90 Vloga zdravstvene nege pri zdravljenju raka materni nega vratu z brahiradioterapijo Ana Isteni Za zagotavljanje u inkovite strokovne pomo i in podpore je treba poznati in razumeti, kako se ženske z rakom materni nega vratu soo ajo z zdravljenjem, kakšne strategije pri tem razvijejo in kako dojemajo zdravstveno nego in oskrbo med zdravljenjem z brahiradioterapijo. Kakovost življenja ginekoloških bolnic je najnižja v obdobju od postavitve diagnoze do zaklju ka zdravljenja. Zdravstvena nega nenehno vzpostavlja ravnovesje med tehnino zahtevnimi postopki brahioradioterapije (BRT), intenzivno zdravstveno nego, izobraževanjem in psihosocialno podporo bolnic z rakom materni nega vratu. Doživljanje stiske, nelagodja in bole ine sovpada s postopki vstavitve aplikatorja, strogim 24-urnim negibnim ležanjem, prostorsko izolacijo, izkušnja odstranjevanja aplikatorja pa je za številne najhujša. Incidenca in resnost problemov med obsevanjem nihata, kar je za medicinske sestre svojevrsten izziv pri na rtovanju in izvajanju zdravstvene nege teh bolnic. Pomembno je, da medicinske sestre negovalne probleme bolnic prepoznavajo in razumejo in jim posredujejo ustrezne informacije, glede na generacijske in intelektualne potrebe ter glede na fazo zdravljenja. 91 Bole ina Pri bolnicah se med BRT kljub neprekinjenemu protibole inskemu zdravljenju pogosto pojavlja prebijajo a bole ina, ki se izraža kot mo na peko a bole ina v križu in hud pritisk v spodnjem delu trebuha oziroma medenice, ki ga ob asno spremlja slabost. Omenjene težave so posledica draženja simpati nega aferentnega avtonomnega živ evja, do katerega pride med postopkom vstavljanja aplikatorja. Doživljanje boleine je prav gotovo povezano z doživljanjem stresa in neugodja med nepomi nim 24-urnim ležanjem, brez pravo asne in ustrezne intervencije pa stanje lahko postane nevzdržno. Pomembno je, da medicinska sestra nudi psihi no podporo bolnici, jo pou i o specifi nih simptomih razvijajo e se bole ine in ji pojasni, kako lahko najlažje oceni njeno jakost. Medicinska sestra izvaja nenehen nadzor nad psihofizi nim stanjem bolnice vklju no z vitalnimi funkcijami, jakostjo bole ine, jo ciljano opazuje in preverja položaj aplikatorja. Pripravi in aplicira predpisano kontinuirano intravenozno analgeti no terapijo ter glede na jakost bole ine še bolusne dodatke opioidnega analgetika in anksiolitik med samim obsevanjem ter pol ure pred na rtovanim odstranjevanjem aplikatorja. Tveganje nastanka razjede zaradi pritiska Glede na oceno ogroženosti zaradi operativnega postopka, terapevtske negibnosti med BRT in drugih dejavnikov tveganja (zunanje obsevanje, sistemsko konkomitantno zdravljenje, slabši prehranski status) je pri bolnicah med BRT treba opraviti še oceno ogroženosti za 92 nastanek razjede zaradi pritiska (RZP). Zabeleženo je pogostejše pojavljanje RZP, najpogosteje druge stopnje, s poškodbami dermisa predvsem v sakralnem podro ju. V skladu z mednarodnimi smernicami se izvajajo preventivni ukrepi, ki zmanjšajo tveganje za nastanek RZP: zaš ita ogroženih delov telesa s preventivnimi oblogami in poliuretanskimi filmi v obliki pršila, stati ne preventivne blazine iz spominske pene, razbremenitev spodnjih okon in in drugo. RZP se s temi ukrepi zmanjšajo, e pa se kljub temu pojavijo, je poškodba tkiva vsekakor manjša in jo je ob ustrezni oskrbi mogo e hitreje pozdraviti. Pozni neželeni u inki brahioradioterapije Strah pred ponovitvijo bolezni, slaba samopodoba, bole ine, pomanjkanje želje po spolnosti, težave v partnerskih odnosih, to je le nekaj težav, ki znižujejo kakovost življenja žensk po zaklju enem zdravljenju. Že med samo BRT, zagotovo pa pred odpustom, se zdravstvena vzgoja bolnic posve a zmanjševanju in lajšanju poznih neželenih u inkov zdravljenja (vaginalne adhezije, fibroze, stenoze, suhosti vaginalne sluznice itd.), s imer je mogo e ohraniti možnost ginekoloških pregledov in spolne aktivnosti. V klini ni praksi bolnicam svetujemo redno spiranje nožnice s pomo jo vaginalne spiralke, uporabo vaginalnih dilatatorjev, krem in lubrikantov. eprav u inkovitost navedenih ukrepov še ni znanstveno potrjena z randomiziranimi raziskavami in obstajajo le posamezne manjše raziskave v tej smeri, klini ne izkušnje kažejo, da so težave bolnic, ki jih izvajajo, manjše. 93 Bolnice z rakom materni nega vratu potrebujejo individualno, holisti no usmerjeno zdravstveno nego. Poseben poudarek je namenjen zdravstveni vzgoji, pri emer je temeljnega pomena interakcija med medicinsko sestro in bolnico. Usmerjena komunikacija se za ne že s prvim stikom in se nadaljuje skozi celoten proces zdravljenja. Med številnimi težavami, ki jih bolnice doživljajo, je treba pozornost nameniti tudi intimnosti in spolnosti (14). Redke bolnice (2) so sposobne v celoti samostojno predelati travmati no izkušnjo z zdravljenjem in sprejeti življenje v novi obliki kot novo kakovost življenja. Literatura 1. Fang P, Tan KS, Grover S, Mc Fadien MK, Troxel AB & Lin L. Psychosocial encounters correlates with higher patient- reported functional quality of life in gynecological cancer patients receiving radiotherapy. Radiation oncology 2015; 10 (34):1–8. 2. Isteni A & Skela Savi B. Zdravljenje raka materni nega vratu z brahiradioterapijo: doživljanje žensk. In: B. Skela Savi , eds. Medpoklicno in medsektorsko povezovanje za razvoj kakovostne in odzivne zdravstvene obravnave [Elektronski vir]: 9. mednarodna znanstvena konferenca, Bled, 9. junij 2016, zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo; 2016: 168–175. 3. Barros GC, Labate RC. Psychological repercussions related to brachytherapy treatment in women with gynecological cancer: analysis of production from 1987 to 2007. Revista latino-americana de enfermagem. 2008: 16 (6):1049–53. 4. Wiebe E, Surry K, Derrah L, Murray T, Hammond BY & D'Souza D. Pain and symptom assessment during multiple fractions of gynecologic high-dose-rate brachytherapy. Brachytherapy 2011; 10:352–356. 94 5. Onkološki inštitut Ljubljana: Dejavnost zdravstvene nege in oskrbe. Prepre evanje razjede zaradi pritiska [standard]. Tomc D eds. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana; 2013. 6. National Pressure Ulcer Advisory Panel, European Pressure Ulcer Advisory Panel and Pan Pacific Pressure Injury Alliance. Prevention and Treatment of Pressure Ulcers: Quick Reference Guide. Haesler E (ed.). Cambridge Media: Osborne Park, Western Australia; 2014. 7. Društvo za oskrbo ran Slovenije – DORS. Prepre evanje razjede zaradi pritiska – RZP. [prevod in prilagoditev mednarodne smernice]. Ljubljana: Društvo za oskrbo ran Slovenije – DORS; 2013. 8. Isteni A. Pacient na brahiradioterapiji. V: D. Tomc, ed. Opekline in oskrba ran pri onkoloških pacientih: zbornik predavanj z recenzijo. Portorož, 10. in 11. 2. 2017. Ljubljana: Društvo za oskrbo ran Slovenije (DORS) v sodelovanju z Združenjem zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega društva; 2017:19–26. [Elektronski vir]. 9. Correa CSL, Leite ICG, Andrade APS, Guerra MR. Cervical cancer treatment and its effects on sexual function: recent evidence and approach. Austin J Womens Health 2015; 2(1): 1010. 10. Jensen PT, Froeding LP. Pelvic radiotherapy and sexual function in women. Transl Androl Urol 2015; 4(2):186–205. 11. Kollberg KS, Waldenstrôm AC, Bergmark K, Dunberger G, Rossander A, Wilderâng U et al. Reduced vaginal elasticity, reduced lubrication, and deep and superficial dyspareunia in irradiated gynecological cancer survivors. Acta Oncologica 2015; 54:772–779. 12. Morris L, Do V, Chard J, Brand AH. Radiation – induced vaginal stenosis: current perspectives. Int J Womens Health 2017; 9:273–279. 13. Cullen K, Fergus K, DasGupta T, Fitch M, Doyle C, Adams L. Fom “Sex Toy” to intrusive imposition: A qualitative examination of women’s experiences with vaginal dilator use following treatment for gynecological cancer. J Sex Med 2012; 9:1162–1173. 95 14. Maguire R., Kontronoulas G., Simpson M., Paterson C. A systematic review of the supportive care needs of women living with and beyond cervical cancer. Gynecol Oncol 2014. Available at: http://dx.doi.org/10.1016/j.ygyno.2014.10.030