nimiv problem za podrobno znanstveno študi- O najmlajšl uiiteliski generaciji jo in analizo. Kdor se bo lotil tega običajno tako površno vzetega, tako omalovaževanega problema z vso resnostjo in znanstveno doslednostjo, bo z grozna prcsenečenostjo odkril vse tisto notranje razdejanje in škodo, ki ga povzroča ta piroblem pri nas vseh. Ne bo se vcč čudil dejstvu, da tvorimo mi najmlajiši v pretežni meri maso apatičnih in malodušnih čaikalcev na službo, da smo mi naj-, mlajši prenehali biti nositelji novega življenja. To ne velja samo za najmlajšo učiteljsko generacijo, takšna je danes skoraj vsa inteligenčna mladina. Povsod vidite ipomanjkanje solidnega, pozitivnega dela. Tako je z nami, takšni smo! In zdaj se vprašajmo z vso potrebno resnostjo: Ali ne bo takšno pasivno in apatično stanje postalo usodno za nas in za našo bodočnost? Ne bo li to usodno za naš narod, za slovensko kulturo? Ali ni že skrajni čas, da se zavemo sami sebe in svoje življenjske naloge? AH ni zadnji trenotelk, da prenehamo biti pasivni gledalci v času sodobnosti, da prenehamo z našo resignacijo, z našim pesimizmom, polnim nevere, predsodkov, strahu, nezaupanja in bojazni? Da, tovarišice in tovatiši! Prišel jc čas, da z našim Cankarjem zavpijemo: »Stran ma- trdni in pripravljeni za skupne akcije v kolodušnost, stran dvomi!« Prišel je čas, da pre- '"' ~ * sekamo z netvoirnim in hrczplodnim čakanjem in individualističnim iskanjem službe s pomočjo vplivnih »stricev« in protekcijskih zvez. Da sami odstranimo našo zapostavljenost in izkoriščenost, bedo, negotovost in nestalnost, ki jo povzroča naše brezdeljc in brezposelnost. Z organiziranim in skupnim nastopom bomo doSegli namestltev vseh nas. Predpogoj pa je, da postanemo vsi aktivni, rist nas vseh. Posebej velja ta poziv, ta klic, tovarišicam, brezposelnim ¦učiteljicam, ki ste si s težkim trudom in dolgim študijem pridobile potrebno strokovno izobrazbo in pravico do poklicnega udejstvovanja, a ste danes najbolj neupoštevane in prezirane. Zato mOTate ve danes tembolj stremiti po sodelovanju pri skupnem delu za skupne interese. f. 4a\ Peš- Vsi mi, ki nas je gospodarska kriza udarila z vso brutal-no silo naravnost v obraz; vsi mi, ki smo se usposabljali za učiteljski poklic težka, žalostna ugotovitev, poštena avtokritika. Večina nas mladih in najmlajiših je duševno ubita. Mi smo v ipretežni vcčini mladi pet let. namesto štiri, vsi mi. ki nosimo zve- hirajoči starčki. Apatični, brez usidrariosti1, nečo in prazno titulo »diplomiranih« učite- brez jasnih nazorov, brez vere v bodočnost, ljev; vsi mi, ki nam je naša večletna brezpo- brez upov in nad, brez volje za koTicentracijo selnost z vsemi svojimi izkoriščanji in ogabnimi ponižanji ubila ves naš mladostTii polet in za drobno, notranje delo. Mi nimamo stalnosti in ne sigurnosti. Ne moremo se usidrati  , — ,. _ . .1-j j 11- '¦ , socialno ipravico, tvorimo najmlajšo učiteljsko generacijo. Nas je težko razumeti, prav lahlko nas je soditi in obso'ati. Koliko starejših tovarišev nas res razume? Vsakdo, prav vsakdo, ki gle- ljenja. Dobro se zavedamo, da nismo zakrl vili tega mi, da so to le negativne posledice čaSa in razmer, v katerih še žal vedno živimo in da smo mi le nedolžne žrtve teh razmer. Danes. ko vse drvi z filmsko naglico, ko da na nas z ocmi dobrega psihologa, ki se vzi- vse dela z obupno hitrostjo, stojimo rni ob vi v naš težki polozaj, ki lma v sebi dovolj strani, v brezdelju. s prekrižanimi rokami.poštenja in dobre volje, nas lahko zelo dobro Naša strokovna sposobnost neplodno propa- in piravilno razume. Zakaj smo mi oopolnoma dTugačni od prejšnjih gencracij? Zakaj? Zato, ker je gospodarski liberalizem z vsemi svojimi posledicami, s svetovno vojno in svetovno gospo darsko ikrizo, z vso svojo mezadovolinostjo in brezposelnostjo in vsemi neprilikami gospodarskega, kultuTnega in socialnega življenja bistveno in odločilTio vplival na nas. Res je to močno vplivalo tudi na starejše tovariše, toda samo s to irazliko, da so si oni svoj sve- da, naše diuševne zmožnosti se v brezdelju in odrinjenosti ne morejo uveljaviti. Izvcn doklicnega udejstvovanja, brez sigurne in stalne eksistence se ne moremo razviti v močne izkristalizkane osebnosti. Zato ostajamo slabiči, malodušni', brez mladostne vzitrajne borbenosti, polni obupa in resignacije. Dobro vemo, da je nekdanja mladina bila dirugačna, res mlada in res borbena. Aktivno in odločno so ie borila za nove ideje, za gesla francoske meščanske revolucije. za brat- tovni nazor, svoje politično prepričanje, svo- stvo, enakost in svobodo. Bila je pTvoborite- je vodilne življenjske ideje izkristalizirali in ljica resnice in demokracije. Ni ipoznala stra- svoj ži-vljenjski položaj utrdili več ali manj že prej, v malo boljših časih. Mi smo se rodili in rastli v času, ko je mednarodni imperializem razvrednotil človeško življenje ter iz vsega sveta stvoTil eno samo veliko človeško klavnico. Vsa naša otroška in mladostna leta so prešla v času razkrajanja in propadanja. Videli smo nasilja in hu in ne nepremagljivih ovir. Nekdanja mladina je imela tudi sigurno eksistenco in siguirno bodočnost. Poipolnoma avtomatsko je stopala na službena mcsta in položaje, s katerih so se odmikali njeni tnredniki. Mi, sodobna mladina, ne viršimo svojih dveh življenjskih funkciji. Ne prve, aktivno- nepTavde v vseh mogočih oblikah. Vstopaliborbene, ker nimamo mladbstnega zaleta, ne smo v aktivno javno udejstvovanje v dobv,borbene volje, ne veliikih in jasnih smotTov. ko je vse javno m privatno življenje stalo Mi tavamo v oziračju malomeščanskega raa- pod znamenjem težke gospodarske krize, ki se še vedno stopnjuje in narašča. V teh razmerah smo hitro doirastli in zgodaj dozoreli. Nismo poznali poezij, romantike in ne sentimemtalne mladostne zaljubljenosti. Vse naše življenje je bilo in je še vedno ena sama dolga borba z duševnim in telesnim pomanikaniem in bedo za životairjenje iz dneva v dan, od danes do jutri. Večina nas je lodušja in tonemo v pesimizmu in cesignaciji. Mi tudi ne izpolnjujemo druge pasivne funkcije življenja, ne zasedamo praznih poklicnih mest in položajev, vsaj ne kot cclotna generacija. Vcčina na9 živi v novih, izrednih razmerah skrajne izikoriščenosti in bTezpravnosti. NeuTejene družabne in socialne razmere so nas ustvarile takšne kot smo. Naša »hiper- brezposelnih. Nimamo potrebne eksistenčne produkcija«, naša brezposelnost je komplici- siGurnosti, ne nujno potrebnega notranjega miru. Ni to obsojanje nas samih, temveč le ran pojav v sodobni družbi. Naša brezposelnost je težka posledica anarhije ter zelo za-