega objekta in so v tem Ëasu pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo je-zovne zgradbe HE Bo?tanj, ki zajema zgraditev strojnice, preliv-nih polj, krilnih zidov, natoËne in iztoËne rampe, zunanje ureditve in komunalne infrastrukture. S temi koraki (?e zlasti s podpisom omenjenih pogodb) so po besedah Agajnerja ustvarjeni potrebni pogoji, da po opravljenem izkopu gradbene jame v trdi hribini zaËnejo gradnjo jezovne zgradbe HE Bo?tanj. Miro Jakomin foto Miro Jakomin V terminskem načrtu dejavnosti za gradnjo HE Boštanj so predvidene naslednje naloge: do 2. januarja 2004: pripravljenost prvega pretočnega polja za vgradnjo delov hidromehanske opreme v beton; do 26. julija 2004: pripravljenost vtoka in iztoka za montažo hidromehanske opreme; do 8. oktobra 2004: zgradba strojnice bo pripravljena na montažo proge mostnega žerjava; do 1. septembra 2005: končanje vseh del, ki so potrebna za začetek polnjenja bazena; do 14. aprila 2006: končanje vseh pogodbeno opredeljenih del. Predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne ter konzorcija GIZ Gradis Ljubljana in NGR Maribor, d. d, so konec junija v Sevnici podpisali pogodbo o zgraditvi jezovne zgradbe HE Bo?tanj, prve v verigi petih novih spodnjesavskih elektrarn. 33 50 tfU LET OBRATOVANJA HE MEDVODE Podjetje Savske elektrarne Ljubljana, ki posluje v okviru Holdinga Slovenske elektrarne, je v zaËetku julija na slovesnosti, zdruaeni z dnevom podjetja, ob Zbiljskem jezeru poËastilo 50-letnico obratovanja HE Medvode. Prireditve so se poleg sodelavcev SEL udeleaili tudi predstavniki drugih hidroproizvodnih in elektrogospodarskih podjetij ter gostje iz obËinskih in turistiËnih krogov. Kot je v govoru poudaril direktor Drago Polak, letos hkrati praznujejo tudi 50 let soaitja HE Medvode z okoljem. O tem priËa tudi 50-letnica TuristiËnega dru?tva Zbilje, ki je to naselje postavilo v sredi?Ëe turistiËnih dogajanj v Medvodah in okolici. pozneje pa tudi uprava dravske banovine ter ljubljanske obËine. Teaavna pot do odloËitve o gradnji Ovira, da se hidroelektrarna ni zaËela graditi, je bila koncesijska pravica, ki so jo za dana?njo HE Medvode pridobile Savske elektrarne Ljubljana po 50. letih njenega obratovanja in je tudi danes temelj za graditev hidroelektrarne in izkori?Ëanje razpoloaljivega hidroenergetskega potenciala. Tako kot danes pri tovrstnih projektih se je tudi v obdobju obeh svetovnih vojn pri naËrtovanju HE pojavila vrsta tehniËnih razliËic in njihovih zagovornikov, izdelala se je vrsta projektov, le zgradilo se ni niË. .L3 34 Opomenu HE Medvode v obËinskem merilu A e spregovoril Stanislav Žagar, aupan obËine Medvode. Na prvem mestu je omenil gospodarski vidik, saj je hidroelektrarna po izgradnji zagotovila nova delovna mesta. Poleg tega je na kratko predstavil tudi pomembnej?e socialne, sociolo?ke in turistiËne vidike. Posebej je poudaril, da je bilo sodelovanje med obËino in HE Medvode vedno na visoki ravni. Kot je povedal Drago Polak, direktor SEL, segajo zaËetki izkori?Ëanja Save v Medvodah v osemdeseta leta 19. stoletja, ko so vodno energijo zaËeli izkori?Ëati z uporabo vodnih koles in preko prenosnih sistemov v raznih industrijskih obratih. Prve kilovat-ne ure je proizvedel dinamo, ki so ga leta 1902 postavili za potrebe razsvetljave v tovarni papirja. Zamisli Zdruaenih papirnic o zgraditvi moderne hidroelektrarne, ki bi napajala njihove tovarne in druge porabnike, pa je v zaËetku 20. stoletja nasprotoval tedanji deaelni odbor za Kranjsko, Tako kot vsak poseg v prostor je tudi gradnja HE Medvode ljudem ob Savi prinesla tako dobre kot slabe spremembe. Po vseh teh letih obratovanja pa je oËitno, da so ljudje hidroelektrarno Medvode in Zbiljsko jezero sprejeli. ©e veË: Postala sta celo najbolj prepoznavna simbola obËine Medvode. HE Medvode z Zbiljskim jezerom je dober zgled povezanosti energetskega objekta z okoljem. Po 40-ih letih obratovanja je dobro premi?ljena sanacija akumulacijskega bazena ustvarila nove povr?ine ob jezeru, ki so namenjene rekreaciji, oddihu in sprostitvi. Pri tem Drago Polak, direktor SEL-a, poudarja, da je najbolj pomembno soaitje med HE Medvodami in okoljem. Isto meni tudi Iztok Pipan, predsednik TuristiËnega dru?tva Zbilje, in dodaja, da se dobro sodelovanje med predstavniki SEL in prebivalci Zbilj v zadnjih letih ?e poveËuje. DokonËna odloËitev o gradnji HE Medvode, ki jo je med drugo svetovno vojno zasnoval inaenir Leonid Prihoda, je bila sprejeta leta 1947, ko so zaËeli izvajati pripravljalna dela, objekt pa so zaËeli graditi leta 1948. Projektantska dela je uresniËilo projektivno podjetje Elektroprojekt, medtem ko so gradnjo in izdelavo ter montaao opreme izvajala podjetja, katerih veËina ?e danes tradi- cionalno sodeluje pri izvedbi tovrstnih projektov - Gradis, Litostroj, Rade KonËar, Iskra, Metalna, Elektronabava, EIMV in druga podjetja. Pri gradnji HE Medvode je bilo izkopanega veË kakor sto tisoË kubiËnih metrov materiala, vgrajenih 54.000 kubiËnih metrov betona, 900 ton aeleza, 12.500 ton cementa ter porabljenih veË kakor 2,4 milijona delovnih ur. Kljub pomanjkanju izku?enj pri gradnji tovrstnih objektov in slabi tehnolo?ki opremljenosti izvajalcev del, je prvi agregat na desnem bregu zaËel obratovati avgusta leta 1953. Drugi pa je zaËel obratovati aprila naslednjega leta. Sicer pa je elektrarna ae med gradnjo in poskusnim obratovanjem doaivela kar nekaj sprememb pri transformaciji energije in vkljuËevanju v srednjenapeto- Ob praznovanju 50-letnice hidroelektrarne Medvode je udeleaence prireditve ob Zbiljskem jezeru nagovoril Drago Polak, direktor podjetja Savske elektrarne Ljubljana. foto Miro Jakomin Slovesnosti so se poleg ?tevilnih sodelavcev Savskih elektrarn Ljubljana udeleaili tudi predstavniki drugih hidro-proizvodnih in elektrogospodarskih podjetij ter gostje iz obËinskih in turistiËnih krogov. 35 Ob tej priloanosti se je vodstvo podjetja odloËilo, da podeli posebna priznanja delavcem, ki so bili ali pa so ?e v HE Medvode zaposleni trideset ali veË let. Priznanje je prejel tudi upokojeni Ivan Rebolj, dolgoletni vodja HE Medvode. 36 foto Miro Jakomin stno in visokonapetostno omreaje. Potrebno je bilo poglabljanje struge Save, zgornja kota vode pa je bila z dobetoniranjem pragov zapornic dvignjena za en meter. S postopnimi posegi do sodobne HE Katere spremembe je HE Medvode doaivela v 50. letih obratovanja? V letih 1986 in 1987 sta bila avtomatizirana oba agregata, medtem ko so v letih 1994 in 1995 obnovili oba generatorja kot najbolj kritiËna elementa, od katerih je bila odvisna nadaljnja varna in zanesljiva proizvodnja elektriËne energije. Gradbeno je bil objekt saniran leta 1998, pomoana hidromehanska oprema pa leta 2000. Ob elektrarni so zgradili center vzdraevanja in upravno stavbo Savskih elektrarn Ljubljana s centrom vodenja za vse elektrarne na reki Savi. NajveËje in najbolj korenite spremembe pa HE Medvode doaivlja po 50. letih obratovanja, ko sta agregata v 260.000 urah obratovanja proizvedla 3781 gi-gavatnih ur elektriËne energije. Savske elektrarne Ljubljana skupaj s podjetjem Elektro Gorenjska konËujejo projekt zgraditve novega RTP 110/20/6,3 kV Medvode, s katerim so ukinili 35 kilovoltni napetostni nivo. Pri tem so zamenjali tehnolo?ko zastarelo, dotrajano in nezanesljivo opremo, zmanj?ali so vplive na okolje in izgube transformacije, zagotavljajo pa uËinkovito in zanesljivo oddajo energije iz elek- trarne in oskrbo odjemalcev elektriËne energije na ?ir?em obmoËju Medvod. S soinvestitor-stvom pri tem projektu so zniaali stro?ke celotne investicije ter zmanj?ali posege in zasedbo prostora za potrebe proizvodnje in distribucije elektriËne energije z uporabo najnovej?ih tehniËnih re?itev. Prihodnja vlaganja v HE Medvode In katere pomembnej?e spremembe se bodo v HE Medvode zgodile v prihodnjih treh letih? Po besedah Polaka se bo z zamenjavo obeh turbin ob sodobno hidravliËno oblikovanem petlopatiË-nem gonilniku (s poveËanim premerom s 3060 na 3250 milimetrov) poveËal pretok skozi elektrarno na 150 kubiËnih metrov na sekundo, poveËala se bo najveËja moË ene turbine z 10,2 na 13,23 megavata in ob poveËanem izkoristku (v povpreËju za 4 odstotke v celotnem obratovalnem podroËju) se bo poveËala povpreË-na letna proizvodnja s 70 na 77 gigavatnih ur. Novi turbini bosta s sodobnimi konstrukcijskimi re?itvami poveËali energetske parametre agregatov, poenostavilo se bo vzdraevanje turbin, ekolo?ka sanacija pa se bo uresniËila z zmanj?anjem oziroma ukinitvijo uporabe olja in masti. Z vgradnjo novih zapornic na turbinskih iztokih bodo poenostavili zapiranje agregatov ob remontih in s tem precej skraj?ali Ëase obnov in revizij. Zamenjava opreme lastne porabe in vgradnja distribuiranih sistemov vodenja v okviru avtomatizacije agregatov in HE kot celote bo omogoËila vzpostavitev potrebnih monitoringov opreme in objektov elektrarne, povezave s centrom vodenja SEL in z drugimi akterji na odprtem trgu z elektriËno energijo ter s tem daljinsko vodenje HE. Navedena vlaganja bodo podalj?ala aivljenjsko dobo obratovanja elektrarne vsaj za nadaljnjih 40 let. Miro Jakomin A LI BO PROTOKOL O PRENOSU PODPISAN ©E LETOS? Glavna tema zadnjega rednega srečanja držav podpisnic pogodbe o energetski listini, ki je bilo konec junija v Bruslju, je bilo oblikovanje protokola o prenosu, o katerem smo govorili v majski številki Našega stika. Doslej se Evropska unija in Rusija namreč nista mogli dogovoriti o treh vprašanjih. Tokrat sta po besedah Rie Kemper, generalne sekretarke omenjene organizacije, le nekoliko popustili, toda skupne besede še vendarle nista našli, zato besedilo za zdaj še ni sprejeto. O vsebini protokola o prenosu, ki naj bi postavil skupek pravil za Ëezmejno trgovanje z energetskimi materiali in snovmi, se 51 draav podpisnic pogodbe o energetski listini pogaja ae od leta 2000. Najtr?i oreh so bila tri vpra?anja, o katerih sta se pogajali zlasti Evropska unija in Rusija. Prvo je tako imenovana prednost prve ponudbe, s katero so si predstavniki Rusije prizadevali, da bi v besedilo vkljuËili klavzulo, ki bi elektroenergetskim izvoznikom z dolgoroËnimi pogodbami v primeru prenosa prek tretjih draav, s katerimi imajo sicer kratkoroËne pogodbe, dovolila moanost podalj?anja slednjih. Glavni argument za vkljuËitev takega Nigerija, ena največjih izvoznic nafte na svetu, je po konferenci podpisnic pogodbe o energetski listini v Bruslju postala opazovalka v tej medvladni organizaciji. Takšen status so doslej pridobile že Alžirija, Iran, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Venezuela. Nigerijska vlada bo lahko odslej navzoča na sestankih organizacije in v njenih delovnih skupinah ter tako sodelovala pri pogajanjih med podpisnicami na področju energetike. Sicer pa pozna organizacija mehanizem držav opazovalk od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začela širiti tudi v Azijo in prešla svoje prvotne meje. Za ta status se potegujejo še Kitajska, Koreja in Iran. m doloËila je bila za?Ëita oskrbe Evrope z zemeljskim plinom, predstavniki Evropske unije pa so temu nasprotovali, saj ni v skladu z evropsko zakonodajo na podroËju zagotavljanja konkurenËnosti. Druga sporna toËka je ekonomska regionalna integracijska klavzula, ki jo je predlagala Evropska unija, zahteva pa, da se vsi prenosi elektroenergetskih materialov in izdelkov znotraj meja Unije obravnavajo kot notranji prevoz (transport) in ne prenos (tranzit). Draave Ëlanice namreË delujejo na skupnem trgu. Temu je nasprotovala Rusija, saj bi lahko omenjeno doloËilo postavilo njihove ponudnike v slab?i poloaaj, zlasti zaradi morebitnih sprememb v evropski zakonodaji, na katero ta draava ne more vplivati. Tretji zaplet pa je povezan z oblikovanjem doloËila o prenosnih tarifah. V bistvu sta se sicer obe strani strinjali z doloËilom iz pogodbe o energetski listini, ki pravi, da morajo vse tarife temeljiti na stro?kih izvajanja prenosa in investiranja, zadra-ke sta imeli le glede posebnih prodajnih mehanizmov, kot so, na primer, draabe. Sekretarka je optimistična Kljub temu, da sta Evropska unija in Rusija vso prvo polovico leto?njega leta namenili sestankova-nju in dogovorom glede opisanih treh vpra?anj, popolnega soglasja ?e nista dosegli. Tako besedilo na tokratnem sreËanju ni bilo sprejeto, toda Rta Kemper'je temu navkljub optimistiËna in meni, da se bo to zgodilo do konca leto?njega leta. Kot je dejala, si vpleteni strani prizadevata, da bi na?li skupen jezik, saj se zavedata, kako pomembna je listina za trgovanje z energetskimi materiali in izdelki. Hkrati pa je poudarila, da je sprejetje doloËil kljuËnega pomena tudi z vidika doseganja ciljev, ki jih postavlja sama pogodba o energetski listini. Rusija je slednjo podpisala ae leta 1994, vendar je ?e ni ratificirala, saj Ëaka na to, kaj bo zapisano v protokolu o prenosu. Omenjen dokument je namreË zelo pomemben za razvoj njenih elektroenergetskih zmogljivosti - aeli si namreË dostop do evropskih trgov, po drugi strani pa aeli za?Ëititi tudi domaËe gospodarstvo. Napotki, kako preoblikovati energetski trg Na omenjenem sreËanju draav podpisnic pogodbe o energetski listini je bil kajpak govor tudi o drugih temah, povezanih z elektroenergetiko, med drugim so sprejeli udeleaenci napotke o tem, kako naj posamezne draave prestrukturirajo to podroË-je, da bodo konkurenËne tekmicam. Nasveti temeljijo predvsem na izku?njah tistih Ëlanic, ki so proces ae izpeljale, najveË pozornosti pa je namenjene privatizaciji elektroenergetskega sektorja, torej podroËju, s katerim imajo draave vsaj praviloma najveË teaav. Kot je dejal Argyrios Fatouros, predsednik skupine, pristojne za investicije v okviru omenjene organizacije, namen sprejetih napotkov ni vsiljevati draavam specifiËne naËine, kako prestrukturirati energetski trg, temveË zgolj predlagati moane re?itve. Navsezadnje morajo draave slediti zahtevam, zapisanim v pogodbi o energetski listini, in razviti 37 38 Sekretariat podpisnic pogodbe o energetski listini pripravlja jeseni dva veËja dogodka. Prvi bo seminar o regionalnem energetskem sodelovanju v osrednji Aziji, ki bo potekal 23. in 24. septembra v Ta?kentu (Uzbekistan), drugi pa konferenca o priloanostih in tveganjih pri trgovanju z zemeljskim plinom v Evraziji. Konferenca bo 12. in 13. novembra v Bruslju. odprt in konkurenčen elektroenergetski trg. Pri tem morajo paziti, da bo učinkovit, stroškovno učinkovit in bo upošteval možne socialne posledice preobrazbe, je še dodal predsednik. V tem primeru so vsekakor dobrodošle izkušnje držav, ki so proces že izpeljale, saj lahko opozorijo na morebitne zaplete in nevšečnosti. Vsebina navodil Omenjeni napotki se osredotočajo na šest glavnih tem: na procese, ki jih morajo države izpeljati pri oblikovanju konkurenčnega trga, na načine, kako obdržati raven tekmovalnosti v energetskem sektorju, na zakonodajo, ki jo morajo pri tem sprejeti, na privatizacijo in procese, ki so povezani z njo, ter na napredek, ki ga morajo doseči na poti k prestrukturiranju elektroenergetskega sektorja. V okviru vsake kategorije so opisane ovire, ki se lahko pojavijo, hkrati pa so zapisani tudi nasveti, kako premagati nastalo situacijo. Sicer pa velja med področji, vključenimi v besedilo, poudariti nekaj točk, ki so za države pri preoblikovanju sektorja najpomembnejše. Najprej morajo države postaviti okvirje, predvsem zakonodajne in institucionalne, ki zagotavljajo privatizacijo sektorja in oblikovanje konkurenčnega trga. Pri tem morajo upoštevati politično voljo in okoljevarstvene zahteve ter težave, s katerimi so se srečevale že v preteklosti - na primer morebitne primanjkljaje, potrebe prebivalstva in podobno. Države morajo kljub privatizaciji sektorja še obdržati neke vrste nadzor nad dejavnostjo in postaviti transparentna pravila in sankcije za morebitne kršitve zakonodaje. Tudi slednje so namreč zelo pomembne, saj postavljajo pogoje vzdrževanja konkurence, obenem pa nalagajo ključnim institucijam odgovornost za nadzor nad trgom. Zakonodaja mora še zlasti jasno postaviti pogoje trgovanja, načine podeljevanja licenc, posebej omejiti monopolizacijo ter določiti tarife. Hkrati mora biti trg oblikovan tako, da dopušča vključitev novosti, denimo, uvajanje novih virov. Premagovanje brezposelnosti Posebno pozornost namenja besedilo pomenu zaposlovanja - z razvojem trga se namreč pojavljajo številne tehnološke novosti, način dela se spremi- nja, zato se izgubi marsikatero delovno mesto. Države naj zato pri preoblikovanju sektorja upoštevajo tudi to problematiko ter pripravijo posebne programe, s katerimi bodo preprečevale povečanje brezposelnosti. Besedilo predlaga v tem primeru programe prezaposlovanje na druga delovna mesta, programe, ki omogočajo zaposlenim zgodnejšo upokojitev ali krajši delovni čas in podobno. Se zadnja točka, ki jo posebej opisuje besedilo, je proces opazovanja in ocenjevanja. Vse strani, vključene v proces preoblikovanja elektroenergetskega sektorja (vlada, podjetja, delničarji, odjemalci, okoljevarstvene skupine ...), morajo namreč neprestano sodelovati ter na podlagi tega vzpostaviti transparentne kriterije dela. Na podlagi opisanih napotkov namerava sekretariat organizacije prihodnje leto pripraviti posebne delavnice, na katerih bodo strokovnjaki, predstavniki vlad in mednarodnih finančnih institucij soočili različna mnenja in se poskušali z izkušnjami drugih prebiti skozi morebitne težave na domačih tleh. Šele takrat bo mogoče tudi presoditi, koliko je besedilo uporabno za različna okolja in države z različnimi tradicijami. Na zadnjem srečanju držav podpisnic pogodbe o energetski listini sta bili torej v ospredju dve pomembni temi - oblikovanje protokola o prenosu elektroenergetskih materialov ter posebnih napotkov, ki naj bi jim države sledile pri preoblikovanju, zlasti privatizaciji, domačih trgov. S slednjim udeleženci niso imeli kaj prida težav, veliko trši oreh pa je protokol. 0 njegovem besedilu se države pogajajo že tri leta, toda pri zahtevah Evropske unije in Rusije se ustavi. Obe sta sicer že popustih in se nenehno dogovarjata o morebitnih rešitvah glede klavzul, ki jih zahtevata, toda na povsem enako raven še vendarle nista prišli. Evropska unija želi namreč zaščititi pogoje konkurenčnosti, ki jih je vzpostavila, Rusija pa si želi predvsem dostop na tuje trge in s tem možnosti za razvoj elektroenergetskih možnosti. Simona Bandur www.encharter.com f.rnif.iii^, VLADA ZELI VEČJA POLJA VETRNIC Velika Britanija na veliko spodbuja gradnjo velikih polj vetrnih elektrarn, saj si prizadeva, da bi na tak?en naËin do leta 2010 oskrbovala z elektriËno energijo tri milijone gospodinjstev in ustvarila priblia-no dvajset tisoË novih delovnih mest. Vlada tako vabi podjetja, naj se lotijo projektov, ki naj bi bili tudi za desetkrat veËji od tistih, ki jih je naËrtovala v Walesu v prvih letih uvajanja tak?ne proizvodnje elektriËne energije.Tamkaj?nje vetrno polje ima namreË 30 turbin, na novo pa naj bi jih zgradili tudi do 300.Tak?ni projekti zahtevajo naloabe v vi?ini ?estih milijard funtov, z njimi pa naj bi podjetja pridobila za pribliano 6000 MW proizvodnih zmogljivosti. Po ODRAAITEV ELEKTRIKE NA EVROPSKO RAVEN BI ZNIAALA BDP Poraba elektriËne energije in zemeljskega plina se bo letos - Ëe upo?tevamo upoËasnjeno gospodarsko rast, znaËilno za zadnji dve leti -poveËala za slabe tri odstotke, predvideva France KriaaniË v Ëlanku o gospodarski rasti in porabi energetskih surovin na Slovenskem, objavljenem v publikaciji Gospodarska gibanja. Kot pi?e France KriaaniË, je proces privatizacije pri gospodarjenju z elektriËno energijo in premogovnikih ?ele na zaËetku, zato se lahko v tem obdobju zgodi, da prevzame sektor slovenskih proizvajalcev elektriËne energije tuja konkurenca in skrËi domaËo proizvodnjo ter podraai elektriËno energijo na povpreËno evropsko raven. Zato bi se zmanj?ala industrijska proizvodnja in zaposlenost za 0,4 odstotka, bruto domaËi proizvod pa za 0,2 odstotka. Zlasti pri vplivu na cene se bosta prepletala, kot napoveduje avtor, inflacijski in deflacij-ski uËinek ter potiskala v steËaj tista podjetja, ki poveËanih stro?kov za pridobivanje energije ne bodo mogla prevaliti na prebivalstvo. Gospodarske razmere na Slovenskem Po KriaaniËevih besedah se odvija v sedanjem gospodarskem okolju dinamiËen proces, ki ga opredeljujeta dva ekonomska zakona, in sicer zakon padajoËih donosov dela in kapitala ter zakon padajoËe koristnosti dobrin. Prvi vodi k omejevanju zmogljivosti kljub kopiËenju kapitala in rasti prebivalstva, drugi k zasiËenosti trga, skupaj pa vplivata na spreminjanje gospodarskih razmer, kar imenujejo ekonomisti menjavanje tehno-ekonom-skih paradigem. V zdaj?njem obdobju je namreË gospodarska rast odvisna predvsem od razvoja informacijskih tehnologij ter njihove uporabe pri proizvodnji izdelkov in ponudbi storitev. Bruto domaËi proizvod na prebivalca je dosegel tak?no raven, da se poveËuje povpra?evanje po industrijskih izdelkih poËasneje od njegove rasti, hitreje nara?Ëa le ?e povpra?evanje po storitvah. Prav zaradi velike prilagodljivosti in stalnega poveËevanja uËinkovitosti proizvodnje z novimi tehnologijami ter zaradi poËasne rasti porabe industrijskih izdelkov je gospodarska rast vse bolj odvisna od poveËevanja porabe surovin, med njimi tudi energetskih. V sodobnem svetu po mnenju avtorja energija sicer ni veË superiorna dobrina, vendar pa lahko postane neredna dobava razlog za ohromitev napredovanja gospodarstva, zato sta dolgoroËno naËrtovanje in gradnja energetskih zmogljivosti nujna. Preobrazba v trano gospodarstvo Prehod v sodobno tehno-ekonomsko paradigmo gospodarstva temelji, kot pi?e KriaaniË, na prilagodljivih tehnologijah, podjetni?tvu ter integralnem marketingu, zato se morajo proizvajalci nekaterih energetskih surovin, ?e zlasti elektriËne energije, ki so bili prej infrastrukturnega znaËaja, preobraziti v trano naravnane dejavnosti. Preobrazba naj bi potekala v treh bolj ali manj povezanih procesih: deregulaciji oziroma zmanj?ani re-gulativni vlogi draave na tem podroËju (predvsem pri doloËanju cen in vplivu na naloabe), sprostitvi trgovanja z energetskimi surovinami, ?e zlasti z zemeljskim plinom in elektriËno energijo, in privatizacijo oziroma vkljuËitvijo zasebnega kapitala v podjetni?tvo na tem podroËju. Omenjeni trije procesi sicer ae potekajo, vendar zelo poËasi, marsikdaj pa vodijo do ?tevilnih teaav - glavni vzrok za to je po predvidevanjih avtorja predvsem posebna narava trga energetskih surovin, ki jo opredeljuje dolg Ëasovni presledek med spremembo dinamike povpra?evanja in sposobnostjo dobaviteljev, da tej spremembi tudi prilagodijo svoje zmogljivosti. Druga teaava, ki se za zdaj ?ele nakazuje, pa je zelo verjetna monopolizacija energetskega sektorja po celinah, na katerih bo Foto Dunja Wedam 39 40 Slovensko elektrogospodarstvo čakajo v prihodnosti, zlasti s privatizacijo podjetij, še težki trenutki, ocenjuje Franci Križanič na podlagi simulacij, ki jih je izdelal Ekonomski institut pravne fakultete. Se najbolj opozarja na morebitne prevzeme tujih podjetij, ki bi lahko privedle do podražitve električne energije in zapiranje elektrarn z visokimi stroški, s tem pa bi se znižal tudi BDP in zmanjšala zaposlenost. ostalo le nekaj velikih ponudnikov z odločilnim vplivom na tržne razmere, še piše Križanič. Kaj bi povzročila podražitev elektrike? Slovenija je zamujala z uvajanjem telino-ekonom-ske paradigme že v sedemdesetih letih, skupaj z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, to pa jo je pripeljalo v globoko stagflacijsko krizo, ki se je kazala predvsem v poslabšanem zunanjetrgovinskem ravnotežju in zadolževanju v tujini, nato pa tudi pomanjkanju posameznih dobrin, zlasti tekočih goriv, pospešeni inflaciji, upadanju gospodarske dejavnosti ter brezposelnosti. V obdobju tran-zicije je preusmerila zunanjetrgovinske tokove z nekdanjega jugoslovanskega trga na zahodnoevropskega ter uvedla trdo proračunsko omejitev in racionalno poslovanje podjetij, razlaga Križanič in dodaja, da je bila posledica tega posnemanje zahodnoevropske ravni tehnološkega razvoja. Kot meni, je bil ta proces sicer bolj ali manj uspešen, vendar (še) ni zajel razvojnih politik najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev. Zdaj potekajo v Sloveniji vsi trije navedeni procesi: deregulacija, liberalizacija in privatizacija energetskega sektorja. Prva dva sta po besedah Križaniča v polnem razmahu z vrsto posebnosti -država je, denimo, obdržala vpliv na oblikovanje cen pri trgovanju z zemeljskim plinom in tekočimi gorivi, v tako imenovanem tarifnem delu trga z električno energijo pa zadržuje tudi ceno električne energije. Zadnji proces, privatizacija energetskega sektorja, je na Slovenskem sicer pri gospodarjenju s tekočimi gorivi in zemeljskim plinom končan, šele začenja pa se, kot že rečeno, pri gospodarjenju z električno energijo in v premogovnikih. V tem procesu lahko po mnenju Križaniča sektor slovenskih proizvajalcev električne energije prevzame tuja konkurenca, zlasti velika evropska podjetja za proizvodnjo in trženje električne energije. Avtor predvideva, da bi se to lahko uresničilo z običajnim nakupom ali posredno z nakupom podjetij za distribucijo električne energijo in onemogočanjem slovenskih konkurentov, da bi enakopravno nastopali na trgu z električno energijo. V tem primeru bi lahko sledil nakup konkurenčnej-šega dela bankrotiranih slovenskih proizvajalcev, zlasti hidroelektrarn, piše France Križanič. Predvideva tudi, da bo procesu prevzemov sledila podražitev električne energije na evropsko raven, saj si bodo podjetja prizadevala povečati dobiček in zmanjšati stroške proizvodnje te dobrine. Na podlagi tega sklepanja je poskušal Ekonomski inštitut pravne fakultete predvideti, koliko naj bi podražitev električne energije vplivala na slovensko gospodarstvo. V simulaciji je ugotovil, da bi za 14,3 odstotka višje cene (s tolikšnim deležem bi se namreč povzpele na raven povprečnih evropskih cen) v obdobju treh let povzročile 0,4 odstotka manjšo industrijsko proizvodnjo, prav toliko nižje število delovno aktivnega prebivalstva, 0,2 odstotka nižji BDP in 0,2 odstotka manjši obseg mase realnih plač. Zaradi upada gospodarske dejavnosti in dohodka bi se pokritost uvoza z izvozom tretje leto po simuliranih spremembah izboljšala za 121 milijonov dolarjev, vendar inštitut pri tem ni upošteval povečanih stroškov za uvoz energije, ki bi nastali v primeru zaprtja elektrarn s previsokimi stroški. Napovedi za letošnje leto Ekonomski inštitut pravne fakultete je na podlagi gospodarske rasti med letoma 1992 in 2002 ocenil tudi, kako naj bi slovenska ekonomija napredovala v letošnjem letu. Kot piše Križanič, je pričakovati nekoliko počasnejšo rast, vzrok za to pa je zlasti v stagnaciji gospodarske rasti pri slovenskih najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjih v Evropski uniji ter v plačilno-bilančnih omejitvah za nadaljnjo rast slovenskega izvoza v nekdanje jugoslovanske republike. Za leto 2003 tako predvideva, da bo BDP zrasel za 3,2 odstotka, skupna domača poraba za 2,5 odstotka, dodane vrednosti zunaj industrije za skoraj 2,9 odstotka, dodane vrednosti v industriji za 4,75 odstotka, industrijska proizvodnja za 2,4 odstotka, proizvodnja kovinske industrije za 3,5 odstotka, mase plač pa naj bi se povišale za 2,5 odstotka. Na podlagi opisanih predvidevanj (ob predpostavljeni rasti gospodarske dejavnosti, dodani vrednosti in plačah ter ob nespremenjenih okoliščinah) je omenjeni inštitut naredil oceno o porabi energetskih surovin v letošnjem letu - poraba električne energije naj bi se tako povečala za slabe tri odstotke. Najbolj naj bi se okrepila raba v gospodinjstvih, in sicer za pet odstotkov, v industriji pa zgolj za odstotek. Poraba zemeljskega plina se bo predvidoma okrepila za slabe tri odstotke, najbolj v energetiki, kjer bo poskočila za enajst odstotkov, poraba lahkega kurilnega olja bo višja za šest odstotkov, dizla za 2,4 odstotka, bistveno manj pa bo porasla raba premoga - po ocenah inštituta zgolj za poldrugi odstotek, za prav toliko več naj bi porabili tudi več bencina. Simona Bandur Povzeto po članku Gospodarska rast in poraba energetskih surovin na Slovenskem (France Krizanic), Gospodarska gibanja, Ekonomski institut Pravne fakultete, maj 2003 Kap H) BO EVROPA TRGOVALA Z EMISIJAMI? Trgovanje z emisijami plinov, ki ?kodujejo ozraËju in povzroËajo uËinek tople grede, je v tem Ëasu ena od najbolj pogosto omenjenih tem v okviru evropskega elektroenergetskega trga. Podjetja, ki proizvajajo najveË teh snovi, bodo namreË morala Ëez dobro leto in pol zaËeti plaËevati ceno za onesnaaevanje okolja, ?e najbolj globoko pa bo moralo vsaj predvidoma v blagajno seËi pet podjetij: RWE, Enel, Eon, Endesa in Vattenfall. Kako bo sploh potekalo trgovanje z emisijami, je še uganka, saj nihče ne ve, kako bo vplivalo na proizvodnjo in oskrbo z električno energijo v Evropski uniji. Za zdaj poskušajo strokovnjaki potek napovedati zgolj na podlagi svetovalnih družb in opozoril udeležencev elektroenergetskega trga. Vlade držav članic morajo namreč najprej natančno določiti, katere naprave proizvajajo največ okolju škodljivih plinov, nato bo mogoče postaviti pravila trgovanja z emisijami, šele potem pa se bo dalo izračunati, kakšne stroške oziroma koristi bodo imela posamezna podjetja zaradi tega. To bi naj se deloma zgodilo že leta 2005, ko bo poskusno steklo trgovanje z emisijami, zares pa naj bi šlo od leta 2008 naprej. Podjetja, ki s proizvodnjo onesnažujejo ozračje, bodo morala po tej prelomnici kupiti posebna dovoljenja, zaradi višjih stroškov se bo predvidoma električna energija podražila, s tem pa bodo večji dobiček želi tisti dobavitelji, ki proizvajajo do okolja prijazno energijo. Cena za onesnaaevanje Dokler pogoji za trgovanje še niso zastavljeni, poskušajo strokovnjaki (med njimi podjetja, kot so Point Carbon, PricewaterhouseCooper, McKinsey in C02.com) predvideti, kaj čaka elektroenergetski trg po tem koraku. Ugotavljajo, da je največji onesnaževalec ozračja ogljikov dioksid, ki ga proizvajajo predvsem termoelektrarne, zato bodo morala podjetja, ki imajo v lasti največ teh enot, plačati največ oziroma spremeniti način proizvodnje v objektih. To električne energije ne bo le podražilo za od osem do dvajset odstotkov, temveč bo vplivalo tudi na tokove trgovanja z njo - Francija, ki proizvede največ te dobrine v jedrskih elektrarnah, bo bržkone povečala izvoz, po drugi strani pa bo Nemčija, kjer so vodilne proizvajalke termoelektrarne, zmanjšala izvoz zlasti v Beneluks in alpske države in postala uvoznik električne ener- Foto Dušan Jež 41 42 gije. Tako bo marsikatero podjetje zašlo v težave, po drugi strani pa se bodo dobički tistih, ki pri proizvodnji ne onesnažujejo ozračja z ogljikovim dioksidom, povečali za od deset do petnajst odstotkov, predvidevajo strokovnjaki. Prav zato bodo morali onesnaževalci v naslednjih letih preiti na drugačen način pridobivanja in uporabiti »čista« goriva ter tako zmanjšati količino emisij in stroškov. Koliko bo stal ogljikov dioksid? Antonio Volpiniz podjetja McKinsey je napovedal, da naj bi cena za emisije ogljikovega dioksida z današnjih petih evrov za milijon ton tega plina do leta 2006 narasla za še enkrat toliko, do leta 2008 pa na 25 evrov za omenjeno količino plina. Na tej stopnji se bodo stroški proizvodnje električne energije v termoelektrarnah podvojili in bodo znašali od 38 do 50 evrov za MWh, je izračunal Volpin. To bo privedlo do tega, da bo vsaj tretjina naprav, ki delujejo na premog, do leta 2012 prenehala delovati, druga tretjina pa bo delovala le takrat, ko bo elektrike primanjkovalo. Kot smo že zapisali, se bodo zato vsaj kratkoročno povečale cene energije, v nekaterih obdobjih morda celo za 40 odstotkov. Prednost v takih razmerah bodo imele predvsem vetrne elektrarne in hidroelektrarne, ki bodo po vsej verjetnosti zaslužile bistveno več kakor danes, toda pri tem je treba upoštevati, da so te naprave precej odvisne od vremena. Tako bodo še največ pridobile elektrarne na plin - Volpin predvideva, da se bo njihov dobiček povečal za 40 odstotkov, zato je še najboljša rešitev za podjetja, da preoblikujejo termoelektrarne v elektrarne na to gorivo. NajveËjih pet Onesnaževalci v Evropi proizvedejo približno tri milijarde ton ogljikovega dioksida na leto, od tega nastane 900 milijonov ton tega plina v elektroenergetskem sektorju. Dve tretjini omenjene številke proizvede zgolj šest podjetij, ki so obenem tudi največji proizvajalci električne energije na tem območju. Med prvimi petimi vodi RWE, ki proizvede 126 milijonov ton ogljikovega dioksida, sledijo mu Enel z 99 milijoni ton, Eon s 76, Ende-sa s 73 in Vattenfall z 71 milijoni ton omenjenega plina. Sicer pa pridobijo podjetja v Evropi v povprečju pri proizvodnji 1 MWh električne energije 353 kilogramov ogljikovega dioksida, kar je za polovico manj, kakor zakrivi tega plina v ozračju podjetje RWE. Slednje proizvede namreč 700 kilogramov ogljikovega dioksida na MWh, kar pa niti ni tako presenetljivo glede na to, da pridobi dve tretjini električne energije v termoelektrarnah. Približno 100 oziroma 150 kilogramov manj ogljikovega dioksida proizvedeta pri 1 MWh podjetji Enel in En-desa, Eon inVattenfall pa dosegata od 380 do 450 kilogramov za MWh električne energije. Daleč pod to ravnijo je francoski EdF z 69 kilogrami ogljikovega dioksida, toda pri tem ni odveč dodati, da temelji njegova proizvodnja predvsem na pridobivanju električne energije v jedrskih elektrarnah. Ce torej ne bi upoštevali deleža te družbe v skupni proizvodnji omenjenega škodljivega plina, bi evropska podjetja pri proizvodnji 1 MWh električne energije pridobila kar 450 kilogramov ogljikovega dioksida. Priprave na leto 2005 Medtem ko podjetja že iščejo načine, kako se izogniti višjim stroškom zaradi onesnaževanja okolja, pripravljajo vlade držav članic Evropske unije poročila o emisijah posameznih elektrarn. Oddati jih morajo do marca prihodnje leto, na podlagi teh podatkov pa bo Unija postavila cilje, kako zmanjšati onesnaževanje in vendarle ustreči zahtevam Kjotskega protokola. Prav na podlagi slednjega pripravlja namreč Evropska komisija predlog za oblikovanje mehanizmov trgovanja. Sistem bi moral zaradi časovnih omejitev protokola, ki zahteva znižanje emisij do leta 2012, čim prej steči, toda države članice opozarjajo, da je pri tem nujna velika mera previdnosti: »Podeljevanje dovolilnic mora biti nediskriminatorno, še zlasti novi ponudniki na trgu morajo imeti zagotovljen dostop do njih,« je poudaril nizozemski strokovnjak Jolling de Preein dodal, da morajo ob tem države upoštevati tudi možnost, da lahko pride zaradi slabo zastavljenega sistema do redukcij električne energije. Po drugi strani pa številni strokovnjaki opozarjajo na to, da trgovanje z emisijami ne bo doseglo želenega učinka. Cene dovolilnic bodo namreč, kot trdi Michael Molitoriz podjetja Pricewaterho-useCooper, prenizke: »Četudi bodo cene za proizvodnjo tone ogljikovega dioksida za dvakrat večje od današnje, bodo dovolilnice še zmeraj cenejše kot opuščanje tovrstne proizvodnje.« Molitor tako meni, da bi morala Unija poiskati druge načine, ki bi privedli do zmanjšanja količine emisij škodljivih plinov v ozračju. »asa je vse manj Največja ovira pri doseganju cilja glede trgovanja z emisijami je kljub naštetim zapletom vendarle čas. Evropska unija želi začeti z uresničevanjem projekta januarja 2005, nacionalne vlade pa morajo pripraviti podatke že prihodnje leto. Velika podjetja so se že pripravila na to, da bodo morala kupiti dovoljenja in iščejo načine, kako po najlažji poti do njih, mnoga druga podjetja pa so začela razmišljati o prodaji elektrarn, ki škodijo ozračju. Tako se bodo, vsaj tako menijo strokovnjaki, ki smo jih povzeli v članku, razmerja na evropskem elektroenergetskem trgu bržkone bistveno spremenila, ali bo trgovanje z emisijami res doseglo svoj namen, pa bo jasno šele po letu 2008 oziroma še pozneje. Simona Bandur www.platts.com Kaj nam PRINA©AJO E-ODNOSI? Z uvajanjem novih informacijskih tehnologij in orodij je postalo poslovanje tako v okviru podjetij kot tudi med njimi in z njihovimi strankami oziroma odjemalci v mnogih pogledih vsekakor laaje, predvsem pa cenej?e, a obenem manj osebno. Informacijske tehnologije, ki v zadnjih desetletjih vse bolj preaemajo vsakdanji svet, imajo velik vpliv zlasti na poslovanje podjetij in organizacij. Odnosi med zaposlenimi in partnerji so se precej spremenili, ne le z vidika naËina sklepanja poslov in obve?Ëanja o ponudbi, temveË tudi z vidika me-dosebnega komuniciranja. Zlasti z internetom, intranetom in elektronsko po?to postajajo odnosi med njimi vse bolj ?virtualni« in s tem tudi vse bolj neosebni. Informacije lahko izmenjamo domala zgolj s pritiskom na gumb, podjetja se Ëeda- Foto Dušan Jež lje bolj zatekajo k ogla?evanju in prodaji prek svetovnega spleta, kar je dodobra spremenilo strategije oblikovanja odnosov med vpletenimi v poslovni proces. Cena virtualnega poslovanja Prehod na informacijski naËin poslovanja je vse bolj nujen, Ëe aelijo podjetja ostati v koraku s konkurenco. Toda zlasti prehod na nov naËin prodajanja izdelkov in storitev je kljub koristim vse prej kot lahek, kaj ?ele poceni. Podjetja morajo namreË imeti dovolj sredstev, da lahko kupijo opremo, ?e veË pa, da jo tudi vpeljejo. Za tem procesom mora stati cel oddelek ljudi, ki skrbi za nemoteno izobraaevanje in dopolnjevanje sistema, obenem pa posku?a nanj privaditi zaposlene. Brez njihovega pristanka na nov naËin dela je namreË vse skupaj zaman in izguba Ëasa ter denarja. Kot pravita Donaldson in O’Toole, avtorja knjige Strategic Market Relationships, potrebujejo podjetja dovolj Ëasa, da vzpostavijo primeren sistem, tako na menedaerski ravni kot tudi na sistemski ravni. Prva vkljuËuje predvsem postavitev ciljev, ki jih podjetje aeli doseËi s poslovanjem prek svetovnega spleta, zagotavljanje virov ter -kot ae reËeno - pripravljenost na novosti in spremembe, druga pa predvsem tehnolo?ke zmogljivosti in naËine, kako objaviti informacije in jih hkrati zavarovati pred zlorabami. Zelo pomembna pri uvajanju te tehnologije je namreË vzpostavitev procesov, ki v celoti podpirajo oziroma omogoËajo e-odnose. Ti morajo biti urejeni tako, da zdruaujejo vse veje delovanja, tako proizvodnje kot tudi prodaje in oskrbe ter kajpak ljudi, ki delajo na teh podroËjih. »e vse smeri ne delujejo, ne moremo govoriti o povezanosti na elektronski ravni, toda to zahteva obenem spremembe naËina dela na vseh na?tetih ravneh. Pripravljenost na spremembe ©e veË teaav lahko po mnenju omenjenih avtorjev povzroËa podjetjem tako imenovana menedaerska raven uveljavljanja informacijskih tehnologij, saj morajo ae imeti vzpostavljen sistem dobrih poslovnih in medosebnih odnosov - le v tem primeru so namreË ljudje in stranke pripravljeni sprejeti spremembe. Tak?ne odnose je treba nadgraditi in ljudi ustrezno izobraaevati, hkrati pa je treba upo?tevati tudi, da je uvajanje teh tehnologij neskonËen proces, ki se ne konËa zgolj z vpeljavo, denimo, intraneta in spletnega poslovanja. Kot smo se ae po malem navadili, prihajajo na dan vedno nove tehnologije, ki naj bi tako ali drugaËe olaj?ale poslovanje. Kajpak ni nujno, da jim podjetje sledi za vsako ceno, saj posku?ajo tudi proizvajalci teh novosti z raznimi propagandnimi akcijami Ëim veË zasluaiti, a vendarle je treba biti na tekoËem z moanostmi, ki jih ponujajo. Nove tehnologije se namreË dopolnjujejo med seboj in velikokrat ?e olaj?ajo izmenjavo informacij. Nadgradnja ae uveljavljenih naËinov izmenjave informacij pa terja ponovno izobraaevanje ljudi ... Kje je Ëar poslovanja? Toda uvajanje opisanih novosti prina?a tudi negativne posledice. Donaldson in O’Toole opozarjata 43 44 Danes si poslovanja brez informacijskih tehnologij ne moremo več predstavljati. Z elektronsko pošto smo od poslovnih partnerjev, ki so morda na tisoče kilometrov vstran, oddaljeni samo za klik na računalniški miški. Tudi posel lahko v nekaterih primerih sklenemo le z nekaj potezami - vsekakor mnogo lažje kakor potovati in izgubljati dneve za pogajanja, srečanja in podpisovanje dogovorov. A, kot že rečeno, sta se s tem izgubila pristnost poslovanja ter ves čar, kot nostalgično včasih pripomni marsikateri poslovnež. predvsem na dvoje: odnosi med zaposlenimi samimi ter njihovimi strankami podjetja postajajo vse bolj neosebni, poleg tega pa je zaradi neskonËne izmenjave informacij vse veË moanosti za zlorabe. Slabosti prvega primera so brakone znane vsem, saj so danes osebni stiki med partnerji, ?e zlasti pa s strankami, prej redkost kot pravilo. Vse se namreË lahko dogovorimo po elektronski po?ti, na tak naËin lahko celo sklepamo pogodbe. Tako je postalo poslovanje bistveno laaje, tudi uËinkovitost se je poveËala, a obenem je izginil ves Ëar osebnih sreËanj, pogajanj, ki so pogosto prerasle zgolj formalno raven. V preteklosti je bilo prav zato sodelovanje med podjetji brakone bolj pristno, vkljuËene strani so si med sabo bolj zaupale, saj so se pogosto poznale tudi osebno. Poleg tega se podjetja vse bolj sreËujejo tudi z drugo vrsto slabosti, ki jih prina?ajo moanosti novega naËina poslovanja - morebitnih zlorab. Prav zaradi Ëedalje veËjega spektra moanosti za izmenjavo podatkov so postali poslovni odnosi informacijsko zelo intenzivni - noben prej?nji sistem namreË ni ponujal tolik?ne koliËine informacij -, zato je zelo pomembno, da imajo podjetja ae ustvarjene podatkovne baze, ki jih le prenesejo na splet ter ga sproti dopolnjujejo. Toda pri tem morajo biti, kot opozarjata Donaldson in O’Toole, nadvse previdna. V tolik?ni poplavi informacij je namreË izredno teako obdraati nadzor nad njimi, kar pomeni, da pride zlahka do zlorabe. Organizacije morajo biti zato pozorne, katere informacije so primerne za javnost, obenem pa vzpostaviti poseben sistem, s katerim se bodo lahko obvarovale pred morebitnimi zlorabami - podatki, ki se morda prena?ajo zgolj po elektronski po?ti in so namenjeni le toËno doloËeni skupini oseb, namreË zlahka preidejo iz meja organizacije v roke tistih, ki jih lahko uporabijo proti njej oziroma v svojo korist. ?Varnost je tako postala v novi informacijski druabi velika skrb podjetij,« poudarjata avtorja. Simona Bandur Povzeto po knjigi Strategic Market Relationships (Bill Donaldson in Tom O’Toole) ill] ^1 [fill KOLIKŠNI BODO STROŠKI ŠIRITVE? Generalni direktorat Evropske komisije za širitev je v nedavno objavljeni študiji stroške širitve Evropske unije označil za relativno nizke, še zlasti v primerjavi z bruto družbenim proizvodom (BDP) povezave in posrednimi koristmi, ki si jih lahko slednja obeta v smislu povečanja stabilnosti in varnosti v Evropi. Od leta 1990 do 2006 bo Unijo širitev tako stala 69,5 milijarde evrov oziroma zgolj odstotek BDP, letno povprečje izdatkov v ta namen pa znaša 0,05 odstotka BDP, kot ugotavlja omenjena študija. Slednja obenem opozarja na dejstvo, da so podjetja iz Evropske unije v času pristopnega procesa izrabila veliko poslovnih priložnosti in v menjavi s pristopnicami ustvarila za 104,4 milijarde evrov trgovinskega presežka, kar še dodatno uravnoteži pričakovane stroške širitve. Avtorji študije tako želijo dokazati, da povečanja zveze ne gre meriti zgolj s finančnega vidika, temveč je treba upoštevati tudi spodbude pri razvoju tržnega gospodarstva in vzpostavljanju varnosti in stabilnosti na tem območju. Kljub temu je treba opozoriti, da je omenjena študija le ena izmed mnogih - rezultati prav tako nedavne raziskave gospodarskega inštituta iz nemškega Kiela so, denimo, pokazali, da bodo breme širitve nosili predvsem davkoplačevalci v starih članicah, pri tem pa kot potrošniki od procesa ne bodo imeli nobene koristi. STA I ' fl ! V PRVEM ČETRTLETJU ZA 2,3 ODSTOTKA VIŠJI BDP Bruto domači proizvod Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem tani povečat za 2,3 odstotka, kar pomeni, da se je dinamika gospodarske rasti ponovno nekoliko znižala, je ugotovil državni statistični urad. Domača potrošnja se je v primerjavi z lanskim omenjenim obdobjem povečala za 4,1 odstotka, pri čemer so najbolj narasle bruto naložbe v osnovna sredstva, in sicer za skoraj šest odstotkov, trošenje države se je povečalo za 4,1 odstotka, gospodinjstva pa so porabila za 2,7 odstotka več. Zaradi vse večjega trošenja se gospodarska rast sicer krepi, a po drugi strani jo nekoliko krni vse bolj negativen neto izvoz. Po sedemodstotni rasti v zadnjem četrtletju lani se je namreč v prvih letošnjih štirih mesecih zmanjšal na 2,8 odstotka, kar pomeni, da je saldo neto izvoza negativno vplival na gospodarsko rast v višini 1,8 odstotka, je izračunal statistični urad Slednji je poslal še podatke o dodani vrednosti v osnovnih cenah in zaposlenosti na letni ravni. Prve so se povečale za 2,2 odstotka, in sicer v osnovnih proizvodnih dejavnostih za 2,5 odstotka, v storitvenih pa za 2,1 odstotka. Zaposlenost se je v zadnjem letu povečala za 0,1 odstotka, pri čemer je treba poudariti, da se je zmanjšala v sektorju družb in gospodinjstev ter povečala v sektorju država. STA K* I \ PRESEGAL REKORD Junija je bilo na dnevnem trgu 23.275 MWh prometa, kar je 58 odstotkov veË kakor maja. Trgovanje na organiziranem trgu z elektriËno energijo je v bilo ves mesec v znamenju rasti, saj je ponudba energije na borzi z elektriËno energijo po skoraj dveh mesecih spet zrasla. PovpreËni dnevni promet je tako junija zna?al 776 MWh, kar je v primerjavi s povpreË-nim majskim prometom, ki je zna?al samo 474 MWh, skoraj 64 odstotkov veË. Kljub temu junij ostaja drugi najslab?i mesec po prometu v leto?njem letu. V primerjavi s trgova-nimi koliËinami pa so bile minuli mesec na dnevnem trgu toliko bolj visoke cene. Tako enotni teËaj za pasovno energijo kot tudi SLOeX sta iz dneva v dan presegala rekorde. Nova najvi?ja vrednost SLOeX od zaËetka trgovanja na dnevnem trgu z elektriËno energijo je bila doseaena 27. junija, ko se je indeks ustavil pri 16.313 toËkah. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX ZA JUNIJ 2003 ¦ DNEVNI TRG [MWh] RAZKORAK CEN NA BORZENU IN EEX Graf prikazuje gibanje cen sklenjenih poslov na dnevnem trgu v Sloveniji in na EEX. Gibanje cen za pasovno energijo na slovenski borzi z elektriËno energijo je bilo vse do druge polovice aprila dokaj skladno z gibanjem cene pasovne energije na nem?ki borzi EEX, junija pa se je razlika med cenami na EEX in Borzenu zaËela izjemno poveËevati. Posli na dnevnem trgu na Borzenu junija so bili vedno sklenjeni po izrazito vi?jih cenah kakor na nem?ki borzi EEX. Vzrok za tak?no povi?anje cen na dnevnem trgu elektriËne energije v Sloveniji je bil predvsem v zelo majhni ponudbi elektriËne energije na dnevnem trgu in velikemu povpra?evanju, saj so izjemno visoke junijske temperature pripomogle k mnoaiËni uporabi klimatskih naprav, s Ëimer se je poraba zelo poveËala. PRIMERJAVA SLOeX IN CEN NA EEX $•¦ t$>- «¦¦ •$¦ ¦&• •$¦ >$¦ & fp- - <$*¦ t$>- &¦ •$• .$¦.$¦ •$¦ ^y ¦$¦¦ <$- <$*¦ <$>¦ tj* <$¦