PROSVETA lMUED DAILY EXCEPT SATURDAYS. SUNDAYS tad HOLIDAYS Office of PubllcstlMi HIT SOUTH LAWMDALE AYS. TELEPHONE« ROCKWELL 4904 OFFICIAL ORGAN OF SLOVENE NATIONAL BENEFIT SOCIETY mur* M m»i Iha mMWr January I«. IM», M th. Po*« *moa •t Chicago, llUnoka. uadar Mm Act at Omar«» a« March ». IM«. NUMBER 140 CHICAGO 23. ILL.. WEDNESDAY. DECEMBER I. 1941 Acceptance for mailing at »pecial rate of postage provided for In «action 110S, Act of Oct », 1817. author tied on June 4, 1919. | ; DREAMING OF AN ANTI-RED YULE ^ Power 40% Plants Pay More Taxes Your Dollar četrtek, d. decembra \m jo ter splošno zmanjšanje oboroževanja. Prav zato pa je predlog, ki ga je podal g. Višinski v imenu sovjetske vlade glede zmanjšanja efektivov oboroženih sil za eno tretjino, resen in važen prispevek v boju za utrditev miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Sprejeti ta predlog, bi pomenilo bistveno pripomoči Jt temu, da bi se ljudske množice osvobodile strahu pred vojno, da bi se odstranile vojne grožnje kot metoda mednarodne politike in bi se ustvarilo ozračje, v katerem bi lahko sporazumno reševali nujna mednarodna vprašanja. Jugoslovanska delegacija, ki izraža želje narodov Jugoslavije, ki niso pozabili trpljenja in strahot druge svetovne vojne, podpira z. vso odločnostjo ta predlog in bo podprla tudi vsak drugi predlog, ki bi imel za smoter utrditev miru ter miroljubnega sodelovanja med narodi. MAVRICA WANDA WAS1LEWSKA pi*t*olit«k.i večine v mednaiodnem ekonom skem sodelovanju Narodi v vojni opufetošenth di/av mi lahko po pravici pričakovali, da Imi de javnost OZN v celoti in tudi de javnoatt posameznih organizacij OZN i ekonomiko-mm mlnim svitom na čelu čedalje liolj stremela po odpravi zapravljanja v določanju ekonomske pomoči /a obnovo njihovih držav in sploh v gospodarskih odnosih Upravičeno mi lahko pričakovali, da bodo šli odnosi v smeri razvijanja produktivnih sil držav, zlasti pa njihove industi tali/a« ije. tako dalje v smeri krepitve ti' govinskih in drugih ekonomskih stikov med državami na |aidl«gi enakopravnosti—z eno bmdo v Pejeaaftei—Vselej kakor hitro kateri teh članov. Id aa prišteti, preneha bttl «lan SNPJ, ali če sa preseli pro« ed družine la b« zahteval tam svoj list tednik, beda moral Usti «lan ia datitea družine, kl je tek« skupno naročefca na dnevnik Praevete, le takoj naznaniti upravnifttvu liste, in obenem doplačati d«tičae vsoto listu Prosveta. Ako tega ne štora, tedaj mora upravniitva znižati datum sa te vsote naročniku ali pa uatavtU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MIT S, Lawaéale Ave. Ckteapo S3. IlMaate TISKARNA S.N.P.J sprejema vas v tiakar&ko obrt § padajoč a dola Tiska vabila sa veselice in shoda, vtsltnice. . časnike, kalife, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, iaikaai. angleškem jeziku in drufih...... VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Com zmerne, unijako delo pry vrste Pišite po informacije aa naalov: SNPJ PRINTERY tMT IS S. Lawadals Aveane . • Ckleage tS. Mteela PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÜNE PODPORNE Jt}DNOTE Uredniftki in upravatškt »roetori: 6667 South Lswndsle Ave. Office of Publlcatiea: 1667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4604 iMlOMMHHWMMNMMMMMMt LETO—TEAR XL Um Act ol lt«____ «f MaroS I. UV». CHICAGO M. ILL.. PETEK. 10. DECEMBRA (DEC. 10). 114« Subscription Si.00 Ywly ŠTEV.—NUMBER 241 lar mailing at apecial rata +f poata— provided far 1m list. Act at Oct I, IS1T, authorial, on Jul* 4. 1616 Ameriški oljni interesi prevrnili venežuelsko vlado Vzrok je bil nov davek m profit, pravi strmoglavi jeni predsednik. Amerika izgublja prijatelje Havana. Kuba.—V ozadju vojaškega puča, ki je nedavno strmoglavil demokratično venezu-elsko vlado, so bili ameriški oljni interesi in domači kapitalisti, ker so nasprotovali novemu 509? davku na profit. To obtožbo je izrekel strmo-glavljeni' venezuelski predsednik Romulo Gallegos, katerega je reakcionarna vojaška junta z družino vred deportirala na Kubo. On je zanikal vesti, da je resigniral. Dejal je, da je bil ves čas zaprt v vojaški šoli, to je od 24. nov., ko je vojaška junta uprizorila puč in prevzela vlado, do 5. dec., ko je bil iz zapora odpeljan na letališče v Caracasu, kjer ga je že čakala njegova družina, žena, dva otroka in dve se-strični. Od tam so bili poslani s posebnim letalom na Kubo. Kuba je Gallegosa sprejela z odprtimi rokami in v pondeljek bo govoril pred parlamentom. On je znan kot eden največjih pisateljev širom Latinske Amerike. Radi svojega slovesa in demokratičnih nazorov je bil lani tudi postavljen za predsedniškega kandidat«» demokratične akcijske stranke in bil izvoljen v z veliko večino. Dabil je 871,752 glasov, konservativci 262,204, komunisti pa 36,514. Njegova vlada je bila ustoličena prošlega februarja in pričela uvajati dalekosežne socialne reforme. S tem programom je sploh nadaljevala tam, kjer je pustila prejšnja provizorična vlada, ki je leta 1045 strmoglavila diktatorski režim reakcionarne in korumpirane klike, ki je držala Venezuelo v svojih krempljih 50 let. Po 50 letih je Venezuela lani imela prve demokratične volitve. Vodja in organizator revolucije leta 1945 je bil Romulo Betan-court, mlad demokratičen oficir. Njegova vlada je takoj začela izvajati dalek6sežno agrarno reformo, s katero je dala zemljo malim kmetom in bajtarjem, ustanovila več poljedelskih kolonij, v katerih so dobili azil in kruh antifašisti iz Evrope. Usta novila je tudi vladno gospodarsko korporacijo, ki je pričela gra diti razne industrije—tekstilne, cementne in živežne tovarne za lament in vse provinčne legisla-ture. / Gallegos je po svojem prihodu na Kubo izjavil, da se je ob času puča nahajal v armadnem glavnem stanu tudi vojaški ataše neke velesile. Kdo je ta velesila, ni omenil, toda kdor čita med vrsticami, jo lahko pokaže s prstom. On je tudi rekel, da se v zaporu nahajajo vsi vladni ministri razen obrambnega, ki je bil eden glavnih kolovodij tega puča in je zdaj predsednik pučistične vlade. Dejal je, da je bil informiran, da so bili vsi zaprti,ministri pretepeni in vsaj eden mučen. On je bil posebno vznemirjen radi ameriškega priznanja pučistične vlade. "Priznanje sedanje venezuelske vlade je zgodovinska nemoralnost in sramota za vsako državo," je izjavil Gallegos. On je tudi dejal, 'da Amerika naglo izgublja prijateljstvo v Latinski Ameriki in da se tam širi protiameriški sentiment. Do godki v Venezueli so še en akt v tragediji, vsled katere trpi demokracija v naši Ameriki," je komentiral Gallegos. Rekel je dalje, "da je ponosen na svojo vlado, ker je delovala v interesu ljudstva." ¡/O sedanjem režimu je menil, da bo strogo diktatorski in da bo odpravil tudi len »ko volilno pravico, katero je uvedla njegova vlada. Kaj Gallegos stori, je rekel da mu še ni znano. Rad bi šel Združene države in Mehiko Portorika pa mu je ponudila profesorsko službo na svoji univerzi. Štiri civilne vojne v Burmi Rebelne grupe vlečejo vsaka sebi Poštna tarifa se bo zvišala Deficit bo znašal $550,000,000 Wa«htngton — Glavni poštar Jesse M. Donaldson je izjavil, da se bodo morale skoro vse poštne pristojbine (tarife) povišati prihodnje leto, kajti pričali liu • . .. , kuje se, da bo deficit znašal re-procesiranje poljskih pridelkov, kordnQ vgoto ^o,000,000. kakor tudi druga podjetja. Ta korporacija je podvzela tudi študij o možnotsi ustanovitve lastne jeklarske in železarske industrije. Obe vladi, Bentacourtova in Gallegosova, sta se vrgli tudi na ustanavljanje šol. Število študentov v srednjih in višjih šolah se je podvojilo, v nižjih pa večkratno pomnožilo. Vlada je imela v načrtu gradnjo številnih šol. Vseh teh reform je zdaj ko nec. Za financiranje teh reform je vlada naložila W/t davka na profit. s čimer se je smrtno zamerila ameriškim oljnim intere som in domačim kapitalistom TI interesi so pričeli s kampanjo proti ljudaki vladi in organizirali zaroto proti nji. Strmoglav-ljenje te vlade so poverili reakcionarni vojaški kliki, ki je zad nje dni formalno odpravila par Rangooa. Burma—V Burmi so teku štiri posamezne civilne vojne in vlada si na vse načine prizadeva, da bi sklenila mir z vsako poaamezno revolucionarno grupo, če pa ne uspe, da jih uniči z vojaško silo. Vse štiri bojujoče se stranke so prej bile včlanjene v Protifa šistični ljudski osvobodilni ligi, ke je vladala Burmo, ko je Anglija priznala tej koloniji neodvisnost. Vlada je takoj začela dalekosežnim programom, da zgradi socialistično državo na močni demokratični bazi. Nasta 11 pa so osebni spori glede pospešitve tega programa in za radi umora Aunga Sana, mlade ga briljantnega voditelja koali cijske vlade, kar je sprožilo neizogibno civilno vojno. Rebelne grupe so opredeljene na štiri posamezne stranke. Komunisti rdeče zastave zahtevajo takojšpje reforme in preuredi tev vsega vladnega ustroja in države kot take. Komunisti bele zastave so bolj zmerne baže in njihove zahteve so sorazmerno milejše. Organizacija ljudskih prostovoljcev le ostanek umorjenega voditelje Sana In se ponaša z oVog lSO.OOO ¿lani. Četrta vojskujoča grupa se imenuje Karenska stranka, ki'je pod angleško dominacijo in se bori za britske interese. Ta straoka zahteva, da Karenci dobe lokalno avtonomijo v okviru burmske države. Značilnost vseh štirih grup je v tem, da se medseboj ne kolje jo, niti medsebojno ne sodeluje jo. Ako ne bi združile, bi morda strmoglavile sedanjo vladp. Stranka komunistov rdeče za stave šteje okrog 8,000 članov, stranka komunistov bele zastave pa okrog 15,000. TI dve grupi sta se izkazali kot najboljši bojev Domače vesti t ' t * Nov grob na aapadu Pueblo, Colo.—Dne 3. dec. je umrl John Gorsich. eden najbolj znanih in popularnih slovenskih pionirjev v teh k*ajlh za pada. Po poklicu je bil trgovec z gro-cerijo In imel Je tudi več farm v okolici Puebla. Star je bil 87 let, doma z Ilove gore pri Do bropolju, v Ameriki 55 let, član KSKJ, Woodmen of the Wferld in trgovske zbornice. Zapušča sina Freda, hčer, poročeno Ur sick, nečaka Franka in Josepha Bregarja in nečakinjo Frances Shantala. i Nov grob v IUlnoiau Gillespie, 111—D*>c 7. dec. Je naglo umrl John Rugelj, blaga j nlk društva 465 SNlM. Zadnjega pol leta je bil bolehen, resno bolan od srede oktofcra do konca novembra. Na delo se je vrnil 2. dec., zdaj pa ga je zadela kap pri delu v premogovniku. Bil je vsa leta zelo aktiven za društvo in jednoto. Star je bil 58 let, doma od Št. fyjperta, Dolenjsko. ' Tukaj zapušča ženo in dve hčeri—ena poročena, druga je bolničarka. Društvo jim izreka globoko sožalj^. Is Clevelasda Cleveland.—V CUveland je lz begunstva zopet do^ielo pet slovenskih "razseljenih" duhovnikov, ki so dobili nfmeščenje v raznih slovenskih ffcrah, — Pri družini. Joseph Atlla so se. oglasile rojenice in pustile hčerko.— Mary Zakrajšek iz Collinwooda ae je vrnila iz bolnttnice, enako Revolta proti zdravniški zvezi Zdravnik napovedal boj proti skemi reakcionarjev Boston.—Dr. Channing Froth-ingham je napovedal, da bodo zdravniki začeli z "odprto revol-to" proti Zvezi ameriških zdravnikov, ki je na svoji konvenciji Ameriški-kitajski trgovci proti novi pomoči Kajšeku Pravijo, da pod komunističnim režimom ne more biti slabše. Zajeta 12, armada se baje prebila iz klešč Tlencln. Kitajska. — Ameriški I ze. bi lahko prišli do velikih za- in kitajski trgovci v severni Ki- log ščetin, usnja in kožuhovlne, v St. Loulsu sklenila, da bo zbra \ tajaki odločno nasprotujejo, da ki so nakopičene v severnih In la sklad $3,500,000 za pobijanje bi Amerika nudila nadaljno fi> «everozapadnih provincah. Na zdravstvene zaščite. nančno in vojaško pomoč total- drugi strani pa bo trg za ame- Zveza ameriških zdravnikov diakredltiranemu Clang Kaj- rlške Izdelke tudi pod komunl- je v ta namen obdavčila svoje šekovemu režimu. Obe skupini stičnim režimom prav tako ve- člane-zdravntke, da mora vaak H»«d«t« v bodočnost, obe ata pri- lik ali pa še večji kakor pod ae- prispevati $25 v ta sklad. Njena prtvlJeni delati blznls s komu- dan jo vlado, kampanja Je namenjena izrecno nističnim režimom. | Oboji, ameriški in kitajski trza pobijanje programa predsed- P° mnenju obeh skupin bi na ^ r 'daljna ameriška pomoč Kajše kovemu režimu le podaljšala ci vllno vojno, ne mogla bi pa vplivati na končni izid tega kon Vprašanje avstrijske mirovne pogodbe Washtngton—Amerika Je obvestila Avstrijo, da Je priprav Ijena obnoviti pogajanja "velike četvorice" za sklenitev avstrijsko mirovne pogodbe Avstrija je pretekU pondeljek sporočila veliki četvorici — Rusiji. Ameriki, Angliji in Franciji — da žali obnovo pogajanL ki eo se preteklega maja v Londonu razbila. ■ Zadevno izjavo je podal po konferenci s predsednikom Tru-manom, na kateri sta razpravljala o poštnem proračunu za prihodnje poslovno leto. Donaldson je rekel poročevalcem, da pristojbina za pošto pr vega reda ne kaže deficita ln da za te vrste pošto ne bo vprašal kongresa za povišanje poštnine. Prizadeti pa so ostali prlstojbln-ski redi pošte Deficit v pristojbini drugega reda bo znašal $207,000,000. V to poštno kategorijo spadajo revije in časopisi. Donaldson Je dalje Izjavil, da bi večino poštnega pristojbin-skega po viška morali nositi mesečniki, namreč velike revije ali magazini, kajti z njimi ima poŠta najvišje stroške z odpošilja-njem in dostavljanjem. Dalje bo znašal deficit tretjega reda pošte $129,000,000 V to kategorijo spadajo veliki oglaša valnl zavoji in drkularji. Poleg tega bo pošta četrtega reda imela $85.000.000 letnega de flcita. niki v vojni proti Japoncem. Njihove čete so izborne v gerll skih bojih. Burma je bila zelo prizadeta v vojni z Japonci. Njeno goapo darstvo, ki je večinoma primi tlvno, je bilo skoraj uničeno Glavni pridelek je riž in les. nika Trumapa, ki ga namerava predložiti kongresu za zdravstveno zavarovanja, ki bi krljo vse ameriško ljudstvo. Dr. Frothingham je prominen-ten zdravnik, dvakratni predsednik državne zdravniške zve za in Je načelnik odbora za narodno zdravstvo. On trdi, da sklep zveze ni reprezentativen, namreč da ne predstavlja mnenja 140,000 zvezinih članov. "Akcija povzročila revolto Škimi zdravniki v zvezi sami," je poudaril dr. Frothingham. "Sklep zveze je razburljiv zlasti zato, ker mnogo zvezinlh zdravnikov podpira program zdravstvenega zavarovanja. S to skemo za sklad $3,500,000 za kampanjo proti splošnemp zdravstvenemu zavarovanju so govcl pravijo, da so pripravljeni sodelovati s komunističnim režimom. Upajo, da jim bo šel tudi novi režim več ali manj na roko. Pod komunističnim reši- flikta, v katerem Je komunistom mom sicer ne pričakujejo nobe končna zmaga že tako rekoč za | ne utopije, toda večina misli, da gotovljena. Neki kitajski trgovec je dejal da bi nadaljna pomoč Kajšeku I Kitajsko le še bolj potisnila v naročje Rusije, kar bi lahko ža- bo prišlo do stabilizacije, nakar bodo lahko dognali, kakšne bo do nove perspektive. To mišljenje bazirajo na poročilih, ki prihajajo ix zavzetih pokrajin, kjer komunlatl ne duše biznlaa. "Pripravljen sem prevzeti rl- prlo vrata ameriški trgovini in — IÄ P^mtrKiU^I ^oj. dejal neki ameriški bi. med mislijo, da bi- Amerika, ako J llaman. "Slabše itak ne more ne zapre vrat, lahko dala oporo biti, kar se tiče blznlsa, kakor * .1 i« ..... 1 .. m,« i Ernesta Reuterja za župana Keuter Je član stranke socialnih demokratov, ki so pri volitvah preteklo nedeljo dobili čez 60 odstotkov oddanih glasov. Novi župan sapsdnega Beril na, ki je pod okupacijo zafoad nih sli, si je postavil za cilj "združitev Berlina, ki naj postane enotna prestolica združene nemške federalne republike." IVzhodnl Berlin, ki Je v sovjet-ski okupacijski coni, j» 1. decembra postal samoatojen upravni del meata. Nov» župan vzhod nega Berlina je Frledrtch Ebert, sin prvega predsednika nemške (weimarske) republike. Ebert ja bil član stranke socialnih de mokratov, ki se je združila s komunistično stranko socialne e-notnostl. Reutar je naznanil, da bo nje-«ova stranka vprašala *e povečanje dostavljanja materiala z vardfke univerze, na zaslišanju pred kongresnim odsekom izja vil, "da profiti. ki Jih korpora cije prijavijo, so v resnici polo vlčnl, ker se poslužujejo starega I zrM^no transportacljo, ki Jo v/Mi knjigovodstva " Paton Je seve-1 jtujtj0 /apadne sile »si časa hlo- da z veseljem ponovil to zavajal no argumentiranje. Piofesor Paton je dalje izja vil, da Je on odločno proti, da bi vlada izvedla znižanje cen in plač. On je zato da cene osta nejo na sedanji višini, "ka*tl vsak pftskus da se cere znižajo, bi re/ultiral v polomu * Vse. kar Je ta "veščak" ptipo kade Berlina. Dnevna tonama dostavljenega materiala sedaj povprečno /niša 4,000 ton Iteu-ter Je izjavil, da se mora tonaža podvojiti. Reutet žali povišanje tonaža zato, da bodo prebivalci /apad-nega "Berlina lahko kljuboval! sovjetskim zalogam v vzhodnem Berlinu Prebivalci v vzhodnem i očal, Je samo to, da vlada zniža Rrrltnu prejemajo velike /aloge O* M a honey jeva sugestija Je izzvala ploho konfuznih odgovo rov od Patona, ki t nekoliko zbral in sem hotel reči. je samo to. da stojimo pred problemom, zato Je treba, ka ga kongres temeljito prouči * Prejšnji dan Je profeaor Hum-H Slichter, ekonom • Hac- retnične piofite na nižje vsote zaradi nižjih davkov Dalje j svetoval, naj se o/nači vrednost dolarja po letih, tako da bi imeli "dolar leta 1948' In "dolar leta 1949" Ko ga Je senator OrMahoney ^ it pcitianil 'k tlom, naj obrazloži ^ i *vojo »kemv v detajlih, ae je Pa- ton stisnil in priznal, da nima "nobenega definitlvnega načr ta " Dalje je pri/rial. da "morda nimajo niti računski izvedenci načrta, na katerega se bi eporez-umeli za tak nistem.M živil ln drugih potrebščin dl rek t no po železnicah, dočim mo rata Amerika ln Anglija dostav Ijatl vse blago po zraku Vse kaže, da se Je mrila vojna v Berlinu p«>oetrlla Sedaj ima Berlin dva župana, oba socialista. in « tem se je črta med vzhodom In zapadom določneje rarisala Tekma za ugled med /epadom In vzhodom je v polnem /emehu, prednoat pa pripada oovjetom, kajti ves Berlin Je Obkrožen * njihovimi zasedenimi silami. iz obroča in iugo/apadu, Koliko je resnice na teh vesteh, še ni bilo mogoče ugotoviti. Gotovo pa je to, da se Je vreme zopet zelo izboljšalo v prilog Kkjšakovl letalski sili. ki je zopet stopila v akcijo. Pred par tedni Je bila letalska sila tisti faktor, ki je Kajšekovlm armadam na sučovskl fronti priborila trenutno zmago. Možno Je, da se to zdaj zopet ponovi. Kajšekova vlada Ima namreč precej močno letalsko silo, komunisti pa nobene. Iz severne Kitajske poročajo, da so vladne sile ustavile prodiranje komunističnih armad 22 mil J severovzhodno od Pelplnga. Tudi na Jutfnzapadnem sektorlu 30 mili od Pelplnga bili odbiti komunistični napadi. Kaj šekovlm armadam v severni Kitajski |»ovci Ju je «eneral Fu Cojl, ki drži okrog 200 milj dolg in 200 milj širok koridor, kjer *e nahajata Peiping ln Tlencln. To je še edino ozemlje, ki ga drži Kajšekova vlada v severni KI-tajaki. Deset Nemcev kazno* vanih radi "hujskanja" Krankfurt, Nemčija. — Ameriško vojaško s* hI išče Je obsodilo štiri nemške delavce na atrdgo kazen od enega do 10 let zapora radi velikih protestnih demonstracij, ki so se vršila 28 okt. po ant(l<»-emeriškl coni proti veliki diaginjl. Demonstracije ao bile spojene s splošno 24-urno protestno stavko. Prizadeti 90 bili obtoženi ščvanja k lz«redom, kar le po zatrdilu sodnika Jm-aea )>uvalla izredno velik prestopek 24 letnemu Helnzu Mo krossu Je da| 10 lat zapora, kar Ja precej hujša kazen kakor pa navad no obsojajo nacljake kriminalce - TOREK, 21. DECEMBRA 1948 Šipe v okvirjih, ali ogenj navdušenj« se nam je bil med dobrimi besedami Nismo mislili kaj bo, ko nas več ne bo, ne na ?neg, mraz, kaj nam smrtni strah. Vse je šlo iz fsbriških zidov ven in se nam pridruževalo. Naroda grobokopi so se umikali na Koroško, ker zavzeli smo Postojno Logatec, Ljubljano, se združili s tovariši iz Beograda, Zagreba, Dubrovnika, Splita in Za-dra. Domobrance so pa med tem že ob razpadu razoroževali na Avstrijskem in jih vtikali v taborišča. Tako so se ptički sami vjeli v past. Zvesti naši vojaki in rojaki so se pa združevali v pomladnih melodijah polni proste volje. Bl*gi mir je napočil. Nad nami drobni oblački. Strašne gore so ozelenevale. Dobri ljudi nam dajejo hrano med potjo, ker ne utegnemo kuhati, ampak gremo brez počitka naprej po načrtu. Vesele so naše nade, sedaj se nam odpira domovina v blaginji in nam podaja svoje gostoljubno roko med harmoniko, dajajoč nam srebrni ključ za vse. Naša velesila je prišla v veliko jutro zmage in miru, božajoč še krvave svetove. MAVRICA WANDA WAS1LEWSKA suvan vrn »aačtč le mu klopčjč vse v naših rokah. Rdeča armada je razbita, vse je končano, čemu ta neumna trma? Oni se skrivsjo v gozdu in ne vedo ničesar. Obkoljeni so od vseh strsni, zanje ni izhoda. Danes ali jutri jih bomo ujeli In kaznovali. Tebi sem pripravljen odpustiti vse zločine, ki si jih storila skupaj z njimi. Pregovorili so te, preverili. Tudi otroka takrat le nlai imela ... Pozabili bomo celo to, da si pognala most v zrak. Mirno boš živela v vasi in vzgajala otroka. Pozorno je poslušala, ne da bi b{la odmaknila pogled od njega. —Ne misli, ds sem zverina ali kakšna pošast. Kaj hočeš, službs! . .. Delam, kar mi narekuje vojašks službs, dolžnost do domovine ... Ti pa se mi smiliš. Tudi tvoj otrok se mi smili. Ce nimaš usmiljenjs zase, imej ga vsaj za sina. Dala si mu življenje in nimsš pravice, da mu ga vzameš! ' ,—Kako to: da mu ga vzameš?—je vprašala mehanično, kakor da misli na kaj drugega. Werner je nestrpno potrksl s prsti po mizi. . —Ssj vendar razumel, ssj vendar dobro vel, da s tem, ds mi noče! odgovoriti, obsojal na smrt svojegs otroka. Premisli malo, počakal bom. Premisli, nsto odgovori. Bol povedsla ali ne? Mialim, da si toliko pametna, da bol povedala. Onim tako in tako ni več pomoči, z izpovedjo pa reiit sebe in otroka. Vzel je iz predala tobak in papirček' ter začel počasi zvijsti novo cigareto. Olena je gledala njegove vozlate prste, porasle z rdečimi dlakami. Njene oči so brez smisla zaaledovale, kako se vsiplje tobak in kako se zvija beli papir. Zažarel je plamenček vžigalice, moder dim se je dvignil in se v kolobarjih dvigal k atropu. —No? Skomignila je z rameni. —Ne boš odgovorila! —Ničesar ne vem. Vstal je, se z rokami oprl na mizo in nagnil k Oleni. Jeza mu je spsčila obraz. —Tako torej? Ravnal sem s teboj kot s človekom, ti ps . . . Počakaj, ti bom že pokazal! Hans! —Noter vidvs. Vstopila »ta dva vojaka s puškami. Spoznala ju je; bila sta ista dva vojaka, ki sta Jo stražilu v - ^skednju itLs snphoip gleda)« njen jjprod. r • —Primita jo. Dajta sem pankerta! Vojak ji je iztrgal is rok otroka, le preden je doumela, kaj ae godi. Planila Je, toda železne roke so jo čvrsto držale. Olena ni odmaknila poblaznelih oči od otroka. Vojak gs je držal nespretno, bala se je, da ga bo Izpustil ha tla. —Položi ga na mizo! Otrok Je zdaj ležal na mizi med njo in Nemcem, Vojskove šape so se ji Čvrsto zasadila v ramo, in razumela Je, da se jim ne bo mogla iztrgati. Otrok je ležal na mizi, majhen omot z rdečim obrazkom, ki je komaj kukal izpod platnene srajce, ki Je pokrivala glavico. Werner je z gnusom gledal drobno, mirno »peče bitje. Nenadoma so drobne roke vztrepetale. Zalesketali sta se dve majčkeni Jezerci, motno modri, kakor oči majhnih psičkov, ki so komaj apregledali, Drobna bradica je vitrepetala. Olenino srce se je bolestno skrčilo. Otročiček je zapoksl z milim, nebogljenim glasom novorojenčka. Majhna usteca ao hlastsls zs zrskom, drobno čelo je le bolj zarlplo in obrvi so začrtale na nJem svetlo, skoraj belo črto. Planila Je k njemu. toda težke roke so Jo le močneje pritisnile k atolu. i * —Ne bom več isgubljsl časa s teboj—je rekel s hripavim glasom Werner.—Bol govorila ali ne? Ni gledala njega, temveč otroka Cvilil je kakor majhen psiček. Joj, ksko bi ga rada vzela v naročje, kako bi ga rada potolažila in pouč- (Nadaljevanje) Oleno je zazeblo. Zopet začenja. Toda v rokah je začutila toplo sinovo telesce, in to drobno telesce ji je vlivslo v srce moči in poguma. Zdaj ni več sama v navzkrižnem ognju nemških vprašanj. Zdaj je z njo njen sinček, ki ga je v bolečinah rodila na golih, prstenih tleh v skednju, njen otrok, ki ga je čakala dvajset let in ki gs je končno pričskala. Bil je z njo in tiho spal. Pod njenimi rokami Je drobno in naglo tolklo drobno arce kakor srce ptiča. Okrogel, rdeč obrazek, komaj opazne obrvi, majhen nosek, najlepši, najčudovitejši nosek, kar jih je kdajkoli videla. Začutila Je brezmejen mir, trdno prepričanje, da ji zdaj nihče ničessr ne npore, ker je njen sinček z njo. —Kje bi mogel zdsj biti?—je ponovil Werner mirno, svsreče. Odkimala je. —Ne vem . .. —Ne veš . . .Kje so ps bili, ko si se vrnila v vas? —V katerem gozdu? Skomignila je z rameni. —V gozdu .. . Ta odgovor ni ničesar povedal. Bela poljana, ki se je razprostirala pkrog vasi, Je povsod mejila na gozd. Gozd se je širil ns vzhodu in na zapadu, na severu in ns jugu. Samo v tem delu okraja, samo okrog te vasi, ga ni bilo; zato je Wernerjev odred tsko mirno Živel v vaai. Toda ostali odredi so pogosto doživljsli različna presenečenja; zaradi tega je komanda tako vztrajno zahtevala kakrlnih koli podatkov, ki bi po magall odkriti kraj, kjer se je skrival Kudrjavi s svojim odredom. —Gozdovi so tu povsod ... Iz ksklne smeri si prilla v vas? —Se ne spominjsm, ne vem ... Povsod ¿e sneg, mene so pripeljali ns cesto, to je vse. —Tsko . . . ns katero cesto pa? —Se ne spominjam ... —Tako hitro si pozsbils? Saj so minili iele štirje dnevi, ksr si prills v vss. Z zsčudenjem se je spomnila, da je res minilo šele lest dni. O dveh dneh Werner torej nič ne ve. Sept dni, njej ps se je zdelo, ds je od Ukrat, je je po tihem odpravila iz bunkerja v go*4, minilaxela večnost. Werner si Je počasi zvijsl cigareto. Nato Je dvignil oči in pogledal rumeni obraz, pokrit a podplutbami. „ , —Poslušaj, fi si vendar mati . . , Že spet t« besede. Toda sdaj so tem bolj resnične, zdaj ims v naročju sina, msjhnega otro-čička, rojenega na podu v skednju in zavitega v materino srajco, —Sina ima|. , Rumeni oty*«z je ozaril nasmeh, ki je pripla val Iz dna duša. — Želiš, da bi bil živ in zdrav, da bi odrasel? Da, da, joj. kako je želela, da bi bil živ in zdrav! Da bi rasel . . . Začel se bo dvigati, postavljal ae bo na drobne nožice ... Capljal bo po hill, plazil se bo čez prag, z majčkenimi prsti bo grabil z mize žlico. Tekal bo za mačko, za psom. za teličkom Odracal bo na vrt in si izpulil korenček. Nato bo postal velik, v lolo bo hodil, svečsno in vsžno bo nosil torbo s knjigsmi. In potem? Ne, ni si mogla zamisliti, da bo to majceno bitje, ki ga drži v naročju, nekoč zraslo, se oženilo, da bo imelo otroke, —Lahko ga rešiš Uhko rešiš življenje sebi in otroku. Dajem ti to možnost. Ne bodi bedasta in izkoristi jo. Olena je molčala Ni mogla popolnoma raz-umetl, kam meri Nemec, a spet jo Je zajel ne-mir, in telo Ji je sprrletel mraz. Kaj namerava* Zakaj govori tako mirno, tiho in prepri-čevalno, kakor da jg resnično ra/ume in »e hoče pomeniti z njo po človeško? —Našli Jih bomo tako in tako . . . Dsn preje ali pozneje, U» ni važno. Premisli, saj je vendar NAZNANILO SHOPPING «i,DAYS LEFT/ (Dalja prihodnjič) Po|s—lisi Vselej kakor hitre kateri teh Osnov. Id se prtfte«, preneha biti člaa SNPJ. ali «o se preseli pre« o* «ruiine in be sahteval sem svej list tttfnik. bede saeral tisti «lea Is «ettfeo «rutine, ki Je take ekupoe naročena na «aevmik Preevete, te takoj naaneniti upravni* vu lista, in »banana «eplečati «etitee vsoto listu ProsveUL Ako te«e ne store, tedaj mors upravnUtve tnifeU detum se te veote naročniku ali pa ustaviti dnevnik. MtOSTETA. SNPJ. UIT 8. Le« • . • • lent zmerno, unijsco ooio pero tins Pilite po tftformscije na naalor: SNPJ PRINTERY