Leto VIL, št. 41 („Jotro" xrv, st. maj Ljubljana, ponedeljek 16, oktobra 1933
*Vna t Win
UpravniStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Tnseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. w ,
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska uroajtt »Juua« clua jo vsak ponedeljek zjutraj. — Nap roča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznatal* cih dostavljena Din 5.- mesečna
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon Št 8122, 3123, 3124. 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon it 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
sirofalen poraz punktaške politike
Pri včerajšnjih občinskih volitvah so punktaši doživeli popoln polom - Tri četrtine vseh občin so prišle v nacionalne roke, punktaši
pa so jih dobili komaj okrog 70
LJubljana, 15. oktobra. Volilna bitka je končana. Uspeh in zmaga nacionalne misli sta presenetljivo velika, poraz razdiralne punktaške politike popoln. Ka-
JorTet sirilo ze ^novembra 1931 pri if^^^Tt no tako ie slovensko ljudstvo pri današnjih občinskih volitvah ne
dv'oumno Izreklo, da noče povratka starih plemenskih raz£«, d-£
če politike hujskanja in razdiranja, marveč da hoče stvarnega in sloz-
ne^a dela za lepšo bodočnost, svojo in svoje jugoslovenske domovme.
17 JI mogočno kakor pred dvema letoma so danes Slovenci mam-
testirali za novo nacionalno in državno politiko.
Ob ogromni udeležbi volilcev so tri četrtine naših oton prišle v nacionalne roke. V okrog 270 občinah so zmagale liste JNS 1» ogromni večini čiste liste JNS in le deloma ^^^^ sestavljene pod vodstvom ali ob sodelovanju JNS Med ostalimi sto občinami so v kakih 30 zmagale nevtralne ali ^hene^e, ^ko da je punktaškim bojnim listam pripadlo komaj pičlih 70 občin, kar ne predstavlja niti ene petine skupnega števila obem.
Minister dr. Kramer je v svojem govoru, ki ga je po končanih volitvah imel po radiju, pravilno poudaril, da so bikdanasnjevoHt. ve, ako so jih punktaši proglašali za plebiscit, res plebisci, toda plebiscit za državno in narodno edinstvo, za ustvanajoce složno delo, plebiscit proti vsakemu separatizmu in proti vsak. razdiralni po iki Plebisciti se ne ponavljajo in tako je tudi danasnu plebiscit deh*<<«-en poraz pimktašev in njihove politike.
Porušena bajka"
Minister g• Ivan Pucelj o volilnem izid«
Snoči po končanih volitvah je prišel v Ljubljano z vlakom minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucel.i, ki ga 1e posetil urednik našega lista ter ga naprosil za izjavo o občinskih volitvah. G. minister se jev nasmehnil in takoi odgovoril: »Porušena bajka«. Nato 1e izjavil nadalje;
»Ko so bile razpisane občinske volitve v dravski banovini, sem bil tega dejstva resnično vesel. Dasi sem se zavedal težkeera gospodarskega položaja, v katerem živimo, vendar nisem niti trenutek kolebal v veri, da bo narod v mejah ..ase ožje domovine sledil tudi v tem primeru svojemu dobremu geniju. Zato sem z vso silo priporočal ustno in pismeno kompromise, da v harmoniji ob sodelovanju vseh vzpostavimo povsod deore občinske uprave. Brezglava in nespametna opozicija pa je smatrala takšne moje nastope za slabost in bojazliv^t. Kljub boljšemu prepričanju, tako mojega kakor tovarišev, so zapeljali narod v borbo, prepir in sovraštvo, ne za korist občin in ne za korist prebivalstva, temveč iz same politične nepreračunane pre-pirljivosti. Tudi možje, ki so pristali na kompromise, so morali odstopiti in do
Zahvala ministra Kramerja
Ob 18. je ljubljanski radio oddal pro-vizorični pregled volilnih rezultatov po stanju med 16. in 17. uro. Nato je spregovoril po radiju generalni tajnik JNS g. minister dr. Albert Kramer. Rekel je:
»Dragi rojaki! Slišali ste pregled rezultatov občinskih volitev v naši banovini. številke niso definitivne, ali slika je jasna. Že več nego dve tretjini cbčin sta v rokah zavednih ljudi, dobrih Slovencev in zvestih Jugoslovenov. poštenih in treznih mož, ki bodo sigurno dostojni narodnega priznanja in ki bodo zvesto in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Punktaši so v svojih letakih postavili parolo, da gre za plebiscit. Slovensko l;udstvo je ta plebiscit za jugoslovenski program že izvršilo 8. novembra 1931, toda nacionalna fronta je vendar tudi tokrat še enkrat to parolo sprejela, da se v odprtem bom pokaže moč jugoslovenske ideje. Rezultat je pred vami:
Jugoslavija je danes dobila veliko bitko,
ž njo smo jo dobili mi Slovenci, ki smo zopet enkrat visoko dvignili nacionalno zastavo in se pokazali dostojne svoje svobode in vredni svoje bodočnosti.
Čast in hvala gre vsem zavednim vo-lilcem ki se niso ustrašili nobenega terorja ki se niso umaknili pred nobeno* grožnjo. Občudovanja vredna požrtvovalnost vseh delavcev iz naših organizacij pa zasluži še posebno priznanje. S ponosom smejo reči. da je njihovo vztraino. nacionalnega optimizma polno delo rodilo bogat sad ne samo naši Jugoslovenski nacionalni stranici temveč pred vsem ideji, ki jo zasto-
zadnje gorske vasice so poizkušali pre: pričati vsakogar o svoji nekdanji moči in prejšnji večini nekdanje njihove oblasti. Narod pa je dobro občutil veliki in važni zgodovinski trenutek in sedaj, ko stojimo ob teh poraznih številkah za vrtoglavo vodstvo nekdanje vsemogočne SLS, ugotavljamo z zadovoljstvom, da je narod za vse veke obsodil to falirano drhal m porušil pri nas obstoječo bar-o, da so to vsemogočni gospodarji, katerim sledi narod v še tako brezglavi politiki kakor čreda ovac.
Izid občinskih volitev v dravski banovini 15. oktobra t. 1. je odgovoril vsem tem in tudi tistim izven naših mej, ki so jim radi prisluškovali in tudi verjeli, da je tiste, nekdaj tako strašne strahovlade za vselej konec. Bajka je torej porušena iz temelja. Sedaj nastopa nova doba. Navadno smo po končanih volitvah odpuščali tudi nasprotnikom. Tudi sedaj bodi ta!:o! Odpustili bodo zapeliance-n, toda za zapeljivce bo sledila najstrožja kazen in preganjanje do konca,	>
tako naša lepa slovenska zemlja očiščena tega plevela in da bo narod svobodno gospodaril v lastnih občinah.
parno. V imenu Glavnega odbora JNS jim izrekam svojo globoko zahvalo in priznanje.
Bitka je dobljena. Sedaj gremo na plodno delo.«
Srez:
Brežice
Artiče: 504 volilcev, 347 oddanih glasov, JNS: Kovačič Ivan 127 glasov, Cerjak Josip 220 glasov.
Blanca: 772 volilcev, 471 oddanih glasov, JNS: Radej Josip 372 glasov, Abram Fran 99 glasov.
Brežice: 253 volilcev, 204 oddanih gla sov, JNS: Drnovšek dr. Janko 204 glasov.
Dobova: 816 volilcev, 645 oddanih gla sov, Pinterič Fran 288 glasov, Kovačič Mihael 357 glasov (oba JNS).
Globoko: 419 volilcev, 315 oddanih glasov, JNS: Urek -Ivan 277 glasov, Komp. Molan Alojzij 38 glasov.
Kapele: 494 volilcev, 343 oddanih glasov, JNS: Urek Fran 313 glasov, Urek Matija 29 glasov.
Pleterje: 224 volilcev, 215 oddanih glasov (udeležba 96%), JNS: Zupančič Franc 215 glasov.
podsreda: 639 volilcev, 436 oddanih glasov, Bezenšek Ernest 178 glasov, Skrbeč Edvard 258 glasov (oba JNS).
Rajhenburg: 1383 volilcev, 1099 oddanih glasov, JNS: Benedičlč dr. Fran 734 glasov, Vranetič Fran 365 glasov.
Sevnica: 864 volilcev, 557 oddanih glasov, JNS: Trupej Fram 460 glasov, Komp. Strnad Anton 3 glasove, Jesenko dr. Rok 94 glasov.
Sromlje: 312 volilcev, 232 oddanih glasov. JNS: Bertole Ivan 133 glasov, Avšič Ivan 99 glasov.
Videm: 574 volilcev, 370 oddanih glasov, JNS: Lepšina Fran 262 glasov, ,.omp. šoba Fran 108 glasov.
Zakot: 538 volilcev, 386 oddanih glasov, JNS: Volčanšek Ivan 315 glasov, Šetinc Josip 71 glasov,
Srez:
Celje
Braslovče: JNS: Omladl* Josip 331 glasov, Marout Ivan 222 glasov.
Dobrna: JNS: Dergajner Ivan 247 glasov, Svent Ivan 124 glasov.
Gomilsko: JNS: Hočevar Ivan 118 glasov, Rančigaj Anton 115 glasov.
Polzela: JNS: Mešič Anton 220 glasov, Košec Franc 182 glasov.
Sv. Jurij, trg.: JNS: čretnik Josip 120 glasov, Sporer Martin 68 glasov.
Sv. Pavel pri Preboldu: JNS: Sadnlk Julij 370 glasov, Steoovec Anton 133 gla-
sov.	_ ,
Sv. Peter v Sav. dol.: JNS: Cetina Andrej 216 glasov, Rojnik Ivan 117 glasov.
Velika Pirešlca: JNS: Cokan Martin 229 glasov, Kokalj Martin 155 glasov.
Vojnik: JNS: Klaučmk Leopold 171 glasov (samo ena lista).
Vransko: JNS: Stancer Ivan 86 glasov, Lavrič Josip 177 glasov.
žaleč, trg: JNS: Ix>rber Rudolf 253 glasov (samo ena lis-ta).
Srez:
Gornjigrad
Gornji grad mesto: 192 volilcev, 122 oddanih glasov, JNS Mermal Franc 122
Gornji grad okolica: 600 volilcev, 367 oddanih glasov, JNS Presečnik Franc 144 glasov, Fale Janez 243 glasov.
Ljubno: 821 volilcev, 409 oddanih glasov. Kolenc Franc 213 glasov, kompromisna lista Sem Anton 2% glasov.
Luče: 477 volilcev, 269 oddanih glasov, Volar Ivan 29 glasov, Zamernik Ignacij 240 glasov. Oba JNS.
Mozirje - trg: 148 volilcev, 119 oddanih, JNS Goričar Matija 119.
Mozirje - okoi: 608 volilcev, 419 oddanih. JNS Znidaršič Vence 169, Stvarnik
Anton 250.	,,
Rečica ob Sav.: 694 volilcev, 498 oddanih, Matek Ivan 135, Rakun Franc 363.
Solčava: 234 volilcev, 145 oddanih, JNo
Ošep Franc 145.
Šmartno ob Pakt: 502 volilca, 357 oddanih, JNS Bizjak Ivan 107, Steblovmk
Martin 250 glasov.	-ud.
Zadreta: 576 volilcev, 381 oddanih, Par-tel Josip 230, Levar Franc 151, oba JNS.
Srez:
Krško
Bo&tanj: 570 volilcev, 368 oddanih, samo lista JNS, Dobovšek Franc 368.
Kostanjevica: 686 volilcev, 440 oddanih, JNS: Rabuse Franc 186, Likar Jožef ml.
254
Krško_ mesto: 482 volilcev, 442 oddanih, JNS: Pfajfer Joško 234, Vodopivec
Franc 208.	_ . _ ..
Mokronog: 527 volilcev, 414 oddanih,
JNS: Dev Ivan 227, Strupih Anton 187.
Kadeče: 963 volilcev, 671 oddanih, JNS: Polanc Anton 352, Rozman Josip 319.
Raka: 778 volilcev, 533 oddanih, JNS: Šiško Alojzij 346, Komp. Lekše Alojzij 187.
Skoči jan: 553 volilcev, 459 oddanih, JNS: Globevnik Ivan 258, Lovša Ivan 201.
gmarjeta: 569 volilcev, 382 oddanih, JNS: Šinkovec Anton 144, Oberč Ivan 238.
Št Janž: 670 volilcev, 562 oddanih, JNS: Majcen Ignacij 386, Jakoš Marko 176.
Št Jernej: 1166 volilcev. 687 oddanih, JNS: Radkovič Anton 261, Vide Franc 426.
št. Rupert: 1041 volilcev, 593 oddanih, JNS: Lukek Jože 188, Prijatelj Tomaž 405.
Trebelno: 500 volilcev, 305 oddanih, samo lista JNS: Klemenčič Franc 3.05.
Tržišče: 625 volilcev. 390 oddanih, Kobal Franc 164, Tratar Anton 226. obe listi JNS Velika dolina: 497 volilcev. oddanih 251, samo lista JNS: 2rlič Franc 251.
Srez:
Kranj
Cerklje: 787 volilcev, 442 oddanih glasov, JNS: Robas Josip 192 glasov, Kern Ivan 92 glasov, Komp. Sleme Franc 158 glasov.
Jezersko: 199 volilcev, 167 oddanih gla. sov, JNS: Vlrnik Peter 109 glasov, Muri Franc 58 glasov.
Kranj: 979 volilcev, 845 oddanih glasov, JNS: Pire Ciril 479 glasov, šemrov dr. Franc 366 glasov.
Preddvor: 840 volilcev, 604 oddanih glasov, JNS: Markič Peter 342 glasov, Bizjak Janez 262 glasov.
Tržič: 897 volilcev, 743 oddanih glasov, JNS: Globočnik Franc 378 glasov, Komp Majeršič Janez 365 glasov.
Sreska izpostava Škofia Loka
Oselica: 532 voUlcev. 461 oddanih glasov, JNS: JezerSek Anton 246 glasov, Kokalj Anton 215 glasov.
Poljane: 745 volilcev, 557 oddanih glasov, JNS: Cadež Anton 228 glasov, Debe-ljak Ivan 329 glasov.
Selca: 737 volilcev, 553 oddanih glasov, JNS: Benedik Fran 299 glasov, šmid Franc 254 glasov.
Sorica: 435 volilcev, 306 oddanih glasov, JNS: Grohar Anton, 162 glasov, Pintar Alojzij 144 glasov.
Stera Loka: 1102 volilca, 954 oddanih glasov, JNS: Hafner Anton 573 glasov, Hartman Franc 381 glasov.
škofja Loka: 512 volilcev, 471 oddanih glasov, JNS: šink Stevo 253 glasov, Ziherl Matevž 218 glasov.
Trata: 628 volUcev, 460 oddanih glasov, JNS: Jelovčan Franc 241 glasov, UrSič Franc 219 glasov.
Zminec: 579 volilcev, 481 oddanih glasov, JNS: Dolinar Pavel 250 glasov, Mrak Pavel 231 glasov.
Železniki: 563 volilcev, 422 oddanih glasov, JNS: Globočnik Josip 144 glasov, 2u-mer Niko 278 glasov.
Srez:
Litija
Volilnih upravičencev 10.368, volilo 8000, udeležba 80%.
Kresnice: JNS: Kos Valentin 101 glas, Komp. Kokalj Franc 145 glasov, Uštar Martin 129 glasov.
Krka: 434 volilcev, Jeraj Franc 170 glasov, Podržaj Janez 175 glasov (obe listi JNS).
Litija: 797 volilcev, 670 oddanih glasov, JNS: Lajovic Franc ml. 392 glasov, Lebin-ger Hinko ml, 278 glasov.
Polšnik: 473 volilcev, 362 oddanih glasov, JNS: Pograjc Josip 158 glasov, Štem-pihar Martin 204 glasove.
Stična: 604 volilcev, 484 oddanih glasov, JNS: Stopar Franc 256 glasov, Komp. Mestnik Jože 228 glasov.
Šmartno pri Litiji: 874 volilcev, JNS: Strman Jože 402 glasova, Drčar Ernest 347 glasov.
Št Lambert: 405 volilcev. 303 oddanih glasov, JNS: Vrtačnik Ivan 188 glasov, Komp. Jurič Ivan 115 glasov.
Št Vid pri Stični: 806 volilcev, JNS: Kra-šovec Franc 282 glasov. Pevec Ignac 306 glasov.
Trebeljevo: 478 volilcev, JNS: Kočar Peter 112 glasov, Gale Josip 281 glasov.
Vače: 530 volilcev, JNS: Kos Franc 270 glasov, Mrvar Metod 228 glasov.
Veliki Gaber: 542 volilcev, JNS: Cebu-lar Josip 166 glasov, Komp. Zajec Alojzij 245 glasov.
Višnja gora: 936 volilcev, JNS: Potokar Alojzij 201 glas, Komp. Erjavec Jože 559 glasov.
Zagorje ob Savi: 2237 volilcev. 1671 oddanih glasov, JNS: Drnovšek Ivan 750 glasov, Prosenc Anton 620 glasov, Soc. Cobal Melhiior 301 glas.
Srez:
Metlika
Gradac: 568 volilcev, 457 oddanih gl«r sov, Smuk Ivan 202 glasova, Pezdirc Peter 255 glasov (obe JNS).
Metlika mesto: 390 volilcev, 338 oddanih glasov, JNS: Malešič Ivan 239 glasov. Koten Ignac 99 glasov.
Metlika-okolica: 1117 volilcev, 992 glasov. JNS: Bajuk Martin 504 glasove, Ne-manič Jože 488 glasov.
Radatoviči: 533 volilcev, 276 oddanih glasov, samo lista JNS 276 glasov.
Srez:
Ljutomer
Apače: 1146 volilcev, 812 oddanih glasov, samo lista JNS Kolarič Franc 812.
Cezanjevci: 495 volilcev, 389 oddanih, JNS Vunderl Franc 196 glasov, Ribič Ivan ml. 193 glasov.
Črešnjevci: 923 volilcev, 581 oddanih, JNS Korath Karel 256, komp. Santel Franc
325.
Gornja Radgona 343 volilcev, 303 oddanih, JNS dr. Boezio Lenard 220, dr. Breznik Franc 83.
Križevci: 819 volilcev, 655 oddanih, JNS Skuhala Ivan 359, Vavpotič Matija 296.
Ljutomer - mesto: 366 volilcev. JNS dr. Zmavec Josip 236, Rajh Jakob 93.
Ljutomer - okolica: 827 volilcev, 636 oddanih JNS Bobnjar Tomaž 353, Slavič
Franc 283.	..
Mala nedelja: 628 volilcev, 466 oddanih, JNS Spindler Franc 349, Spindler Lovro
Negova: 672 volilcev. 349 oddanih. JNS Beziak Janko 25. komp. Kavčič Franc 224.
Slatina - Radenci: 845 volilcev. <04 oddanih, JNS Zemljič Jakob 598, Rozman Jakob 106.
Sv. Jurij ob Ščavnict: 815 volilcev, 450 oddanih glasov, JNS Zrnec Alojzij 244 oddanih glasov, JNS Zrnec Alojzij 244, Korošak Anton 206.
Strigova: 1678 volilcev, JNS Kovač To-mislav 728, Benedekovič Josip 196-
Trbegovci: 426 volilcev, 322 oddanih. JNS Jurinec Matija 233, Plaveč Franjo 89.
Veržej: 473 volilcev, 398 oddanih, JNS Cmerekar Ivan 236, Galunder Franc 162.
Srez:
Ljubljana - okolica
Borovnica: 695 volilcev, 570 oddanih, Petrič Ivan 260, Suhadolnik Ivan 253, Svi-gelj Franc 57 (vse tri JNS).
Dol: 790 volilcev, 609 oddanih, JNS: Grad Ivan st. 323, Moder Matevž 286.
Ig: 420 volilcev, 361 oddanih, JNS: Hi-tejc Josip 253, Toni Franc 158.
Medvode: 704 volilci, 455 oddanih, JNS: šuštarčič Jože 455.
Vič: 1520 volilcev, 1117 oddanih glasov, JNS: Petrovčič Jurij 716 glasov, Pavlič Viktor 100 glasov, Gale Rudolf 301 glas.
Vrhnika: 1709 volilcev, 1290 oddanih glasov, Hočevar Stanko, mg. ph., 923 glasov, Marolt Marjan 367 glasov.
Zgornja Slika: 1050 volilcev, 714 oddanih glasov, JNS: Zakotnik 'Ivan 440 glasov, Perko Matija 274 glasov.
želimlje: 456 volilcev, 360 oddanih glasov, JNS Dolenc Ivan 181 glasov, Glavan Josip 179 glasov.
Dev. Marija v Polju: JNS: JamSek Janez 543 glasov, kompr. Gartroža Ivan 257 glasov, Grum Karel 270 glasov.
Preserje: 584 volilcev, 504 oddanih glasov. JNS: Ko6ir Franc 253 glasov, komp. Debevc Jože 251 glasov.
St Vid: 940 volilcev, 73« oddanih glasov, JNS: Babnik Valentin 436 glasov, Štrukelj Anton 300 glasov.
Srez:
Novo mesto
Bela cerkev - Sv. Peter: 861 volilcev, 623 oddanih glasov, udeležba 72%, JNS Kramar Janez 352 glasov, Bevc Jože 271 glasov.
Brusnice: Samo lista Krevs Albin (JNS) 255 glasov.
Črmošnjice: Samo lista Petschauer Ivan (JNS) 144 glasov.
Dobrnič: 602 volilca, 375 oddanih glasov, JNS Grmovšek Jože 177 glasov, Slak Jernej 198 glasov.
Dvor: 490 volilcev, 376 oddanih glasov, JNS: Kovač Jože 185 glasov, Zupančič Henrik (k) 123 glasov, Koželj Franc 68 gla-sov
Hinje: 525 volilcev, 350 oddanih glasov, JNS Sporar Josip 118 glasov, Pečjak Angel 232 glasova.
Mirna: 490 volilcev, 420 oddanih glasov, JNS Bule Franjo 255 glasov, Komp. Celar Andrej 193 glasov.
Mirna peč: 764 volilcev, 401 oddani glas, JNS Povše Alojzij 255 glasov, Krevs 146 glasov.
Novo mesto: Samo lista JNS dr. Režek Josip 723 glasove.
Prečna: 758 volilcev, 472 oddana glasova, JNS Zagorec Josip 346 glasov, Turk Anton 126 glasov.
Šmihel-Stoplče: 1920 volilcev, 1196 oddanih glasov, udeležba 62%, JNS: Matko Josip 762 glasov, JNS: Krovec Ivan 120
glasov, Hrovat Alojzij 314 glasov.
Toplice: 755 volilcev, 599 oddanih glasov, JNS Rom Ivan 327 glasov, Pezdirc Jane«
272 glasov.
Trebnje: 863 volilcev, 662 oddanih glasov, JNS Miklič Jože 387 glasov, Žafran Jože 275 glasov.
Vel. Loka: 669 volilcev, 544 oddanih glasov. udeležba 80°/«, JNS Saje Alojzij 451 glas, Abolnar Stanko 93 glasov.
Zagradec: 887 volilcev. 603 oddanih glasov, JNS: Hrovat Ivan 437 glasov, Skuoek
Rudolf 166 glasov.
Žužemberk: 585 volilcev, 339 oddanih glasov. JNS Pehani Albin 256 glasov, Stupica Josip 83 glasove.
Srez:
Radovljica
L Bled: 649 volicev, 492 oddanih glasov, udeležba 76°/e, Vovk Anton (JNS) 348 glasov, Vrhunc Jože (JNS) 144 glasov.
2.	Bohinjska Bistrica: 713 volilcev. 550 oddanih glasov, udeležba 77*1%, Mavrič Fr. (JNS) 352 glasov, Zmitek Franc (JNS) 198 glasov.
3.	Bohinjska Srednja vas: 855 volilcev, 563 oddanih glasov, udeležba 66%, Hodnik Janko (JNS) 563 glasov.
4.	Brezje: 585 volilcev, 483 oddanih glasov, udeležba 83%, Tonejc Valentin (JNS) 2.56 glasov. Gabrijelčič Anton (p) 227 glasov.
5.	Breznica: 440 volilcev, 369 oddanih gla-
»ov. udeležba 84°/». Bizjak Ivan (JNS) 225 glasov, Fmžgar Janez (p) 144 glasov.
6.	Dovje-Mojstrana: 447 volilcev, 328 oddanih glasov, udeležba 73%, Ancel Janez (JNS) 133 glasov, Glačnik Gregor (JNS) 195 glasov.
7.	Gorje: 900 volilcev, 646 oddanih glasov, udeležba 72%, Dežman Jože (JNS) 318 glasov. Jan Jakob (k) 328.
8.	Jesenice: 2.180 volilcev, 1669 oddanih glasov, udeležba 77%, Zabkar Jože, mg. ph. (JNS) 816 glasov, dr. Stanovnik Aleš (p) 572 glasov, čelešnik Ivan (soc.) 281 glasov.
9.	Koroška Bela: 1000 volilcev, 762 oddanih glasov, udeležba 76%, Svetlin -J. (JNS) 182, Erlah Ivan (p) 262, Soberl Virgilj (soc.) 318 glasov.
io! Kranjska gora: 527 volilcev, 337 oddanih glasov, udeležba 64%, Lavtižar Josip (JNS) 263 glasov, Ferjančič Avgust (p) 74 glasov.	., ...
11.	Kropa: 633 volilcev, 428 oddanih glasov. udeležba 68%, Cerar Jakob (JNS) 188 glasov, Ješe Janez (p) 240 glasov
12.	Lesce: 320 volilcev, 486 oddanih glasov. udeležba 93%, Ažman Ivan (JNS) 2/9 glasov, Smit Ivan (k) 207 glasov
13.	Radovljica: 355 volilcev, 328 oddanih glasov, udeležba 92»/o, dr. Dobrave Ivan (JNS) 193 glasov, Resnvan Vinko (p) 135
g'ai4°VRateče: 192 volilcev. 125 oddanih glasov, udeležba 65%, Pinbah Josip (JNS) 125
glasov.	, . ., ,
15. Ribno: 624 volilcev, 465 oddanih gla-wv, udeležba 74%, Mulej Janez (JNS) 136 glasov, Cengle Matevž (p) 329 glasov.
Srez:
Maribor desni breg
Fram: 694 volilcev, 484 oddanih glasov, udeležba 70®/., JNS: Kodri« Ivan 389 glasov, Petek Ivan 145 glasov.
Hoče: 1028 volilcev, 518 oddanih glasov,
udeležba 53»/o, JNS: Papež Lovro 283 glasov, Novak Anton 228 glasov.
Jelovec-Makole: 715 volilcev, 486 oddanih glasov, udeležba 69«/o. JNS: goštar Jože 208 glasov, Bogina Ivan 228 glasov.
Pobrežje: 2164 volilcev, 1093 oddanih glasov, udeležba 51«/», JNS: Volk Matija
1033 glasov.
Podvelka: 268 volilcev, 102 oddanih glasov, udeležba 38»/«, JNS: Urbane Maks 102
glasova.
poiskava: 1295 volilcev, 1080 oddanih
glasov, udeležba 83»/., JNS: Poharc Karel 529 glasov, JNS: Kodeli« Viktor 551 gla-
60 V.
Poljčane: 1057 volilcev, 873 oddanih glasov, udeležba 83Vo. JNS: Medved Anton 511 glasov, Kltek Simon 362 glasov.
Rače: 1519 volilcev, 1097 oddanih glasov, udeležba 72«/», JNS: Kirbič Ivan 447 glasov. JNS: Bauman Štefan 218 glasov, Kol-man Josip 402 glasova.
Ruše: 725 volilcev, 56>2 oddanih glasov, udeležba 64®/», JNS: Lesjak Davorin 662
g] g SOV.
Slov. Bistrica, me«to: 579 volilcev, 483, oddanih glasov, udeležba 83«/., JNS: Pučnik Josip 358 glasov, Kac Franck 125 gla-
sov
Slov. Bistrica, okolica: 1099 volilcev, 630 oddanih, udeležba 56%, JNS: ZafoSnik Pavel 300, Kos Ivan 330.
Studenci: 2029 volilcev, 1208 oddanih glasov, udeležba 60«/«, JNS: Kolnik Maks 327 glasov, JNS: Kaloh Alojz 821 glasov.
Sv. Lovrenc na P.: 842 volilcev, 436 oddanih glasov, udeležba 54«/«, JNS: Pir-na t Alfonz 400 glasov, Jodl Peter 36 gla-
HOV
Šmartno na P.: 480 volilcev, 271 oddanih, udeležba 56%, JNS: Frešar Leopold
271.
Srez:
Maribor levi breg
Cerkvenjak: 689 volilcev, 386 oddanih glasov, Zimič Jernej JlNS 273, Balatkovič Alojzij 153.
Duplek: 499 volilcev, 344 oddanih, Partlič Rudolf 203, Gmajnar 141. Oba JNS.
Jurovski dol: 708 volilcev, 510 oddanih, udeležba 72«/», JNS Korošec Peter 179, Rot-man Janez 331.
Jakobski dol: 850 volilcev, 534 oddanih glasov, udeležba 63«/o, JNS Lenčič Benedikt 290, Snuderl Franc 244.
Kamnica: 725 volilcev, 287 oddanih, JNS Lorenčič Peter 287.
Korena: 798 volilcev, 356 oddanih, JNS Kajnik Jožef 356.
Košaki: 1409 volilcev, 927 oddanih, JNS Janžekovič Ivan 643, Vesenjak Ivan 284.
Pesnica: 720 volilcev, 481 oddanih, udeležba 62%, JNS Kerenčič Anton 284, Spari Franc 197.
Senarska: 751 volilcev, 478 oddanih, JNS Vrančič Matija 248, Zupe Franc 230.
Sv. Križ: 217 volilcev, 169 oddanih, JNS Hlade Jože 169.
Sv. Kungota v SI. gor.: 947 volilcev, 723 oddanih, Leber Ivan 409, Vavpotič Franc 314, oba JNS.
Sčavnica: 920 volilcev, 414 oddanih, udeležba 46%, JNS Breznik Franc 312, Špindler Jože 102.
Selnica ob Dravi: 1007 volilcev, 551 oddanih, udeležba 55%, Verdonik Josip 551.
Št. IIj v Slov. gor.: 1059 volilcev, 507 oddanih. JNS Svatv Karel 507.
št Lenart v Siov. gor.: 380 volilcev, 314 oddanih, udeležba 83%, dr. Gorišek 314.
Sv. Marjeta ob Pesnici: 471 volilcev, 355 oddanih glasov, udeležba 75 odstotkov. JNS Schicker Alojzij 194, Suman Anton 161.
Hmelj
2atcc (tedensko poročilo), 15. oktobra, h. V preteklem tednu je bila tendenca na hmeljskem trgu mirna. Nakup se je nadaljeval. cene pa so zaradi zmanjšanega povpraševanja nekoliko padle. Lastniki so * sa sedaj s prodajo precej rezervirani. Cene so gibale med 1800 in 2200 Kč, in s?c»r za prvovrstno blago 2100 do 2200, za dobro vednje blago 2000 do 2100 in za srednje kakovosti 1900 do 2000 Kč. Kup-je »o »« sklepale po večini naravnost pri hmeljarjih, dočim je bilo v Zatcu razmerama n.alo poslovanja. Na deželi je na Se okoli 33.000 stotov po 50 kg. V Zatcu je bilo do petka javno žigosanih 7>8 stotov po 50 kg žateškega hmelja »vAnje letine. V Roudnicah in Ušteku •« prodanega skoraj 60 odstotkov hmelja. <"W »o tamkaj 1500 do 1650 Kč. Naro-i 1« iz Amerike so še precej redka, upajo pa. da se bodo, ko bo prohibicija ukinjen« povsod, znatno povečala. . ______
Volitve v vardarski in zetski banovini
Skoplje, 15. oktobra, p. Danes so se vršile v vardarski banovini občinske volitve skoraj v vseh občinah razen ▼ Skopi ju, Bitolju, Prištini, Prizrenu, Kumanovem, Leskovcu, Vranju in Tetovu, ki so avtonomna mesta. Volilna borba je bila zelo živahna ter je vladalo za izid volitev veliko zanimanje. Volitve so se vršile v 440 občinah, v katerih je bilo postavljenih 1112 kandidatnih list. Zlasti živahna je bila volilna borba v kumanovskem srezu, kjer je bilo v 19 občinah postavljenih 72 kandidatnih list, ter v prilepskem srezu,
kjer je bilo v 12 občinah 40 kandidatnih list. Vse kandidatne liste eo pripadal« JNS. Po prvih poročilih so volitve potekle povsod v največjem redu in miru. Zabeležen je bil samo en manjši Incident. Volilna udeležba je znašala okrog 10%.
Cetinje, 15. oktobra, p. Danes so se vršile občinske volitve tudi v zetski banovini. Zanimanje za volitve Je bilo med prebivalstvom zelo veliko. Volili so v 275 občinah, v katerih je bilo postavljenih 587 kandidatnih list, med njimi 544 Jugoslovenske nacionalne stranke. Povprečna volilna udeležba Je znašala 70%. Do večjega Incidenta je prišlo samo v Danilov gradu, ki pa Je minil zaradi posredovanja policije brez hujših posledic.
Osamljenost Nemčije
Italijanska delegacija v Ženevi predlaga odgodltev raz-orožitvene konference — Ves svet obsoja izstop Nemčije iz Društva narodov
Ženeva, 15. oktobra, n. Dopoldne od 11. do 14. se je v hotelu »De La Paix« na povabilo predsednika razorožitvene konference Hendersona vršil sestanek, ki so se ga udeležili delegati Norman Daviš, Simon, Paul Boncour, Di Soragna. Politis kot podpredsednik konference, dr. Beneš kot glavni referent, Avenol kot gen. tajnik Društva narodov ter eksperti Eden, Wilson, Massigli in še nekateri drugi. Razen o razoroiitveni konferenca, ki se ima jutri nadaljevati, so razpravljali o noti, ki jo je nemški zunanji minister Neurath .izročil predsedniku konference Hendersonu glede sklepa nemške vlade, da ne bo več sodelovala na razoro-žltveni konferenci in da izstopi iz Društva narodov.
V hotelu se je zforala velika množica novinarjev, ki je ves čas nestrpno pričakovala rezultata tega sestanka. Ko je bila seja zaključena, so novinarji obkolili Hendersona, Davisa, Boncourja ln dr. Beneša. Boncour jim je v glavnem sporočil, da so se posvetovanja na predlog angleškega zunanjega ministra Simona nanašala predvsem na kolektivni odgovor velesil na včerajšnjo nemško noto.
Odgovora pa ni tako lahko sestaviti, ker predstavlja nemška nota hud napad na velesile, ki naj bi se ne hotele razorožiti. Ta odgovor še ni redigiran. V ta namen se bodo sestali delegati in eksperti prizadetih sil ponovno ob 17.. ko bo končno sestavljeno besedilo kolektivnega odgovora na nemško noto.
Popoldanska konferenca, kj se ie pričela kmalu po 17., je bila ob 19.30 nenadoma prekinjena. Italijanski delegat Di Soragna je novinarjem izjavil, da so na konferenci na njegov predlog razpravljali glede even-tuelne odgoditve jutrišnje seje razorožitvene konfrence. Konferenca naj bi se sploh odgodila na nedoločen čas. Ker na sestanku nj prišlo do odločitve, so poverili italijanskemu delegatu D,i Soragni, naj stopi v telefonske stike s pariško, londonsko m rimsko vlado in se neposredno z njimi sporazume o svojem predlogu. Zaradi tega se ie umaknil s konference v svoj kabinet. Konferenca delegatov in ekspertov pa se je morala prekiniti. Ko bo zbral Di Soragna potrebne odgovore iz Pariza, Londona m Rima, se bo seja nadaljevala in sklenila o tem, ali naj se jutri otvori zasedanje ple-numa razorožitvene konference.
Sklenjen izolacijski krog
Pariz, 15. oktobra. AA. Ves svet komentira včerajšnje dogodke v Berlinu m v Ženevi. Povsod naglasa jo usodni pomen nemškega koraka za svetovno politiko. Sklepi, do katerih prihajajo svetovni listi, so različni. Le v enem so si edini, kar prikrito priznavajo tudi nemški listi sami, da je včerajšnji korak nemške vlade sklenil izolacijski krog okoli Nemčije.
Smrt pakta Štirih
Ženeva, 15. oktobra. AA. »Journal des Nations« odgovarja nemškim listom, ki izražajo upanje, da bi se mogli mednarodni razgovori nadaljevati v okviru pakta štirih, in pravi: Pakt štirih je imel nalogo igrati vlogo v okviru Društva narodov. Zato je pakt štirih včeraj umrl.
»Tribune de Geneve« pa izvaja: Včerajšnji nemški korak bo imel za posledico, da se bo solidarnost Francije. Anglije in Ze-dinjenih držav še bolj okrepila.	^
Drugi listi naglašajo resnost položaja, vsi pa poudarjajo, da se je sedaj vsaj razčistil.
Obnova bloka vojnih zaveznikov
Bruselj, 13. oktobra. AA. Belgijski listi predlagajo, naj se ustanovi blok bivših zaveznikov proti Nemčiji, ki hoče svoje že tako veliko oboroževanje neovirano nadaljevati
Francoski komentarji
Pariz, 15. oktobra. AA. Francoski listi prinašajo zelo obširne komentarje o berlinskih in ženevskih dogodkih ter ohranjajo popolno hladnokrvnost. Listi naglašajo, da se je Hitler odločil do tega koraka iz dveh vidikov: 1. hotel se je odtegniti nadzorstvu in se svobodno oboro-ževati 2. hotel je iz čisto notranjih razlogov spraviti na stranski tir razočaranje in utrujenost, ki sta se začela javljati v v nemški javnosti.
Vsi listi so si edini, da je sedaj še prezgodaj govoriti o reakciji s strani vlad, ter se omejujejo zgolj na to, da naštevajo razne možnosti. V »Journalu« je Sar.it-Brice davi poudaril, da ima Francija s pravnega stališča vse prednosti v svojih rokah toda praktične možnosti so polne ovir. Pisec priporoča previdnost, nreden se kaj ukrene.
»Matin« poudarja kontradikcijo, da je vlada, ki se je vestno proglašala za bra-niteljico delavstva, stopila v vojno z vsem svetom ne zaradi kakšnega gospodarskega ali socialnega vprašanja, temveč zdolj vojaškega, kakor bi človek pripisoval le najbolj reakcionarnim vladam.
Vsi listi naglašajo, da je sedaj vsaj v toliko bolje, ker je položaj razčiščen.
Popoldanski »Intransigeant« izraža dvome o iskrenosti Hitlerjeve izjave glede nemške miroljubnosti.
Angleško mnenje
London, 15 .oktobra. AA. Listi poročajo obširno o sklepu nemške vlade, da izstopi
lz Društva narodov, ln vprašujejo, kakšno stališče naj zdaj zavzame svet nasproti NemčijL >Sunday Times« priporoča, naj se razorožit vena konvencija vseeno podpiše, ker bo še bolj podčrtala osamljenost Nemčije ter se zavzema za morebitne gospodarske in finančne sankcije. List zaključuje: Ce se bo Nemčija še nadalje oboroževa-la, kar se zdi nekaterim gotovo, bi bilo za-man misliti, da bi bilo mogoče nacistično vlado drugače kakor s silo prisiliti, da se odreče svojemu programu.
Italijanska rezerviranost
Rim, 15. oktobra. AA. Italijanska javnost se kaže nasproti včerajšnjemu nemškemu koraku zelo rezervirano. Tako piše »Popolo d' Italia«: »Izstop Nemčije iz DN ni dogodek, ki bi mu bilo treba pripisovati preveliko skrb zastran bodočega razvoja političnega položaja, in da bi se bilo zato treba bati kakšnih posledic. Izhod iz položaja je mogoč že zato, ker ni nikjer rečeno, da se celo najkočljivejši problemi ne bi mogli urediti izven DN in razorožitvene konference.« Kar se tiče razpusta nemškega državnega zbora, pravi list, da ne izprevidi, čemu je to dobro.
Drugi listi pišejo domala v istem duhu. »Messagero« pristavlja: v mislih moramo imeti včerajšnja Hitlerjeva svečana zagotovila glede miru.	.
Opoldne je izšel uradni komunike, ki izvaja, da je treba proučiti položaj, kakršen je, in najti primerno pot do sporazuma. Hitler ni ne po tonu ne po vsebini svojega govora zaprl vseh vrat. Komunike zaključuje: V italijanskih uradnih krogih so si na jasnem, da razorozitvena konferenca po odhodu Nemčije ne more nadaljevati svojega dela in da jo je treba odgoditi, dokler ne nastopijo takšne razmere, ki bodo omogočile novo proučitev celotnega problema.
Amerika za nadaljevanje razorožitvene konference
Newyork, 15. oktobra. AA. V tukajšnjih krogih gledajo na nemški korak mnogo resneje kakor v Evropi in nekateri listi celo ne izključujejo možnosti oboroženega spopada. Najbolj se listi seveda vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada. »New York Times« in »New York Herald« ugotavljata soglasno, da je ameriška vlada odločena storiti vse za rešitev razorožitvene konference. »New York Times« dodaja: Jasno je, da so Zedinjene države danes trdno na strani svojih zaveznikov v svetovni vojni proti dozdevni ali resnični nevarnosti novega oboroževanja Nemčije.
Drugi listi se zavzemajo za to, da naj ostanejo Zedinjene države nevtralne, čeprav si niso edini, kakšne oblike naj bo ta nevtralnost. V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da imajo Zedinjene države na izbero striktno nevtralnost ali pa politiko negativne podpore, kakor jo je orisal Roosevelt. ko ie dejal, da bi se Zedmiene države za primer vojne odrekle pravici, priznani nevtralcem. da smejo vzdrževati zveze z vsemi voiujočimi se državami.
Kar se tiče novih nemških volitev, so v Ameriki prenričani. da ne bodo prav nič popravile položaja. »New Yr>rk Herald Tribune« imenuje t* volitve »žalostno komedijo«.
Konec Stresemannove politike
Berlin, 15. oktobra. AA. Nemški listi soglasno naglašajo, da je sedaj konec Sre-semannove politike, niso si pa čisto edini glede perspektiv za bodočnost. Tako n. pr. »Germania« in nekateri drugi listi le slabo prikrivajo bojazen nemških uradnih krogov zastran razvoja dogodkov. »Deutsche I a-geszeitung« pravi: Zločin bi bilo trditi, da položaj ni resen. Zelo resen je. Nemčija je osamliena na zapadu in na vzhodu.
Na drugi strani' piše pariški dopisni* »Frankfurter Zeitung«. Sieburg. da je Nemčija zadala Ženevi smrtni udarec in da aa-je sedaj pakt štirih priliko za neposredni sporazum med Francijo in Nemčijo. I udi »Bergwerkze>itung« misli, da nima UN po odhodu Nemčije nikakega smisla več.
Nemški listi razen tega naglašajo veMKi pomen ljudskega plebiscita, ki naj sankcionira sklep vlade. »Koln'sclie Zeitung« pravi, da je to najdemokratičnejša pot, W si jo je mogoče misliti in ki naj pokaže inozemstvu, da ni med nemškim narodom m vlaao nikakšn h nesoglasij.
Mednarodno posojilo za židovske emigrante
Ženeva, 12. oktobra n. Sem je prispel Mavrice Rotschild, da se začne oogajatl Slede oosojila, ki bo najeto za podpornega fonda v korist židovskih emi-
grantov iz Nemčije.____
Petani 5n ostani član Vodnikove družbe!
Dve smrti pod vlakom
Usodno naključje je hotelo, da sta skoro istočasno na dveh različnih krajih našla smrt pod kolesi vlakov dva
posestnika
Ljubljana, 15. oktobra.
Dunajski brzi vlak proti Trstu je danes popoldne ob pol 16. v neposredni bližini postaje Laškega do smrti povozil 451etne-ga posestnika Janeza Klenovška lz Debra, občina Sv. Krištof. Kako Je prišlo do nesreče, je še popolnoma nejasno. Mož je hodil po progi ln morda nI opazil prihaja, jočega vlaka. Nekateri tudi sodijo po raznih znakih, da nI izključen samomor. Vlak je truplo razmrcvaril in Je bil nesrečnik
takoj mrtev.
Približno v Istem času se Je zgodila podobna nesreča na progi Karlovac-Ljnblja-na. Med postajama Stično in Višnjo goro je baš šel čez progo pri nekem prelnau posestnik Janez Petrič lz Peščelika pri Višnji gori, ko je privozil po progi tovorni vlak. Mož Je bil nekoliko naglušen hi nI slišal vlakovega ropota, pa ga Je lokomotiva zgrabila ta Je vlak šel preko nJega. Nesrečnik Je bil takoj mrtev.
Žen a v sodobnem svetu
Vrednost ženskega dela
t
Malo je stvari, ki bi se tako različno ocenjevale kakor prav žensko delo, pa bodisi glede na posameznika, družino ali skupnost v širšem pomenu. Nekateri poudarjajo, da je za ureditev družbe absolutno potrebno, da tudi žena, ki tvori polovico te družbe, zavestno sodeluje pri gradnji vseh vrednot, ki gibljejo in dvigajo družbo, državo, narod, posameznika, da doprinese s svojimi specifičnimi sposobnostmi k oblikovanju skupnosti, k delu za njen blagor. To pa more le z aktivnim sodelovanjem v vseh panogah javnega življenja, kajti sicer tega življenja razumeti ne more. So pa zopet drugi, ki smatrajo vse poklicno delo in vobče vse javno udejstvo" vanje kot izključno domeno može ter gledajo v ženskem poklicnem udejstvovanju ogroženje pristne ženskosti in s tem ogro-ženje družbe. Zato je umevno, da »i prizadevajo žensko izključiti iz javnega življenja in jo na na način ohraniti človeštvu. To mnenje spravljajo v zvezo s svojim ideološkim nazorom, toda značilno pri tem je, da dobiva ta nazor in to stremljenje poudarek zlasti danes, ko bijejo posameznika neizprosen boj za eksistenco. Torej je jasno, da ima ta nazor svoj fundament v konkurenčni borbi z« delo in plačilo. Ker se pa čutijo moški po ženski konkurenci dvakratno ogroženi, je umevno, da so obrnili ost proti ženskemu poklicnemu delu. (Dvakratno ogroženje: prvič odvzema ženska moškemu delovno mesto, drugič mu kvari plačilne pogoje, ker sprejme delo za nižjo plačo in vobče pod slabšimi pogoji kot moški.) Ker pa hočejo tej borbi dati lepši videz, jo naslonijo na ideološki nazor, ki obda žensko z romantično glorijo, ki ji je vedno tako laskala, da še danes sama veruje v njeno vrednost, dasi je fiktivna. Mnogo žen samih veruje, da bo zasenčena njih družinska sreča, če bodo pogledale preko plota domačega dvorišča.
Ker se vrši danes prevrednotenje vseh dobrin, je primerno, da razmislijo o tem vprašanju vsi, zlasti pa me ženske, ki smo direktno prizadete in ker je za našo bodočnost in za naše lastno osebno oblikovanje velikega pomena prav naše gledanje na ta problem.
Predvsem je treba obračunati z mnenjem, da bi žensko delo kakorkoli mero-dajno vplivalo na brezposelnost V dobi gospodarske konjunkture je kruha dovolj za moške in ženske delovne moči, v dobi gospodarske depresije in krize pa se pnene boj posameznika za obstanek. Tedaj pa odjedamo kruh drug drugemu m ne samo ženska moškemu. Da bi se morala prav ženska umakniti z delovnega trga, tega ne more nihče zahtevati, saj mora ženska tako živeti kakor moški. Možnost zakona je pa danes tako majhna, da na to danes res ne more nobena računati v toliki men, da bi se izobrazila samo za gospodinjo, potem čakala odnosno iskala ženina. Žensko delo je nujnost razvoja in po njem ustvarjenih razmer.	.. , . . . .
Ali poklic nasprotuje ženski biologi in psihihčni biti? Kaj pomen ja poklic.-' Ired-vsem izvrševanje gotovega dela, ki je trajno in določno odrejeno po kvaliteti m namenu. Z duševnega stališča pomenja poklicno delo zadostitev človeškemu stremljenju po uveljavljanju svojih moči in sposobnost. - stremljenje, ki ga lahko opazimo že pri vsakem normalnem otroku, bodisi pri dečku ah deklici. Gospodarsko vzeto, je delo zlasti danes za veliko vecmo ljudi neizbežna nujnost, k. edina more zajame,t, človeku eksistenco. V soc.jalnem pogledu pa je vsaka koristna dejavnost izvrševanje službe v prid skupnosti, ki se levlia kot ustvarjanje gospodarskih in kulturnih vrednot al. pa kot ohranjajoča m vzgojna pomoč bližnjemu, skupnosti.
Vse to pa nikakor ne nasprotuje ženski bit., kajti ženska se jt v tem pravcu ved-no udejstvovala, čeprav so bile delovne oblike n metode drugačne. (Male pescice dobro situiranih žen iz dobe velemescanske nrosneritete pa ne moremo jemati kot vzgled.) Ni dvoma, da poklicno delo. kakor ga moramo vršiti dane«, ne glede na krizo le v redkih primerih človeka enakomerno zadovoljuje v materialnem socialnem in duševnem pogledu. To pa ne velja samo za žensko, marveč tudi za moškega Zato pa to še nikakor ni vzrok, da bi bilo treba žensko izključiti od dela, marveč je treba stremeti za tem, da se prevrednoti smoter dela. da bo namen vsega dogajanja na svetu edinole človekov bla-gof v pravičnem odnosu do skupnosti.
Kljub vsemu pa poklicno delo brez dvoma lahko smatramo kot nenadomestljivo vrednoto za vsakega človeka. Poglejmo samo brezposelne, kako izgubljajo tla pod nogami, kako jim v kratkem času poide vsaka duševna uravnovešenost. Za ženo pa ima poklicno udejstvovanje še prav posebno vrednost: stvarno, smotreno delo oblikuje njeno osebnost, povečava njeno odpornost, zlasti jo pa vzgaja v spoznavanju življenja in sveta, v pravilnem gledanju in pojmovanju družabnih pojavov in njihovega medsebojnega odnosa. Take ugotovitve gotovo nimajo namena omalovaževati ženinega prirodnega poziva — materinstva. To je ln ostane prva ženina naloga, saj ji je dana od narave. Zato je povsem nepotrebno. nepre«tano poudarjflti. da je »materinstvo ženin naravni poklic, najsvetejša naloga žene« itd. Zena bo temu poklicu tudi'brez neprestanih demagoških fraz sledila na vse vence čase. saj človeška narava. oziroma prirodni nagon se ne da za-treti. Toda ne glede na to, da se samo od
tega poklica ne da živeti brez drugih dohodkov, more biti poklicno delo tudi današnji materi samo v prid. Predpogoj je seveda, da živi v takih okoliščinah, da zaradi dela ni preobremenjena ter da f.e zanemarja svojih otrok. Zal, da danes ni tako urejeno, da bi predvsem delavska žena ne trpela pod trojnim bremenom. Toda ne glede na današnjo slabo uredbo, samo stvarno pogledano, moramo priznati, da ima javno delo za ženo tudi kot mater in soprogo mnogo pozitivnega. Prvi vzgojni vplivi na otroke prihajajo od matere. Današnje življenje pa terja, da so ti vplivi čim bolj stvarni, čim bliže resničnemu življenju, a te more dati le človek, ki je s tem življenjem tudi v resnici povezan. Kajti človeka more oblikovati v osebnost samo direktni stik z življenjem. In povprečnemu človeku omogoča ta stik v najbolj primerni obliki poklicno delo.
Kar se tiče odnosa med ženo in možem, torej zakonske harmonije, ima gotovo več pogojev žena, ki pozna možev delokrog in njegovo zanimanje iz lastnih izkustev, pridobljenih v lastnem delu. Seveda velja to samo za tisti zakon, kjer želi mož od žene kaj več kakor deklo in samico.
Naj kakorkoli osporavajo pomen ženskega dela, se vendar ne da tajiti, da predstavlja tudi za skupnost čisto določne vrednote. Danes bi se v gotovih panogah prav težko pogrešale ženske delovne moči. Zlasti poljedelska produkcija in industrija sta skoro nemogoči brez delovno močno specializiranega ženskega udejstvovanja. A tudi v gotovih malih obratih, kakor tudi v velepodjetjih se ženska s pridom uveljavlja. Nešteto žen se je že osamosvojilo in izvršujejo po lastni iniciativi svojo obrt, vodijo svojo trgovino, svoje posestvo — ne samo v lastno korist, temveč tudi v dobrobit splošnosti prav v taki meri kot moški. Zlasti nepogrešljiva je pa ženska na kmetiji, v mali obrti ter v rokodelski delavnici kot pomočnica svojemu možu. kjer se uveljavlja vsled svoje priročnosti in prožnosti — a tudi kot najcenejša moč. Isto tako ne moremo podcenjevati ženinega dela v intelektualnih jjoklicih. So nekatere panoge, ki naravnost zahtevajo žensko poklicno moč, tako zlasti vzgojni poklic, ki predvsem odgovarja ženini naravi, kakor tudi vsa mesta socialnega skrbstva, ki bi morala biti v ženskih rokah, da bi vršila svojo nalogo uspešno in človeško, namesto zgolj umsko in šablonsko.
Zena, ki izvršuje poklicno delo • čutom odgovornosti, ki se zaveda vseh dolžnosti in pravic, katere prinaša to delo, ki v skupni stanovski organizaciji poglablja in vzgaja pri sebi zavest solidnosti ter medsebojne povezanosti in odgovornosti — ta žena šele postane socialno bitje v polnem pomenu besede. V tem smislu moremo smatrati poklicno delo kot vzgojo za skupnost, za narod ali. če hočete, kot državljansko vzgojo, kajti kdor nima smisla za skupnost, za obči blagor, ni dober državljan. Blagostanje države ne bazira na frazah, ampak na delu. In k temu delu je poklicana tudi žena.
A danes preti ženi zaradi splošne brezposelnosti izguba možnosti poklicnega udejstvovanja. Kajti po splošnem nazira-nju je žena tista, ki se mora umakniti. A tu bi bila nujno potrebna preorientacija. Ce je n. pr. uradnik poročen s trgovko ali obrtnico, ali ne bi bilo umestno in prav, da je on reduciran in se uživi v ženin poklic, če se že mora izvršiti redukcija? Takih primerov je dosti in zahteva nas žen bo vedno, da se službe dele po zmožnosti in po potrebi, ne pa po spolu.
Borba jetničarja z jetniki
Kranjska gora, 14. oktobre
Predvčerajšnjim je prišlo v naših sodnih zaporih do hudih izgredov. Zaprta trojica vlomilcev z Jesenic je pripravljala, kakor je jetničar izvedel, pobeg. Zato je bilo odrejeno, naj se vsem trem odvzamejo vrhnje obleke. Dva izmed tatov sta oddala obleki, a tretji, Planinec se je temu uprl in jetničar je bil primoran stopiti v njegovo celico, da mu odvzame obleko. To je svedrovec pričakoval.
Komaj je jetničar odprl vrata, ga je zli-kovec že zagrabil, ga potegnil v celico in vrata od znotraj zaklenil. Nato se je pa pričelo ruvanje na življenje in smrt. Jetničar, močan človek, je moral rabiti orožje in je s strelom iz starokopitnega revolverja pogodil Planinca v spodnjo čelj.ist. Zaradi kliev na pomoč se je zbrala pred zapori skoro polovica vasi. Prišla sta na pomoč dva šoferja, oborožena s sekiro in motiko. Razbila sta zapah, da so mogli orožniki vdreti v celico. Oprostili so jetničarja in ga poslali k zdravniku, trinsres-na deteljica je pa dobila primerne povoje za počitek po burnem večeru.
Pripominjamo, da so naši sodni upori za tako vrsto svojadi čisto neprimerni in bi bilo umestno, da se taki kaznjenci vedno takoj zaslišijo in odvedejo v varnejše zapore.
Praški stražniki v Zagrebu
Zagreb, 15. oktobra- č. Dopoldne je prispel v Zagreb pevski zbor praških policijskih stražnikov z dvema velikima avtobusoma. Sprejel jih je poveljnik zagrebške policije z velikim spremstvom.
Inserirajte v „JUTRU"
Zmagoslavna nedelja
Imeli smo zopet krasen jesenski praznik — Veliko zanimanje Ljubljane za občinske volitve
LJubljana, 15. oktobra.
V današnji prekrasni nedelji, ki je bila določena za občinske volitve v dravski banovini, je bila Ljubljana kakor otok sredi razburkanega, živahno razgibanega političnega morja. Zopet se je pokazalo, da je Ljubljana srce Slovenije, kajti z najživahnejšim interesom je ljubljansko prebivalstvo ves dan sledilo razvoju glasovanja zunaj na deželi. Zvočniki so od ure do ure dajali rezultate. Ko je bilo že okrog 10. znano, da je odziv velikanski in da jugoslovenska fronta zmaguje na vsej črti, je zavedna Ljubljana z odkritosrčno radostjo sprejela napoved velike
zmage.	,	, „
Opoldne se ie zbralo pred palačo Ljubljanske kreditne banke, kjer je bil na verandi I. nadstropja obešen velik zvočnik, nad tisoč ljudi, ki so nestrpno čakali na volilne rezultate. In ko je radio objavil, da jugoslovenska misel povsod zmagovito prodira ter da bo jugoslovenska nacionalna stranka zrna-gaia v daleko pretežni večini, je bilo videti na večini obrazov zadovljstvo in pritrjevanje: Prav je tako!
Popoldne navzlic krasnemu vremenu p i bilo prevelikega romanja v okolico. Nasprotno: danes ie bila Ljubljana tista oaza, na katero so romali okolicam, kajti zunaj po deželi so bile vse gostilne zaprte, da si popotni človek ni mogel privoščiti niti prigrizka. Prepoved točenja alkoholnih pijač se je to pot izvajala rigorozno. Nikjer v ljubljanski okolici ni bilo videti vinjenega človeka. Volilci so se ves dan zbirali po volilnih lokalih in pred hišami in po vrtovih, kier so bili nameščeni zvočniki. Lt okrog poldneva so začeli v Ljubljano pritiskati deželani. Nikakor ne trdimo, da so se prišli samo odžejat, ali vendar ne bi bilo napak, če bi se bil obne-sel predlog, ki ga je v soboto nekdo stavil, da bi se namreč za nedeljo uvedla vstopnina po en dinar za vsakogar ki pride v Ljubljano, in sicer v prid poplavliencem. Rezultat bi bil gotovo zelo ugoden, statistika pa nadvse zanimiva.
Vreme je bilo ves dan krasno, somce. je zlasti popoldne prijetno ogrevalo svet Proti večeru je zagospodarila nad Ljub-liano eskadra šestih mogočnih letal, ki so veličastno plula pod sinjim nebesnim obokom in vzbujala splošno zanimanje Ljubljančanov.
Kakih posebnih dogodkov ves dan niso zabeležili niti na policiji, niti na reševalni postaji. Bila je res dostojanstvena nedelja, ki je ožarila veličastno zmago jugoslovenske ideje v Sloveniji.
H«zda nesreča na Verdu
Vrhnika, 15. oktobra.
Danes okrog 15. ure se je pripetila v bližini Verda motociklistična nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala človeško žrtev. Anton Korošec iz Ofonice in France Martinčič, ki sta oba v službi pri Francu Šviglju z Brega, sta se z motornim kolesom odpeljala z Vrhnike proti Borovnici. Hitela sta že skozi Novo vas in dalje proti Verdu, ko sta nenamoda zadela na kup gramoza ob c asti. Mahoma se je motorno kolo prevrnilo. Martinčič je k sreči ostal skoraj docela nepoškodovan — dobil je le nekaj prask na rokah in obrazu — Korošec pa je obležal na cesti z razbito lobanjo. Okrožni zdravnik, ki je bil nemudoma pozvan z Vrhnike, je odredil, da so težko ranjenega fanta odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil zvečer še vedno nezavesten.
751etnica ugledne gospe. Včeraj je praznovala v krogu svoje rodovine gospa Terezija Mallyjeva iz ugledne tržiške rodovine svojo 751etnico. K zares lepemu življenjskemu jubileju ji čestitamo tudi mi z željo, da bi še dolgo razveseljevala svoj dom s" prijetno pričujočnostjo.
Današnji simfonični koncert
Opozarjamo, da se vrši drevi ob 20. v unionski dvorani simfonični konert opernega orkestra s sodelovanjem znamenitega ruskega pianista Aleksandra Cerepnina. — Pianist Aleksander Cerepnin, rojen v Rusiji, živi oa leta 1921 dalje v emigraciji v Parizu, odkoder potuje stalno po koncertnih turnejah vse Evrope in Amerike. Da nastopi na nocojšnjem koncertu, je povod to, da bo v četrtek premiera njegove tridejan-ske opere »Ol-Ol« v naši operi. G. Cerep-nin bo igral drevi svoj klavirski koncert v a-molu s spremljevanjem orkestra, dalje več klavirskin skladb in tri transkripcije
na veliko-ruske narodne pesmi, med njimi tudi na znano pesem Volga. Pomnoženi operni orkester pa bo izvajal Osterčevo »Klasično ouverturo«, Bravmearjevo »Slovensko plesno grotesko« in Leskovčevo »Veliko, etudo« za orkester. Vse koncertne točke je naštudiral ravnatelj Mirko Polič, ki dirigira I. simfonični koncert leto^je operne sezone. Po sestavi sporeda, odličnem solistu in i dškem izvajanju zasluži I. simfonični koncert "laštga opernega orkestra nap- polno -animanjc. Od udeležbe s strani p. n. občinstva je odvisno, ako se bodo ti koncerti v teku sezone nadaljevali. Zato ponovno vabimo na koncert.
Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni danes preko dneva in zvečer od pol 20.
pred dvorano v Unionu. Cene običajne Koncertne.
Volitve v Delavsko zbornico
Sestanek zaupnikov in prijateljev list nacionalnega delavstva in nameščenstva bo v torek 17. t. m. ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Vabljeni so vsi organizirani člani in prijatelji JNS, NSZ in Zveze društev privatnih nameščencev. Na sestanku bodo poročali gg. dr. Joža Bohinjec, Kosem, Kravos, Zemljič in drugi o važnih vprašanjih socialnega in gospodarskega znača ja, ki zanimajo delavstvo in nameščenstvo.
GLAVNI AKCIJSKI OPFOR.
LjuMfana rase med vrtovi
LJubljana, 15. oktobra.
Vkljub krizi ln denarnim nadlogam se Ljubljana neprestano razvija. Medtem ko se na vseh koncih in krajih dvigajo nove hiše ln palače, medtem ko v centru dve najvažnejši prometni žili, Tvrševa in Blei-weisova cesta, dobivata povsem novo, zahtevam modernega prometa odgovarjajoče lice, se vkljub stiskam in neprijaznemu vremenu z enako živahnostjo razvija tudi južni del Ljubljane. Za ta kos mesta, ki leži med Zvezdo, Tržaško cesto, Groharjevo ulico, Gradaščico in Ljubljanico, je po načrtih mojstra Plečnika predvideno, da zrase na njem estetsko in gradbeno enotno urejena četrt vil in vrtov. Kakor je regulacija v tej smeri izvedena doslej že po vseh ulicah in trgih v notranjosti tega pasa, so delavci mestne vrtnarije pred dnevi pričeli z delom v Dobrilovi ulici in v kotu pred novim trnovskim mostom. V skladu z vrtovi na Mirju in z drevoredi ob Gradaščici bo tudi Dobrilova ulica dobila svoje vrtnarske nasade. Z do-vršitvijo tega dela in z ureditvijo Cerkvene ulice, ki še pride na vrsto, bo ves ta del mesta takorekoč reguliran do kraja. Odprto ostaja samo še vprašanje malega travnika, ki leži pod Do-brilovo ulico ob Jradaščici in ki je last križevniškega reda ter se po mestnem gradbenem načrtu nahaja pod zaporo. Mestna občina bo morala najti primeren aranžma, da ji bodo sedanji lastniki travnik prepustili ln da ga bodo mogli mestni vrtnarji po osnutku prof. Plečnika priključiti estetski ureditvi levega nabrežja Gradaščice, ki bo na ta način postalo resničen okras mesta.
S pričetkom tega tedna pa so delavci mestne vrtnarije obenem pričeli z gradnjo solnčne ploščadi na južni strani obzidja na Gradu, ki smo jo bili v -sveži s celotnim načrtom o regulaciji Gradu že
svoj čas napovedali. Kotiček, na katerem bo zgrajena ta ploščad, je znan kot kraj, na katerega sije najlepše solnce v Ljubljani. S poti bodo držale z obeh strani stopnice na ploščad, ves zid pa l>o prepre-žen z divjo trto. Ploščad bo zgrajena v preprostem slogu, tako da bo ▼ najintimnejšem skladu z naravnim in arhitektonskim okoljem, obenem pa tako, da mestni občini gradba ne bo prizadela prevelikih stroškov. Stari Ljubljančani, matere ln pestunje z otroki in študentje se 2e lahko vesele tega prelepega kotička, ■ katerega je vrhu tega najlepši razgled na mesto ln daleč na vse strani, če ne bo preveč dežja in se bodo dela lahko nemoteno na-daljevala, se bomo čez mesec dni že lahko solnčili na nji.
Zadnji nalivi »o nepovabljeni od svoje strani tudi posegli v regulacijo Gradu. Na starih šancah se je zaradi dežja na Južni strani podrl dobršen kos zidu iij se vsul po strmini. Sreča Je bila, da se Je kamenje zaustavilo v gozdu In da se ni skota-lilo do Samassove vile. Z vidika smotrne ureditve Gradu pa Je še skoraj prav, da se je tako zgodilo. Zdaj se je sama ponudila prilika, da se tudi ta del Gradu prične urejevati v skladu z vso celoto. Najlepše bi bilo, da se namesto razpadajočega zidovja tudi na tej strani uredi zelen breg. Mojster Plečnik bo prav gotovo našel kakšno pot, da se bo stvar uredila lepo ln za majhen denar.
Tako mestna občina vkljub skromnim budžetnim možnostim Se zmerom najde prilike, da vzdržema skrbi tudi za estetski napredek Ljubljane, obenem pa z dajanjem dela brezposelnim na najboljši način pomaga lečiti bedo. Prav bi bilo, da banska uprava nakaže še preostali delež obljubljene vsote iz bednostnega fonda, da se bodo dela pospešila.
Mariborska nedeljska kronika
Maribor, 15. oktobra.
Današnja nedelja je potekla v Mariboru, čeprav v mestu niso bile volitve, v živahnem volilnem tempu. Dopoldne je bil dobro obiskan koncert godbe »Drave« v mestnem parku, takoj nato pa se je celotno prebivalstvo usmerilo proti okoliškim občinam »gledat volitve«. Popoldne je bilo volilno razpoloženje na višku, zlasti potem, ko je bilo že deloma znano, da povsod zmagujejo liste JNS.
Policijska kronika beleži samo tatvino 300 Din vrednih smučarskih hlač. ki so bile ukradene uradnici Vidi Tratnikovi v Smetanovi ulici. Zasebniku Jožetu Loncu je pa ukradel neznan tat iz njegove sobe v gostilni pri »Roži« telovnik z listnico y vrednosti 230 Din. Na reševalni postaji sta se zglasila samo dva poškodovanca, ki so ju obvezali, nakar sta odšla v zasebno oskrbo.
Sprememba vodstva pri mariborskem gasilskem društvu
Iz utemeljenih razlogov je izdala oblast sinoči zaporno povelje proti poveljniku mariborskega gasilnega društva Vollerju, čemur se pa g. Voller kljub obvestilu ni odzval, nego se je z avtomobilom odpeljal v svoj vinograd. Davi se je g. Voller vrnil v Maribor in se podal na volišče, kjer je hotel voliti. Tedaj je bil aretiran ter je oblast proti njemu odredila 10-dnevno zaporno kazen, katero je moral takoj nastopiti.
Danes dopoldne so se zbrali mariborski gasilci v gasilskem domu na Koroški cesti in so ad hoc izvolili za začasnega poveljnika zavednega Slovenca g. Benediči-ča ki bo opravljal te posle do volitve prihodnjega odbora, ki bodo v začetku novembra.
»Blagoslovljen, ki pride v imenu
Gospodovem!"
Sijajen sprejem škofa Uccelinija v Hercegnovem
Hercegnovl, 10. oktobra.
Prihajam z majhno zamudo, toda sem prepričan, da bo naša slovenska javnost tudi sedaj z iskrenim zadovoljstvom čita-la naslednje kratko poročilo o veliia-stnem, obenem pa tudi neizrecno pri. srčnem, silno ganljivem sprejemu, ki ga je pripravilo hercegnovsko prebivalstvo kotorskemu katoliškemu škofu dr.'Franu U c c e 11 i n i j u, ko je na dan herccgnov-skega cerkvenega zaščitnika sv Hijer^ nima prišel v Hercegnovi delit sv. birmo. Za Hercegnovi pa je ta dan še tem zna-menltejši, ker je pred stoletji krščanska vojska zavzela Hercegnovi, kateri je t>i! dotlej v turških rokah.
Ko se je izvedelo, da prihaja vkljub svoji visoki starosti škof sam na to hercegnovsko slovesnost, je kar zavrelo po
Hercegnovem Na vseh hišah brez rauike, kateri veroizpovedi pripadajo stanovalci, so zaplapolale državne trobojnice i.t že zdavnaj pred prihodom parnika »Bistrice«, s katerim naj bi prispel škof, je bil dobesedno ves Hercegnovi zbran v pristanišču. Ko je zaplul parnik v pristanišče, »o začeli pokati topiči in se je oglasilo zvo-njenje z vseh hercegnovskih cerkva, katoliških in pravoslavnih. V pristanišču so se zbrala vsa narodna društva, na čelu Jim Sokol in med njimi tudi »Kolo srpskih šesta™«. Tu je pričakovalo škofa katoliško duhovništvo s kanonikom Vujovičem in pravoslavno s proto MareetiČem in il J® prisoten tudi muslimanski imam. Ogromna množica je z nepopisnim navdušenjem vzklikala škofu, ko Je stopil na suho. Pozdravil ga je potem v Imenu vsega prebivalstva mestni župan Mirko KomnenovKV
Naša jesen
Kadar slovensko zemljo objame jesen, ko zavejejo preko nje prve jesenske sape, se polasti njenega človeka tisto nepremagljivo otožje, v katerem je vsa lepota umirajoče prirode. Od rojstva do smrti ves njen se leto za letom predaja zdaj njenemu veselju, zdaj bolečini. Na svojem tesnem prostoru, uklet v gore, hribe, doline in gozdove, zapade modrovanju o smiselnosti življenja, se vda spominom :n nikoli utešenim sanjam o veseli mladosti, o svoji nedosanjani, nikoli doživeti zma-govitosti.
A vendar je v tem času ves slovenski svet en sam vrisk, ki se širi tam od štajerskih goric do Bele Krajine. Kaj, če je v tem vrisku več bolečine kakor veselja! Nič zato Kdo more njega, ki je na -:ej 2;emlji rojen, ugnati? Kdo more preko njegovega boja?
V tem času se razodeva vsa njegova velika duša Nekaj čudovito dionizičnega je v njej celo tedaj, kadar Ji je na jok. Pa saj se smeje skozi solze. Bolečina je nemara "tisti silni vzgon, ki našemu človeku ne da, da bi klonil z duhom. V njej ima večen opomin, trajen vzrok za boj, da ohrani sebe. svojo zemljo, svcj svet, ki mu je dal obraz, tisti po vsem svetu r/e znani pošteni obraz: zamišljen, borben v zgodnji mladosti, kakor njiva razoran v
poznih letih. Poglej mu v oči, reci mu ka?. koli, da to in to ni vredno truda — d-> bil boš klen odgovor, ki te bo drobil v prah.
Kaj našemu človeku ni vredno tedaj, kadar se mora braniti, kadar mu gre zaio, da ohrani svoj, že dolga stoletja klesani obraz. On ve, da njemu gospodarita s'o-venska zemlja in slovensko nebo — in da je on le njemu oskrbnik _ z vsemi pravicami dobrega gospodarja.
•
Solnce se je nagnilo.
Gozd in polje žarita v tisočerih odtenkih prelestnih jesenskih barv. Ogenj je razlit nad vso prirodo. Lahno šepetaje se v zadnjem dihu rasti obletata drevo :n roža. Jutra so meglena in mrzla, dnevi so vse krajši, večeri pa tako slovensko sa-njavi, da gane človeka vsaka senca, ga dvigne v zanos vsak vrisk, da se za strmi v jesenske zvezde in skloni potean glavo — tesnoba v prsih ga premaga. M:-sli o svetu, o svojem delu. Toda iz te za-mlšljenosti ga nenadno spet vzdrami smeh
ali vrisk — in mu _ ne bodi len — čeprav
še tako razbolel _ odgovori z vriskom, da bi onega prevpil, pokazal svojo mo5. A ko se sreča z njim _ mu je na smeh.
Se tedaj, ko mu je obraz kakor razora-na njiva, Je mlad v sebi, poln moči. še
v zadnjih urah svojega življenja je po.n stvariteljske sile. Gleda na svoj rod sa-kor je gleda! nekoč na sebe. ko se je lepšal za dekleta, hodil preko polj ali skozi vinske gorice in ugibal svojo usodnost.
Gledal sem tam v šentruperski dolini našega kmeta in našo kmetico. Toča jima je uničila vinski pridelek, povodenj plod na poljih. Zastražll je gorice, opustil kr* me. Mrko in samozavestno je branil svoj opustošenj vinograd. Žalostno je gledal z gore v dolino, na svoja požgana polja, 'n branil bi svoj vinograd, če v njem ne bi bilo niti enega grozda. Zemlja je, ki Jo brani.
Kaj Je nJemu jesen? Uspeh NI počltpk Boj je. Za jutrišnji dan mu je. Za bodočnost svojega rodu.
Kako mehka Je v Jesenskih večerih naša pesem. Kako tiho se razliva preko naših sanjavlh pokrajin. Vse povsod vlada globoka ubranost. In bo svet zagrne noč, ko Je potopljeno vse v temo, snuje mladenič prav tako kakor očanec o Jutru, o
delu, kaj pride _ da, kaj pride... •
Ve, prav za prav zmirom ve: kaj pride
Njegov nikoli mirni duh Je zmirom pripravljen, njegova žuljava roka nenehonua v delu.
To je naš ratar.
Tako je tam, kjer Sum kolesja nlčesir ne moti, kjer vlada »veta tišina in Je de'o
ki j« t svojem nagovoru dejal med dru- j glm:
»Presvetli* gospod! Prosim Vas, da nam ne zamerite, da Vas utrujamo, toda ta bratski narod ene vere, toda dveh oltarjev se ni mogel upreti čuvstvu svoje duše, da bi Vam ne izkazal svojega velikega spoštovanja ter svoje velike ljubezni Id vdanosti. Kot župana občine me je doletela čast, da Vas pozdravim, Vas velikega sina naše velike domovine, apostola miru, ljubezni in sloge, prepričanega prijatelja tega lepega narodnega mesta, z vročo molitvijo k Bogu, da Vas ohrani zdrave=a, da b! Vas še dolga leta mogli sprejemati kakor danes. Naj živi presvetli škof UccelHnl!«
škof se Je kratko zahvalil županu. Silno so se Kudstva dojmile zlasti njegove besede: »Kot domoljub sem vedno vršil svojo dolžnost napram svoji domovini, a v najtežjih časih nevarnosti se nisem umikal, ko Je šlo za čast in poštenje.«
Nato je pozdravil škofa v imenu Sokola br. Miloševi«, ki je poudarjaj, da je Sokol srečen in ponosen, da se mu nudi prilika, da more na viden način izkazati svojo hvaležnost in spoštovanje škofu za njegovo posebno ljubezen in visoko cenitev velike sokolske misli. »Pred našimi očnu bo večno lebdel Vaš plemeniti nastop v obrambo sokolstva,« je dejal govornik. »Ko so skušaJi ponižati našo vzvišeno sokolsko misel, ste vstali Vi ter ste se odkrito m junaški postavili na našo stran. Vedeli ste, da sokolstvo v naši domovini ni brezversko društvo, da Je mobilizirana moč vere, morale in ljubezni napram na ši državi. Ml vsi gledamo v duhu Vašo
■veto roko, ki se dviga k blagoslovu m slišimo Vaš apostolski glas: »Bratje, ljubite se med seboj! To, ta nauk bratske ljubezni, nam je največje zadovoljstvo, ki ga mi Sokoli radi in vse svoje življenje nosimo od mesta do mesta, od vasi to vasi, od duše do duše, od srca do srca: Dobro in srečno nam došel, sveti vladika, blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Zdravo!«
Množica je z viharnim vzklikanjem pospremila ta sokolski pozdrav škofu, ki je nanj kratko, prav po sokolsko, a vendar očitno ginjen odgovoril:
»Mili bratje! živeli Sokoli tn živel starosta sokolstva, naš prestolonaslednik Peter!«
Po tem veličastnem sprejemu Je škof sedel v avto, v katerem so ga spremili do njegovega nastanišča mestni župan, starosta Sokola, katoliški kanonik J. Vu-jovič in pravoslavni prota špfcro Marge-tič. Množica, ki je prekipevala navdušenja, ga je tu. s svojim vzklikanjem ponovno privabila k oknu, s katerega se Ji je ljubeznivo zahvaljeval.
Cerkvene svečanosti naslednjega dne so se opravile ob udeležbi vsega prebivalstva brez razlike vere, in ko Je katoliški škof Uccelliai prihajal mimo pravoslavne cerkve, je bila cerkev širom odprta in zvonili so mu v pozdrav vsi njeni zvonovi. A ko se je poslavljal od Hercegnovega, ga je zopet spremljalo vse prebivalstvo.
Tako ljubi ln spoštuje ljudstvo resn.č-nega apostola pravega miru, ljubezni in sloge, tistega, ki prihaja mednje v imenu Gospodovem, noseč mu srečo ln blagoslov.
Nove žrtve fašističnega
nasilja
Zloglasni Grazioli strahuje vso Pivko — šest slovenskih obrtnikov iz Postojne v koperskih ječah
Ko je pred meseci nastala ▼ postojnski fašistični organizaciji nepričakovana sprememba in je bil za novega krajevnega tajnika imenovan zloglasni okrožni inšpektor Grazioli iz Sežane, se je nasilni režim laških oblasti kar na lepem in brez slehernega povoda dkrajno zaostril. Novi podplat, ki uživa žalostni sloves, da ie po desetih letih krvavih nasUetev »pofašistil tržaški Kras in dal slovenskim trgom Sezam, Du-tovljam. Toma ju in drugim laško lice, ie z novo nezaslišano vehemenco pognal rasistične agente nad slovensko prebivalstvo. Posebno pa so bili izpostavljeni nasilju m protizakonitemu postopanju policijskih organov poslednji slovenski obrtniki in trgovci v Postojni in okoliških vaseh. Minua sta šele dobra dva meseca, odkar so nehali z grožnjami io dejanskimi napadi piliti slovenske trgovce, obrtnike in gostilničarje, da bi se vpisali v fašistično stranko, kakor so zahtevali ukazi generalnega tajnika bta-race, in so ukinili »sprejemanje« novih čla: nov v etranko. ko so se že pričele izvajati represalije proti onim. ki so se vztrajno upirali grožnjam in niso po »lastnem svobodnem premisleku« šli med fašiste. Gra-ziolijevi agentje so jih pričeli nadlegovati a hišnimi preiskavami, vsemi mogočimi ovadbami policijskim in davčnim oblastem, z neprestanim zasledovanjem, e sramotnimi žalivkami in osebnimi napadi.
V četrtek ie fašistično nasilje doseglo nov vrhunec. Na vse zgodaj so bili brez vsake; ga povoda aretirani ugledni postojnski obrtniki: nrar Bajko Tavčar. njegov brat tiskar Karel Tavčar, tiskar Frane Likan, knjigo ves Lojze Česnik. prevoznik Marijan Rivolj in čevljar Mirko Bizjak. V njihova stanovanja so zjutraj docela nepričakovano vdrli policijski agentje v spremstvu fašističnih miličnikov in izvršili hišne preiskave, ki so trajale cele ure. Preobrnili so vse predale in omare, preiskali zidove, v sobah dvignili pode, toda vse brez najmanjšega uspeha. Aretirance eo najprej odvedli na policijski komisarijat. kjer so jih zaslišali z vso ostrostjo fašistične policijske prakse. Nato so vseh šest e policijskim avtomobilom in močno eskorio odpravili v Trst, kjer ao bili na policijski kvesturi ponovno zaslišani. Proti večeru pa so jih iz Trsta odpeljali * koperske ječe, kamor morajo že nekaj let skoraj vsi politični jetniki, preden jih izročijo posebnemu sodišča za zaščito režima in fašistične države.
Vse slovensko prebivalstvo v Postojni ln vsej okolici je vest o teb aretacijah, katerih vzroki še zdaj niso znani, hudo depri-mirala. Vse pričakuje, da bodo sedaj sledile še nadaljnje aretacije poslednjih uglednih slovenskih mož na Pivki.
Ljudje znova bežijo
V zadnjem času so pričeli ljudje na Goriškem in na Krasu znova v masah zapuščati svoje domove. Deloma je tega kriva bližnja zima, ki jo že nekaj let neizbežno spremljata glad in pomanjkanje, deloma pa do skrajnosti napet politični režim fašističnih oblasti, ki so pričele preganjati politične osumljence že z vsemi mogočimi globam! za najneznatnejše prestopke po-
skoro še prav tako kakor v davnini. Tam človek v jeseni šele prav zaživi.
Kako skromna in skrbi polna Je pa jesen pri nas _ med votlimi skalami, v katere je obsojen meščan. Morda je prve dni preteklega tedna slučajno zašel v park in ves presenečen obstal.
Preko noči je zelenje izgubilo svojo soč. no barvo. Rože so se otožno sklonile k zemlji, trate so čudno posivele. On pa, aa motni sprehajalec je šel dalje — potrt, šel je v gozd in brodil po odpalem listju, ni je v zahajajočem solncu bilo kakor v ognju.
Vrnil se Je v mesto ln že mislil na čas, ko bosta gozd in park le še goličava. Nič ni bilo v njem tistega sproščenega vriska, ki vlada tam zunaj v preprostem, delu v prirodi posvečenem človeku.
A kdo je v mestu, ki ne najde iz podnebnih tesnob izhoda? Ustavi se pred slikami filmov. Nova sezona je. Ustavi se pred gledališkimi lepaki in pomisli na svojo in na gledališko krizo — pa še na krizo v vsem svetu. Kupi si list in ga v svojem dolgočasju prebere od a do ž ln nazadnje ne ve: kaj je novega na zapa-du. še malo pobrska na promenadi, nasmehne se _ saj res — povsod se otvar-jajo plesne šole. Pa ti vzklikne čevljarski vajenec prav tako kakor študent ali uraJ-nik ob pogledu na žensko plesno toaleto:
Gaudeamus igitur!
R. K.
licijskega reda, ker Jim drugače ne morejo do živega.
Te dni so zbežali čez mejo poleg drugih 34-letna Lojzka Jakopičeva lz Avč nad Kanalom, ki je bila zaradi političnih prestopkov že večkrat v zaporih, 29-letni stavec Bogomir Vodopivec iz Solkana, 38-letni Rudolf Cotič iz Komna, 25-letni Anton Končič, njegov 19-letnl brat Franc in 20-letni Leopold Zorzut iz Vedrijana v Brdih ter 19-letni France Zorzut iz šmartna pri Kojskem. Vsi so bili prijavljeni okrajnim sodiščem v Kanalu odnosno v Gorici.
Tri nova gnezda fašistične asimilacije
Preteklo nedeljo so otvorili novo italijansko dvorazredno ljudsko šolo v Merčah pri Sežani. K otvoritvi so sežanski fašisti prignali ljudi ne le iz Merč, marveč tudi iz okoliških vasi. Sežanski fašistični tajnik je v svojem govoru s poudarkom govoril o asimilacijskem dedovanju, ki ga bo moral učitelj — neki Sldlljan — poleg sistematične fašistične vzgoje v šoli razvijati med vsemi vaščani. Znana šolska družba »Uma-nitaria« pa namerava v Marsičih ln Osličih pri Buzetu v kratkem otvoriti dve nekvalificirani ljudski šoli.
150 vojakov zastrupljenih
Pri zadnjih vojaških vajah v okolici Vidma je prišlo do hude nesreče. Vojakom 26. artiljerijskega polka je postalo nenadoma slabo in so se začeli zvijati od želodčnih krčev. Vaje so morali takoj prekiniti. Pri zdravniški preiskavi so ugotovili, da so bili vojaki zastrupljeni s pokvarjenim mesom. 150 vojakov je resno zbolelo in so jih morali prepeljati v vldemsko vojaško bolnišnico. Smrtnih primerov do sedaj ni bilo.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grencice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.
gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. oktobra: Zaprto. Torek, 17. oktobra: Sonata strahov. B. Sreda, 18. oktobra: Pravica do greba. Premiera. Red Sreda. Četrtek, 19. oktobra: Ob 15. uri: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
•
Verner: »Pravica do greha«. V Bredo 18.
t. m. oo premiera na češkem in v Nemčiji zelo uspele veseloigre »Pravica do greha«. Delo je spisal znani češki komediograf Verner. Prikazuje nam v zelo šaljivi obliki razmere v današnjem meščanskem zakonu in obravnava na dovtipen način tako zvano zakonsko nezvestobo. Delo je polno zaplet-ljajev in zanimivih aforizmov o ljubezni, zakonu, zakonski zvestobi in nezvestobi. V dosedanjem repertoarju bo to delo prineslo novo, veselo pestrost, s katero se bo občinstvo prav gotovo izvrstno zabavalo. V j-asemeznih vlogah nastopijo: ga. Vida Juvanova, ga. Mira Danilova, ga Nabloc-ka, ga. Medvedova in gdč. Kukčeva ter gg. Jan, Cesar in Sancin. Režijo ima g. Brat-ko Kreft.
OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 16. oktobra: Simfonični koncert v veliki unionski dvorani. Sodeluje pianist Aleksander Cerepnin. Torek, 17. oktobra: Halka. Red A. Sreda, 18. oktobra: Zaprto. (Generalka)
Četrtek, 19. oktobra: Ol-Ol. Premiera. •
Aleksander Cerepnin: Ol-Oi. Premiera ruske novitete »Ol-Ol« bo v *~trtek dne 19. t. m. V posameznih vlogah nastopijo gospa Gjungjenac, ki poje vlogo Ol-OL (To vlogo bo pela tudi gospa Ribičeva.) Dalje gg. Gostič, Betetto, Banovec, Zupan, ga. Poliče-va, ga. Kogejeva in g. Magolič. Delo študirata ravnatelj Polič in režiser prof. Sest.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET«
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Sola za nogometaše na Holandskem
R. Peterlin-Petruška:
Gobe
Rano jesensko jutro. Peter je skoči! iz postelje, stopil k oknu, si pomel oči ic pogledal na cesto. Ničesar ni prav razločil, ker se je nad mestom zgostila taka megla, da bi jo človek lahko rezal.
>Lep dan se nam obeta,« si je misiii, >prav kakor nalašč za majhen izprehod po gozdu. Kar k Mihcu bom stopil pa ga bom pregovoril, da pojde z menoj.«
Sklenjeno — storjeno.
Prijatelj Mihec je stanoval zunaj mesta. Pred kratkim se je bil oženil s čisto mladim dekletom. To je bila njegova prva iskrena in resna ljubezen, ki je postajala od dne do dne bolj goreča in je rasla kakor hudournik po nevihti. Marsikateri mu je zavidal, toda Peter je bi! njegove sreče naravnost in odkritosrčno vesel. Kdor je zrl ta drug v drugega do ušes zaljubljeni parček, kako stopica s pod pazduho nerazdružno sklenjenimi rokami po mestnih ulicah, se je čutil naravnost pomlajenega in srce je začelo tudi njemu hitreje utripati.
Peter je bil Mihcu vedno resničen prijatelj. Še zdaj ga zona pretrese od nog do glave, če se spomni naslednjega dogodka:
Peter stoji na oglu pTed pošto in opazuje vrvenje množice, ki je opoldne največje, pa zagleda Mihca z ženico. Pod pazduho se držita, drug drugega gledata in se smehljata — kaj jima mari ves svet! Zdaj gresta čez cesto. Sta že na sredi. Naenkrat zatuli za njima tromba avtomo-
bila. Vsa v strahu sili ženica nazaj na trotoar, Mihec pa na nasprotno stran. Dobro! Toda kaj, ko se pa držita drug drugega kakor klop kože. A avtomobil se bliža Mihčevemu stanovanju, ga dohiti koči-izogibna. >Razdružite, razklenite jih!< hoče Peter zakričati, a beseda mu ne gre iz grla. Zdaj! misli Peter in od groze za-miži. Ko spet pogleda, vidi, da se je avto ravno o pravem času ustavil in da pelje redar neločljivi parček čez cesto... — Kaj je Salomon s svojo Sulamit, kaj Fi-lemon z Bavkido in kaj je don Kihot z Dulcinejo nasproti Mihcu z ženico in njuni ljubezni? Nič! Še manj ko prazen nič! _ si pravi Peter in skoči čez cesto pozdravit prijatelja.
Ko je Peter že zunaj mesta in se M.-ža Mihčevemu stanovanju, ga dohit' kočija in koga zagledajo v nji njegove začudene oči? Mihčevo ženko s tujim moškim! _ Saprament, — si misli _ ta je pa topa. Brez trkanja plane v sobo.
>0, dobro jutro, Peter!« ga pozdravi Mihec in odloži knjigo, ki jo je čital. — Pavel in Virginija — je stalo na platnicah. »Vidiš, danes sem pa sam: žena je Sla za botro, pa je ne bo tako kmalu nazaj. Dolgčas mi je, pa brez kosila bom.«
>Ravno prav«, reče Peter, >pa pojdi s menoj v gozd gobe nabirat! Pri Gorjan-čevih jih dava potem napravit«, pa bova imenitno poobedovala.«
>Dobro, pa pojdiva! Bom pa vzel cek&r s seboj.«
Gresta nekaj časa po cesti, na prvem ovinku zavijeta v gozd. Hodita uro, hodita dve, preiščeta vse globeli ln hribčke,
a dobita samo dva Jurčka ln nekaj lisičk. Vse druge gobe, k. jih meče Peter v c»-kar, so pa Mihcu popolnoma neznane.
>Ha, Peter! Ali so te-le gobe res 7se prave, ali se ne motiš?« vpraša Mihec prijatelja in z nezaupanjem ogleduje modre, rdeče, rjave in rumene in še povrh čudno zverižene gobe, ki jih je nabral Peter. In še celo nekaj čisto črnih, trobentam podobnih je vmes.
»Glede tega bodi kar brez skrbi; že vem, kaj nabiram. Sicer Jih imava pa 2e itak dovolj za dobro kosilo, lahko greva!«
Pri Gorjančevih se tudi čudijo.
»Gospodje,« pravi gospodinja, >te gobe pa niso prave. Jaz Jih ne bi jedla, odkrito vama povem.«
>Kar opražite vse, Jih dobro poznam ln vem, da so dobre,« Jo zavrne Peter in pogleda Mihca. »Kaj se pa tako držiS, kakor mila Jera?«
»Ni« ml ni všeč, kar govoril. Vsak teden greva z ženico parkrat na trg; tam je vse polno gob na prodaj, toda takih nisem nikoli nobene videl. Tudi jaz Jih ne bom jedel.«
»Kakor hočeS, bol pa lačen.«
Medtem pa prihaja lz kuhinje prijeten duh po peteršilju, čebuli, česnju ln pra-ženih gobah ln draži nos kakor volk lačnemu Mihcu, še par minut In že se kade v skledi pred njim na mizi. Peter primakne krožnik in ti jih naloži cel kupčes ter Jih začne slastno Jesti.
»Izborno ste Jih pripravili, gospa,« — reče in se znova loti gob.
»Nisem mislila, da bodo tako dobre; že v kuhinji sem jih pokusila, ko sem vi-
»Kondor" za admirala Byrda
Letalo, ki ga j« vzel ameriški raziskovalec admiral Byrd a se^oj, da bo s a jim lahko raziskoval Južni tečaj. Ekspedicija Je odrinila nedavno lz Bostona
Iz akvaristove torbe
O ihtiologih in morskih akvarijih.
V zadnjem članku »mo govorili o morju, Id je bik) ribel vsega, kar živi na našem planetu. Stvarnik je nasadil morja z neštetimi raznovrstnimi bitji najrazličnejših oblik. 2e v sivi preteklosti so se zanimali za krasote morja ljudje, a tudi znanstveno proučavanje rib ne dati™ morda iz srednjega aH novega veka, temveč sega več tisočletij nazaj. Kdor znanstveno proučuje ribe, je ihtiolog (ichtyolog). Beseda je grškega izvora, a v Evropi so bili baš Grki, ki so se podrobneje bavili z ribami in proučevali njihovo življenje in ustroj telesa. Zlasti Aristotel, ki ga lahko s pravioo imenujemo osnovatelja prirodnih znanosti, je dal svetu prvo znanstveno osnovo vsega mu znanega živalstva. 2al so ga hitro pozabili. V Rimu se je bavi] Plinij z ribami, vendar ni dosegel Aristotela. V poznejših časih so proučevali ribe samo z gastrološkega stališča. Zlasti v samostanih so gojili ribe v ribnjakih, ki jih je nadzoroval posebno določen strokovnjak: pater aquarius. Sele v 16. stoletju vidimo ihtiologe zopet na delu kakor n. pr. Willughbyja, ki poskuša razvrstiti mnogoštevilne ribe v rede, rodove in vrste. V 18. stoletju se je med ostalimi specializiral za ribe Sved Artedi. ki je dopolnil delo Willughbyjevo. Po njegovi smrti (utonil je pri izvrševanju svojega znanstvenega poklica) je sloviti Linn6 uredil znanstveno zapuščino in pri tej priliki ribe ponovno razvrstil. V 19. stoletju srečujemo na tem znanstvenem poprišču Couvierja, Agassir-a in mnogo drugih. Mlajše čitatelje opozarjam. da je za latinskim imenom katerekoli ribe vedno tudi priimek onega, ki jo je izsledil in določil. Tako n. pr. pomeni Srka L. za imenom »Cyprinus carpio k.« pri:mc« Linnč.
Dane« poznamo preko 10.000 vrst živečih rib in okoli 1500 že izumrlih, katerih okostje so našli znanstveniki v raznem kamenju naše oble.
Po tem izletu v zgodovino riboslovstva se vrnimo k sobni ribogojnici. Z* naše akvarije si nabavimo morsko vodo iz najbližje luke — mi, Slovenci, s Sušaka. Vodo si moramo nabaviti iz moTja, ker vsebuje poleg 3 in pol odstotka soli tudi druge mineralije. Ce bi jo namreč umetno napravili n sladke vode, bi to več veljalo kakor transport na turne vode s Su^atca, poleg tega pa ne bi umetno voda si.^ia do podrobnosti prirodni. Najbolje je, ce si nabavimo toliko morske vode, koiik -r znaša dvojno
Erostornina ribogojnice ▼ katero vlijemo, o smo poprei pnkri! dno z mivko ;n namestili nekaj morskih alg — kar s kamnom vred, na katerem »o o.le zasidrane — polo-vioo morske vodt, dr .go poleviso pa po stavimo na temen in hI.Jen prostor. Pri (i-Sčenju akvarija z natego izvlečemo s sintt-mi vred tudi vodo. ki jo filtriramo po klobu-čevind in gostih krpah. Sedaj vzamemo vodo iz rezervne polovice in dolijemo v akvarij odgovarjajočo količino, filtrirano pa vlijemo k rezervni polovici, kjer se voda zopet napoji s kisikom. Poleg tega nam je prezračevalnik neobhoden ki naj dejstvuje noč in dan zlasti v manjših posodah, to pa zaradi tega, ker ni rastlin, ki bi uporabljeni kisik nadomestile sproti.
Manjši morski akvariji so lahko iz stekla brez železnega ogrodja, pri večjih akvarijih s kovinastim ogrodjem pa moramo pokriti tudi dno s šipo, ker razjeda morska voda kovine in druge snovi v jačji meri kakor sladka.
Gojiti morske ribe ni težko, ker »o zelo trdne, upoštevati pa moramo dejstvo, da so v morju toplotne razlike zelo minimalne. Morske ribe hranimo izmenoma s čr-vički (tubifeksi), z bolhami (dafnije) in z
dela, da ni »rebrna žlica v njih počrnela.«
»Jih bom pa še Jaz, »se odloči Mihec ln si Jih naloži malone poln krožnik.
Po kosilu postane Mihec naenkrat tako radodaren, da naroči kar cel liter močnega Štajerca, napolni kozarce in napije »najboljšemu poznavalcu gob« — prijatelju Petru. Ko izpijejo, se oglasi Peter: »MoJ dragi prijatelj, gospod Mihec me Je nazval najboljšega poznavalca gob. Res Je, veliao gob poznam, užitnih in strupenih, vendar ne morem trditi, da sem nezmotljiv. Pred kratkim ste gotovo brali, kako Je za zastrupljenjem z gobami umrl eden najznamenitejših gobarjev svetovnega slovesa. Vbc gobe sveta je preiskaJ in spoznal do podrobnosti, kot starček Je pa moral vprar zaradi njih umreti. Strupene gobe so užitnim včasi tako podobne, da jih je prav lahko zamenjati. Gospa, vi ste mnenja, da s gobe strupene, če srebrna žlica od njih počml. So pa najnevarnejše gobe — strupeni kukmak, vražji
goban _ od katerih ostane žlica čista,
če so le sveže ln ne gnile. Navadno sjo-znaS gobo šele tedaj, ko je že prepozno.«
»A kašo Jih spoznaš?« vpraša Mihec ves zavzet.
»Pri gobanih in pri bljuvnlcah se želodec takoj po zaužltju strupenjač upre, pri strupenih kukmakih pa preide strup skozi želodec in fireva In kri ln se začno bole«lne Sele po pretekn 12 do 18 ur. Seveda Je potem vsaka pomoč prepozna in ti moral hočeš noče! umreti.. .<
In Se In Se Je govoril Peter, prijatelj Mihec ga Je pa s strahom in trepetom poslnSal.
nastrganim mesom Pri tej hrani, Id mor* biti obilna, uspevajo odlično, ker bolhe in črvički v slani vodi kmalu poginejo, je treba dno vsakodnevno čistiti. V večjih akva-rijih prenese nekatere vrste tudi zelo nizka temperaturo, ki pa ne sme biti izpod —3.3 stopinj Celzija, ker okoli 4 stopinj pod ničlo zmrzne tudi morska voda.	O. &
Vremenski pregled
Vreme se je pričelo jesensko naglo spreminjati, kar je vse posledica naglega gibanja depresije, ki so postale že jesensko velike. V nedeljo, ko je Gregorič gnal svoje trume po Slovenskih goricah, je bilo tamkaj najlepše vreme, ampak na vso moč je že pihal južnozapadni veter in nebo so že pričeli preprezati visoki oblaki, dočim so v Ljubljani, bližje morju, oblaki že na debelo zastrli nebo. Bili pa smo ravno na prehodu iz območja anticiklona v področje depresije, ki je na vso moč hitro prodirala z oceana in do ponedeljka zjutraj zajela že vso srednjo Evropo ter ji naklonila znova deževje, ki si ga ni nihče želel. Potem je ostal ves teden evropski severoza-pad pod gospostvom ciklonov, ki so imele svoje jedro še nad oceanom, kopno pa se je vendarle že izmaknilo ter se podredilo anticiklonskemu barometrskemu sistemu, ki je imel svoje središče nad Rusijo. Nad Rusijo se je že pričela uveljavljati zima; snežilo je že tamkaj, vsaj na severu, daleč do južnih predelov pa so že imeli temperaturo z nekaj stopnjami pod ničlo.
V drugi polovici tedna se je atlantska depresija znova razširila čez srednjo Evropo do naših krajev, znova se je pooblačilo in novo deževje nas je zajelo. Potem pa je depresijski vetrovni sistem pognal preko celine svoj zapadni sektor, to je mTzli polarni zrak, mnogo se je shladilo, na gorah je zapadel sneg na debelo in celo na višjih hribih je pobelil, vsaj za nekaj ur. Ko je depresija odšla mimo, se je zračni tlak zopet dvignil, zvedrilo se je in zjasnilo, ostalo pa je seveda h'adno.
Ker se je na Atlantskem oceanu ie pojavila nova depresija, seveda ne moremo pričakovati, da bi lepo vreme ostalo stanovitno.
Pristopajte k „Vodnfkovi druibi«
Ogromen čevelj
ki Je bil razstavljen pred kratkim na pariški razstavi obuval
Peter ga je spremil do doma. Pri slovesu se Je Mihec ves v skrbeh obrnil In žalostno vprašal prijatelja:
»Peterček, kaj ne, da ni bilo nobene strupene gobe vmes! ?«
»Čez 18 ur bova že vedela, zdaj pa lahko noč pa sladko spančkaj!«
Tista noč je b!la za Mihca najstrašnejša. V skrbeh se je premetaval po postelji. Ker ni bil vajen vina, ga je bolela glava in postajalo mu je slabo. Ze prihaja, si je mislil, zastrupljen sem in kmalu me bo konec. Sam sem kriv tega, samo-goltnost in lakota sta me do tega privedli, zdaj pa imam dosti. Pot ga je oblil, kuhala ga je vročina in strašna žeja ga je začela mučiti.
Zbudil je ženo, ki Je kakor nalašč to noč tako trdno sapla, kakor še niKoli poprej.	*
»Prinesi ml mrzle vode ln skuhaj mi kavo, tako slabega se počutim.« »Za božjo voljo, Kaj pa ti je?« »Strupene gobe sem jedel... "Omrl bom ...« je zastokal.
Popil je vodo in kavo. Zunaj na vasi so peli petelini, danilo se je. A smrti ni m ni bilo od nikoder. Glava ga je nehala boleti. Vstal je in poskusil hoditi, šlo je ln slabost ga ni obšla. Odprl je okno in sveža jutranja sapica je zavela po sobi. Na vzhodu je zažarelo nebo. Pogledal je na uro, minuto nato pa radostno zakričal:
»Osemnajst ur je minilo; rešeni smo!4 Potem je pa stopil k preplašeni ženici, jo objel tesno, tesno in ji rekel:
»Veš kaj? še bomo živeli! Prijatelj Peter je pa res najboljši gobar.«
Na Holandskem Imajo posebno šolo, v kateri dobivajo mladi nogometaški naraščajnlld potrebni poduk. Na prvi ■liki vidimo tako
zvano »obglavljenje žoge«, na drugi pa priprave, ki učijo nogometaše teči za žogo
Pariška poročna obleka
v redko videni pozi
Razbojniški napad na grofico
Grofica Eleonora Svlva - Tarouca, lastnica lepe graščine na Češkem, je postala v ponedeljek zvečer žrtev drznega napada neznanih razbojnikov. Dva neznanca sta se v večernem mraku vtihotapila v graščino skozi neko okno v pritličju in sta od tam vdrla v grofičino spalnico. Dama je bila sama doma, njen mož se je mudil v Pragi. Razbojnika sta zbudila grofico z žepno svetilko iz spanja ter sta izsilila od nje 3300 Kč, potem pa sta ji še izvabila prisego, da bo v osmih dneh poslala na poste restante v Brno 20.000 Kč in da bo nočni napad zamolčala. Za primer, da bi se razvedelo o napadu, sta zagotovila grofico, da se bosta maščevala nad njeno materjo. Po tej grožnji sta razbojnika razdejala telefon ter izginila. Z njima vred sta izginili iz graščine tudi dve srebrni cigaretni dozi.
Zobe mn umivajo
Divjačina v Švici
Kakor pišejo švicarski listi, se je Število divjačine, ki živi prosto v Švici, močno skrčilo. Vsega skupaj bo nemara v svobodi le kakšnih 200 gamsov in kozorogov. Vlada je zato podvzela vse potrebne ukrepe, da se tovrstna divjačina ne zatre v toliki men, da bi Švica popolnoma prišla ob te živali.
Francija nad Kubo
Darovana dota
Hči neke ženske v San Remu je na nepričakovan način prišla do dote. Brskala je na podstrešju, kjer je iztaknila zarjavel mlinček za kavo. Ko ga je odprla, je našla v njem za 25.000 lir italijanskih državnih zadolžnic. Listine so imele popolnoma nedotaknjene kupone z veljavnostjo za trinajst let nazaj. Prodala je vrednostne papirje za 40.000 lir in se je z denarjem takoj omožila.
Kašelj in zračna vlaga
Neka določena količina vlage v sobnem zraku je vedno potrebna in olajšuje dihanje ter razpustitev sluzi posebno pri katarjih. Kašelj človeka v tem primeru manj muči. Da dobi zrak to vlago, zadostuje, če postavimo v sobo večje posobe z vročo vodo ali obesimo vanjo, čiste, mokre cunje. Paziti moramo na to, da bi v sobi ne izpuhtevala kakšna eterična olja, ker ta kašelj še bolj Izzivajo.
trgu Saint Sulpice v Parizu
Bedasta tekma
V Madridu so te dni priredili eno Izmed znanih topoglavih tekmovanj naših dni: šlo je zato, kdo bo najdlje zdržal pri kajenju. Spanje ni bilo dovoljeno, jesti in piti pa je mogel vsak izmed 20 konkurentov, kar in kolikor je hotel. Po 25 urah se je zgrudil eden izmed tekmecev mrtev in ko je kmalu potem še drugi tekmovalec pokazal vse znake težke zastrupitve z nikotinom, je nastopila policija in tekmovanje ustavila.
Smrtna kazen in krtmina* liteta
Spopad med boksarjema srednje teže Marcelom Thilom ln Kubancem Kidom Tune-rom v Parizu. Zmagal je in si s tem nanovo pridobil naslov svetovnega mojstra Francoz Thil
Ljubka muzikanta
Te dni sta se poročila v Parizu prefekt Edvard Renardin in ga \Vinburn, ki je nosila
pri omenjeni priložnosti krasno obleko
Cela vrsta evropskih držav je že odpravila smrtno kazen. Na Holandskem je ne poznajo že od l. 1870. devet let poprej pa niso imeli nobene usmrtitve, tako da je Holandska dejansko brez smrtne kazni že 72 let Statistika zločinov v tej dob; kaže. da je padla kriminaliteta na Holandskem od 1, 1870.. ko je znašala 0.1 odst, L 1926. na 0.04 odstotkov.
Z neo&ločesum rezultatom proti BSK si je Hajduk pomagal na 2. mesto. — Remis sta opravili tudi Concordia in Jugoslavija. — Po dve točki Gradjanski in Vojvodina
Ljubljana, 15. oktobra.
Tekme za državno prvenstvo v ligi prehajajo v zaključno fazo in vsaka nedelja prinaša nove in važne odločitve. Danes so se vršili prvenstveni boji na štirih frontah, in sicer v Beogradu, Splitu, Zagrebu in Novem Sadu.
Največ zanimanja spremlja seveda velikega favorita za častni naslov, Beograjski športni klub, ki se je šel za prvi neodločeni rezultat (2:2) revanžirat na vroča splitska tla. Namera mu ni uspela in spet sta Hajduk in BSK delila točki.
Enako solucijo sta si privoščili Concordia in Jugoslavija v Beogradu, pri čemer pa so Zagrebčani napravili najboljši vtis. Zaradi enakega izkupička ostane njihov plasman in vrstni red zaenkrat nespremenjen.
Zagrebški »purgeril« so Imeli v gostili sarajevsko Slavijo, ki so jo s skromnim 1:0 spravili ob obe točki. Kljub temu se tudi zanje položai še ni obrnil aa bolje.
Oba »out siderja« sta si zaigrala svojo nezanimivo ln drugorazredno ligino tekmo na tleh Vojvodine, ki je tudi spravila dve točki. Za tolažbo ...
Prvenstvena tabela je po današnjih tekmah spremenjena le za pozicijo Hajduka, ki Je z boljšo razliko prehitel Baska, v ostalem pa samo po številkah, in sicer takole;
BSK	17	11	3	3	59:20	25
Hajduk	16	10	2	4	33:15	22
Bask	19	10	2	7	40:35	22
Gradjanski	18	8	2	8	26:28	19
Concordia	15	7	3	5	32:24	17
Jugoslavija	13	8	1	4	25:19	17
Primorje	16	6	3	7	37:39	15
Slavija (S)	17	6	2	9	32:41	14
Hašk	13	5	1	7	22:26	11
Vojvodina	17	3	4	10	20:46	10
Slavija (O)	18	S	2	13	19:52	8
BSK : Hajduk 1:1 (0:0)
Split, 15. oktobra.
Za današnjo tekmo med BSK in Hajdukom je viadalo ogromno zanimanje in že n poldneva so bili razprodani vsi sedeži na tribunah. Del publike je beograjsko enajstorico ob nastopu na igrišče pozdravil z velikim ropotom. Tekmo je energično in dobro vodil g. Kap iz Sarajeva.
Hajduk napade že v 1. min. in branilec BSK podre Kragiča, nakar streljajo domači kazenski strel iz 20 m — v out. Igra je zelo nervozna in nobena stran do odmora ne more doseči gola. Po odmoru je tempo še živahnejši in BSK je nekoliko močnejši. Napadi se menjavajo, dokler se v 29. min. po izredno lepi kombinaciji med Lemeši-čem, Benčičem in Kragičem slednjemu ne posreči, da i7 oddaljenosti nekaj metrov neubranljivo ustreli v mrežo. 1:0 za H. Publika spremlja uspeh domačih z burnim ploskom. Hajduk pritisne še bolj in skoraj 10 minut oblega vrata BSK. V 34. min. prodre BSK in doseže kot proti H. Lepo ustreljeno žogo ujame Moša Marjanovič in jo pošlje mimo Hajdukovih branilcev neubranljivo v mrežo. Rezultat je izenačen. Igralci BSK poljubljajo Marjanovi ča, igra se nadaljuje še z večjim temperamentom, toda rezultat se do konca ne menja več.
Concordia : Jugoslavija
2:2 (2:1)
Beograd, 15. oktobra.
Na današnji tekmi proti Jugoslaviji so napravili Zagrebčani zelo dober vtis. Concordia je predvedla dobro kombinatorno igro in je dajala večinoma tudi iniciativo za vse lepe akcije. Od Jugoslavije je publika pričakovala mnogo več ln ugajala je prav za prav v njenem moštvu samo ožja obramba, ki je delovala dovolj sigurno in solidno.
Vodilni gol zabije Jugoslavija v 12. min. po Tubiču. Concordia ne izgubi živcev in odgovarja z energičnimi napadi, v katerih dobi žogo Lolič, ki jo pošlje iz 16 m ra-zantno v desni kot. Spasič se vrže in jo zadrži, toda preostra žoga mu pade iz rok in je že preko črte. Sodnik, ki je bil v neposredni bližini, je prisodil točno — gol in rezultat je izravnan. V 17. min. »predribla« Lojanič obrambo, pride do Beloševiča, ki ga pa zaustavi protipravilno. Sodnik prisodi — nekoliko prehudo — enajstmetrovko, ki jo spremeni Lojančič v gol. 2:1 za Jugoslavijo.
Po odmoru je Concordia deloma spremenila postavo, v 27. min. daje Kodrnja Va-ljareviču, ki teče nekoliko korakov, nato pa iz 14 m neubranljivo zadene v mrežo.
Gradjanski: Slavija (S)
1:0 (1:0)
Zagreb, 15. oktobra. Tekmi je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev, kar kaže, da je bilo zanjo precej malo zanimanja, ker si ž njo Gradjanski ni mogel več popraviti svojega položaja. Sodil je inž. Mika Popovič iz Beograda zelo dobro in objektivno.
Slavija je bila od začetka precej dobra le igrala precej povezano ter imela tudi prvo priliko za dosego gola. Pozneje pa je postajal Gradjanski vse močnejši ln nevarnejši, po odmoru pa sploh absoluten gospodar na polju. Edini in zmagonosni gol dneva je padel v 24. min. prvega polčasa. Kokotovič je s krila dodal živkoviču, ki je
ustavil žogo ln skozi vso obrambno vrsto ustrelil v vrata. Ce bi bil vratar videl 2iv-koviča streljati, bi bil najbrž lahko držal tudi to žogo. Med Gradjanskim je ugajal samo del moštva.
Vojvodina: Slavija (0.)
1:0 (0:0)
Novi Sad, 15. oktobra.
Za tekmo med Vojvodino in osi ješ ko Slavijo v ligi ni bilo mnogo zanimanja in prav nezanimiva je bila tudi odigrana igra. Obe moštvi sta pokazali zelo slabo igro, ki se je mestoma gibala komaj na nivoju drugorazrednih podeželskih tekem. V igri obeh moštev ni bilo nobenega Sistema in i sta se morda edinole izkazali x ostrostjo.
Dve tekmi m prvenstvo LNP
Za točke v podsaveznem razredu Ilirija — Izkupiček za
Ljubljana, 15. oktobra.
Tretja podsavezna prvenstvena nedelja je prinesla Ljubljani samo eno točko in še to ji je priboril Hermes v Celju. Ilirija, ki je danes prvič startala kot podsavez-ni klub v čakovcu, je. morala tamkaj pustiti obe točki, na kar ni računal niti najbolj črnogledi nogometni računar. Po kratkih poročilih, ki so nam za zdaj na razpolago, sta se tamkaj srečaLa dva nasprotnika, ki sta ostro udarila drug ob drugega. Pri tem je bila 'Ilirija, ki je igrala na tujih tleh in pred malo naklonjenim občinstvom, precej na slabšem, tako da je poraz s teh vidikov deloma razumljiv. Toda previsok je kljub temu še zmerom!
Slab start Ilirije
Čakovečki SK : Ilirija 4:1 (2:0)
Cakovec, 15. oktobra.
Današnja prvenstvena tekma med ljubljansko Ilirijo in domačim športnim klubom se je odigrala v velikem neredu, ker je bila publika zelo nedisciplinirana in sodnik g. Vesnaver iz Maribora nemogoč. Moštvo Cakovea je igralo zelo fizično, tako da gostje niso mogli priti do igre. Goli so padli v 1. in 2. minuti iz kota in enajstmetrovke, v drugem polčasu pa so domači dvakrat prišli na nasprotnikovo stran to zopet zabili dva gola. Častni gol za goste je zabil Lah.
(Poročilo iz krogov domačega športnega kluba zatrjuje, da je bila domača enajstorica v vseh ozirih boljša od gostov, ki so igrali brez sistema in tudi ostro, da so domači od 25. min. prvega polčasa Igrali z 10 in pozneje še samo z 9 igralci. Publika je bila zaradi milih sodnikovih odločitev precej burna, vendar ni prišlo do incidentov. Pred povratkom Ilirije iz Cakovca se točnost tega poročila o njenem današnjem nastopu ne da pregledati. Op. ur.)
Remis v
Celje, 15. oktobra.
Danes ob 11.30 bi se bila morala v Ga-berju vršiti drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Šoštanjem. Ker pa Šoštanja ni bilo, je izgubil tekmo par for-fait s 3:0.
Celje : Hermes 3:3 (2:2)
Celje, 15. oktobra.
Ob 15. se je na Glaziji vršila pred približno 600 gledalci prvorazredna prve 'vena tekma med Celjem in Hermesom, ki se je končala s 3:3 (2:2). Gostje so pokazali precej lepo kombinatorno igro, bili so pa mnogo preostri. Celjani so bili bolj šibki kot prošnjo nedeljo. TTa obeh straneh je bila diktirana ena enajstmetrovka, žoga pa je i a obakrat v out. Igra je bila p; d odmorom izenačena, v drugem polčasu oa so Celjani popustili, toda pozne; se se spet znašli, zadnjih 15 minut pa so bili v premoči, vendar kijub vsem naporom nido mogli zmagati. Goli za Hermes so padli v 10. in 26. min. prvega ter v 7. min. drugega polčasa, za Celje pa v 15. in 39. min. prvega ter v 19. drugega polčasa.
Sodil je g. Ochs površno in tudi nesi-gurno.
Prijateljska v Mariboru
I SSK Maribor : Atletiki (Celje) 6:3 (2:2) Maribor, 15. okobra.
Prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in I SSK Mariborom, ki se je vršila da-
Za kmtok čas m dcsfeer namen
Nogomet v korist podpore potrebnih — Enajstorica banovine je zasluženo, toda pičlo z 1:0 (1:0) zmagala nad postavo OUZD
Ljubljana, 15. oktobra.
Po vzgledu prejšnjih »ad hoc« sestavljenih nogometnih enajstoric, ki so letos nastopile na naših nogometnih igriščih z namenom, da izkupičke svojih prireditev posvetijo v najbolj nujne dobrodelne namene, sta se danes po temeljiti pripravi in zelo efektni reklami sestali na starem igrišču Ilirije — ki se je moralo pred novo stavbo v spodnjem dela umakniti prav do plota do Medvedove ceste —
enajstotrici banovine in okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Dasi prireditev po svojem značaju ni bila več originalna in se je razen tega napravilo popoldne krasno jesensko vreme, se je vendar zbralo na igrišču nekaj sto gledalcev, med katerimi so seveda prevladovali znanci in prijatelji nastopajočih. Ker je bila organizacija v dobrih rokah, lahko računamo, da je bilo razprodanih več vstopnic kot je bilo obiskovalcev, tako da je prireditev — prav tako kot vse dosedanje — popolnoma dosegla svoj človekoljubni namen.
Sodniku g. Pfundnerju, ki je — kakor se ^di — kot požrtvovalen sodnik kar naprej ->delegiran« za vse dobrodelne prireditve,
se je predstavilo dvakrat 11 mož v naslednji kombinaciji:
Banovina: Starec, Steiner, Anžlovar, Sa-harov, Slamič, Groblacher, Kermavner, Vrhovnik, Czurda, Domicelj, Plut.
OUZD: Malič, dr. Tavčar, Steiner, Grm, Crnač, Jereb, Mahkota, Hartman, Splihal, Boltavzar, Bar.
Kdor nekoliko pozna imena naših nogometašev, bo takoj videl, da je šla banovina v boj
t močnejšim orožjem
in so imeli navijači OUZD med igro večkrat zelo hude čase. Kljub odločni »papirnati« premoči pa »banovinski« nogometaši niso dosegli več kot pičle zmage z edinim goiom dneva, kar gre deloma na račun energične in žilave obrambe »okrožnih«, deloma pa na račun nespretnosti nekaterih v banovinskem napadu, ki si v kočljivih pozicijah kar niso vedeli pomagati^ Končno ps je treba upoštevati, da sta stražila v obeh vratih moža (Starec in Malič)- ki smo jih občudovali že pri raznih zelo resnih prilikah, tako da ni čudno, če si nista dala vzeti slovesa pri tej domači prireditvi. Malič je imel smolo, da se je že v 10. min. po otvoritvi znašel pred njim
sta včeraj tekmovala Hermes ln Ljubljano — ena točka
nes popoldne na igrišču Maribora, se Je končala s precej visoko zmago domačinov. Kljub visoki zmagi pa baS Maribor ni mogel zadovoljiti, zlasti ne glede odigrane igre. Igral je visok nogomet, ki je močno sličil igri drugorazrednih klubov. Maribor ni bil takšen, da bi mu mogli prorokovati lovorike v borbi za podsavezno prvenstvo. Vsi deli moštva so »homogeni« v negativnem smislu besede. Ce bi hoteli koga pohvaliti, bi drugim storili krivico.
Celjani so pokazali samo brezprlmc no požrtvovalno igro, zaostajali so pa v tehničnem pogledu. Edina vrlina je bUa dobra volja, kar pa ni zadosten rekvizit za uspen in zmago. Sodil je g. Kopič objektivno, pač pa ni mogel preprečiti preostre igre v drugem polčasu.
V r-odtekmi Je rezerva Svobode v prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Maribora z 1:0 (0:0). Sodil je g. Nemec.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Jadran : Koax>tan 2 : 1 (1 : 1). Zaslužena zmaga boljših.
Kranj: Korotan : Slovan 4 : 1 (2 : 1); Korotan rez. : Slovan rez. 2 : 2.
Dunaj: V soboto: Donau : Wacker 3 : 1 (2 : 1). V nedeljo: Vienna : FC Wien 4 : 0 (2 : 0), WAC : Austria 5 : 3 (2 : 1), Rapid : Sportklub 2 : 1 (1 : 0), Admira : Li-bertas 3 : 0 (2 : 0), FAC : Hakoah 3 : 2 (3 : 1)
Praga: Sparta - Slavi« komb. : Viktoria-Zižkov 2 : 0.
Brno: Zidenice : Wacker (Dunaj) 5 : 4.
Budimpešta: Ferenczvaros : Ujpest 4 : 2. Attila : »11« 1 : 1, III. okraj : Somogy 7 :0, FC Szeged : Nemzeti 8:2.
Berlin: Minerva : Tennis-Boruasia 1 : 0, Hertha : Wacker 5 : 1.
Varšava: Češkoslovaška : Poljska 2 : 1 (1 : 0). Tekma za svetovno prvenstvo. 15 tisoč gledalcev.
Hazena
Ilirija : Atena 6:1 (2:0)
IHrija definitivno osvojila 1. mesto v jesenskem prvenstvu.
Pred mnogobrojno publiko sta včeraj absolvirali Ilirija in Atena zadnjo podsavezno prvenstveno tekmo letošnje sezone. Kakor je bilo pričakovati, je zmagala Ilirija, čeprav je podala razmeroma klaver-no igro brez pravega poleta in požrtvovalnosti. Rezultat ne ustreza poteku igre, ker je bila Ilirija vso igro v znatni premoči, njen napad pa tega, s taktično popolnoma zgrešeno igro, ni znal izrabiti, čeprav je imel za to dovolj prilike, zlasti potem, ko je morala Atena zaradi blezure Brodarjeve igrati skoraj vso igro samo s šestimi igralkami.
Družini sta se predstavili sodniku g. Žitniku v naslednjih postavah: Ilirija: Ivica, Hafner, Oman, Darinka, Janežič, Nika. Nada.
Atena: Petrič, Brodar, Schiffrer, Nana, Bernik, Mirtič, Špela.
Igra poteka v znatni premoči Ilirije, ki doseže po Nadi že v 4. min. vodstvo. 1:0 za I. Atena igra na izenačenje, je pa priti dobro razpoloženi ožji obrambi Ilirije brez moči. Napadi se valijo od gola do gola. Ilirija je v polju boljša, pred golom pa brez moči. Streli na gol so izredno lahki, gredo mimo ali pa preko drogov v out. V 7. min. si Brodarjeva znova po-
agilni in nevarni Czurda, ki mu Je poslal usnje iz precejšnje bližine v nasprotni kot.
V polju se je stvar odigravala več ali manj dramatično: resno se je obrnila vselej tedaj, kadar je prišla žoga do igralca, ki je vedel in znal, kako se igra ozir. se Je igral nogomet. Vmes pa je bilo zmerom še kaj
za smeh ln kratek čas, tako da so morali priti na račun tudi oni, ki so bili morda danes prvič na nogometni tekmi. Splošnih simpatij in tudi glasnega priznanja so bili deležni vsi oni akterji, ki jdh publika pozna s pravega zelenega polja (dr. Tavčar, Slamič, Vrhovnik in oba vratarja!). Po pametnem sporazumu nastopajočih je igra trajala 2X35 minut, kar je bilo prav za prav za vse dovolj; gledalcem je bilo že hiadro, igralcem pa je zmanjkovalo sape ...
Pred pričetkom, do katerega je občinstvo zabavala godba Sokola I s Tabora, Je obe enajstorici v imenu zadržanega g. bana pozdravil njegov zastopnik, banski svetnik g. Svetek, ki je pohvalil njihovo plemenito akciio za naSe najbednejše poplav-ljence in Jima obenem želel čim lepši uspeh. Med odličnimi gosti smo opazili še načelnika tehničnega oddelka g. inž. Krajca, ravnatelja OUZD g. dr. Bohinjca ln druge višje predstavnike obeh ustanov nastopajočega uredništva.
Lepa prireditev, ki Je bodo — upaimo — kot zadnji veseli tudi aaSi nesrečni poplavljene!!
kvari blezirano koleno fai mora zapustiti igrišče, kamor se ne vrne več. Atena je primorana nadaljevati igro s šestimi igralkami, zaradi česar potegne Bernikovo v obrambo, kjer je prav za prav mesto zanjo. Tu je bila nepremagljiva ovira za nasprotnika in je samo njena zasluga, da Atena ni doživela hujšega poraza. V 17. min. zviša Vida po predhodni lepi kombinaciji rezultat na 2:0 za I. Do konca polčasa se rezultat ne menja.
Po odmoru si napad I. nekoliko opomore in postaja vedno nevarnejši. Atena se brani požrtvovalno, uporablja pa tudi nedopustna sredstva, kar daje sodniku obilo posla. 2e v 3. min. postavi Nika na 3:0 in nekaj minut kasneje Nada na 4:0. Ista igralka potrese v 12. min. ponovno Atenino mrežo. Stvar postaja za Ateno resna. Rezultat se glasi že 5:0 za 1.1 Atena skuša z namernim uhajanjem krilk v golov prostor in z zadržavanjem žoge zavlačevati igro, ker na uspeh svojega napada, v katerem igrata samo dve igralki, ne more računati. Izrazito defenzivni igri ilirijanske krilske vrste se mora Atena zahvaliti, da zabeleži v 17. min. prvi in edini uspeh. 5:1. Mirtičeva iznenadi vra-tarico z nenadnim strelom iz gneče. Gol je dosežen iz skoraj pol meterskega prestopa, česar pa sodnik radi gneče ni mogel opaziti. Ilirija skuša rezultat dvigniti, da si zagotovi čim boljšo razliko. Zaradi zelo trde Atcnine obrambe pa se ji posreči spraviti žogo do konca igre samo še enkrat v mrežo. S tem je postavljen končni rezultat 6:1.
Ilirija je bila šibkejša kakor običajno. Ustrezala je le ožja obramba, kjer se je odlikovala zlasti rezervna vratarica Ivica. Običajno najboljša formacija njene družine, krilska vrsta, je topot zatajila. S svojo defenzivno igro je puščala napad prav pred lastni gol, tako da so nastajale tam včasih prav kočljive situacije.
Atena se zaradi odsotnosti Brodarjeve nikakor ni mogla prav razviti. Razen požrtvovalnosti nismo videli mnogo. Na višku pa je bila Bemikova v obrambi. Vratarica šibka. Sodil je dobro g. Žitnik.
Ilirija (novinke) : Korotan 2:2 (1:1).
V predigri so se nam predstavile nove Itirijanke, ki so izvojevale proti kranjskemu Korotanu neodločen rezultat, kar je za mlade igralke prav časten uspeh. Odlikovale so se zlasti branilka Anči, krilka Silva ter obe krili Vlasta in Poldi. Igra je bila medla in sem in tja res za-četniška. Sodnik g. Jurman je sodil v stilu igre.
Smučarska gimnastika in mladina
Vsako leto pričnemo v mesecu oktobru smučarsko gimnastiko in kondicijske treninge. Dnevno čitamo vabila na razne tečaje za tekmovalce, turiste, starejše smu-
čarje, za one pa, katerim bi bilo treba posvetiti največ pažnje, to je za našo mladino v starosti od 6 let dalje se ne ukrene ničesar.
In vendar je smučarska gimnastika za našo mladino potrebna. Z gimnastiko moramo pričeti pri naši mladini, ki bo vstopila nekdaj v vrsto naših smučar je v-tekmovalcev. Danes še ni ugotovljeno, ali gimnastika koristi smučarju tistemu namenu, v katerem jo goji, t j. za boijšo kon-dicijo. Tozadevno raziskuje Akademski smučarski klub v Innsbrucku (Adolt Lantschner) že dve leti, kaj da smučarju najboljšo kondicijo in dosedanji rezultati so pokazali, da je najboljša predpriprave za smučarja turistika in plezanje, gimnastika je šele na drugem mestu. Turistika in plezanje je za športnika starega nad 18 let, za našo mladino pod 18 let starosti pa preostane gimnastika, katero je treba gojiti pod strokovnim vodstvom, sicer utegne postiti škodljiva. Kakor čujemo, pripravlja smučarska sekcija Ilirije za našo mladino tečaj za smučarsko gimnastiko pod strokovnim vodstvom.
Smučarska gimnastika
SK Ilirije
Letos bo priredila smučarska sekcija Ilirije vsak torek in petek pod strokovnim vodstvom specialno smučarsko gimnastiko za mladino od 6 do 15 let starosti. Namen tega gimnastičnega tečaja je, nuditi neorganizirani mladini nekako pripravo za smučanje. Prve vaje bodo v torek 17. t. m. od 16.30 do 17.30 ure v garderobi na drsališču. Tečaj je brezplačen in dostopen vsakomur. Pismene prijave je nasloviti na smučarsko sekcijo SK Ilirije, kavarna Evropa, Ljubljana. Lahko se pa prijavi vsakdo na dan vaj v garderobi na drsališču.
Propozicije
za lahkoatletski miting in petoboj SK Ilirije. SK Ilirija priredi v nedeljo 29. t m. s pričetkom ob 14.30 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju propagandni lahkoatletski miting združen z olimpijskim petobojem. Redosled tekmovanja: skok v daljino z zaletom, met kopja, tek 200 m, met diska, tek 1500 m, skok v višino z zaletom, tek 3000 m, met krogle. Te-kališče meri 309.30 m, je iz ugaskov in ima dva nedvignjena zavoja. Pravo starta ima jo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JLAS. Prvi v petoboju prejme kolajno in diplomo, drugi in tretji priznani-oo. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo priznanice. Prijavnino 5 Din za petoboj in 2 Din za točko in osebo s prijavami je poslati najkasneje do 22. t. m. opoldne na naslov: Karba Drago, kavama »Evropa«. Ljubljana. Tekmuje se po pravilih JLAS.
ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes točno ob 16. mora biti kompletna ligi-na skupina na igrišču. Zelo važno!
Kolesarske dirke Hermesa
Na dirkališču Hermesa so bile včeraj zaključene kolesarske dirke, pri katerih si je ljubljanska Sava med 7 klubi priborila prehodni pokal ljubljanskega župana. — Brez protestov tudi včeraj ni šlo
LJubljana, 15. oktobra.
Hermes je na svojem di,rka!'šču priredil kolesarska tekmovanja za prenodni pokal ljubljanskega župana in je to tekmovanje ob lepem jesenskem vremenu zvabilo lepo število gledalcev na igrišče. Začete« je bil določen ob dveh, malo prezgodaj, saj so ljudje začeli prihajati šele pozneje, In tako se je zavlekel skoro tja do tretje ure.
Ze v teku prve točke se je vodstvu tekmovanja pripetil majhen »maler« pri določevanju placementa, kar je imelo za posledico cele tri proteste, pa to še ni bilo najhujše, bolj je učinkovala oklnost, da se je odtegnil od tekmovanja v glavni dirki mariborski vozač Rozman, primorjanska ekipa pa se je sploh vzdržala nadaljnjega tekmovanja. Ne da se tajiti, da to ne bi bilo kvarno vplivalo na ves nadaljnji potek in razvoj prireditve, kakor je treba z druge strani priznati prizadevanje iuryje, da obdrži vodstvo tekmovanja krepko v rokah, kar ji je v glavnem tudi uspelo; do konca se je tekmovanje razvijalo brez vsakega incidenta.
Zunanjih gostov ni bilo, pač pa je bilo na startu skoro vse. kar premoremo v kolesarstvu med domačimi klubi. Borbe so bile skoraj v vseh disciplinah hude in mestoma zelo ostre ter zato tudi primerno napete. Občinstvo je v posameznih primerih živo sodelovalo. Bilo je tudi nekaj presenečenj v rezultatih. V naslednjem rezultati:
L Glavna dirka. Startale so tri skupine po tri dirkače, na progi treh krogov je bilo nekaj izločilnih tekmovanj. V polfinalu je bil Rozman sicer ne mnogo, toda vidno prvi pred Trobcem, jury pa je dodelila prvo mesto Trobcu. Rozmanov protest je ostal 'brezuspešen. V drugem polfinalu pa jen astal incident zaradi placementa Primor-jaša Grabca, nakar so sledile uvodoma omenjene posledice. V finalu so se plasirali: 1. Trobec-Sava, 2. Močnik - Sava, 3. Kačič- Hermes, 4. Kesič- Hermes, 5. Za-noškar-Hermes (1. pokal).
n. Junilorji, ki na dirkališču še niso prejeli prvih nagrad: 1. Lavrih-Zarja, 2. Vrhovnik -Primorje, 3. Ranftl-Maratom. Maribor.
ID. Izločevataa dirka. Od 9 dirkačev, kolikor jih je bilo na startu, je bil po vsakem krogu zadnji izločen, dokler niso ostali samo štirje. TO štirje so po »mrtvem« krogu prevozili še poslednji krog in v tem odločili borbo za mesta: 1. Rozman »Maraton (njegov uspeh je občinstvo burno pozdravilo!), 2. Močnik-Sava, 3. Štirn- Vrhnika. (Četrti finalist, Valant, je 30 m pred ciljem v polnem srurtu padel s kolesa).
IV.	Dirka kolesark. Na startu sta se javili samo dve tekmovalki. V cilj ie po treh krogih privozila kot prva Zanoškar Marija -Hermes. njeni partnerici. Wiederwohlovi, so tik pred cPi%m pošle moči.
V.	Dirka, združena s tekom v štirih kro-g'h. od teh v prvih dveh peš, v ostalih dveh pa na ko'esu. Poskusilo se je 8 dirkačev. od katerih	eden ni pokazal lahko-atletskih sposobnosti. 2e po prvem
krogu jih je ostalo na stezi same pet, do kolesarske borbe pa so prišli štirje. 1. Lavrih-Zarja, a Oblak-Vrhnika, 3. Raftl -Poštela, Maribor, 4. Kitin- Hermes.
VI.	Dirka s »handicapom«, 9 dirkačev ra 10 krogov. Vso progo je prevozil samo Rozman, vsi ostali so imeli nekaj naskoka, najslabši vozač je prejel celo tričetrt kroga v dobro. Koncem šestega kroga je skupina Rozman-Trobec-Močnik dosegla skupino, ki je bila v začetku v vodstvu, nato se je razvila ostra borba in v lepem fi-nishu je pri vozil kot prvi v cilj Močnik -Sava, takoj za njim Rozman - Maraton, tretjO le bil Trobec-Sava, 4. Kalan-Hermes, 5. štirn-Vrhnika.
VII.	Dirka z motornim vodstvom je bila zelo lepa in napeta točka. Vsa rroga je merila 20 krogov. Do 15. kroga je bil Ka-čič (na motorju Šoštarko od zagrebškega Motokluba) sigurno v vodstvu, potem se mu je pripetila nezgoda, da se mu je izpraznil tubular, in v naslednjih krogih se je razvila huda "bitka med niim in njegovim klubskim tovarišem Kesičem. V predzadnjem krogu ga je končno dohitel, nakar je Kačič opustil borbo in prišel v cilj kot drugi. Rezultat: l.Kesič-Hermes (na motorju S teran Sč) 11:51 dve petini. 2. Kačič-Hermes (Šoštarko), po dveh krogih 3. Močnik-Sava (Grum), 4. Zanoškar - Hermes (Cerne).
VIU. Tolažitaa dirka. Za borbo na petih krogih so se prijavili 4 dirkači, ki se v prejšnjih tekmovanjih sploh niso plasirali. Prvo mesto si je priboril Hamberger- Zarja, drugo Vidmar-Ilirija, tretje Klopčič - Ilirija, četrto Ranftl-Maribor.
Tekmovanje je bilo razpisano, kakor rečeno, za pokal ljubljanskega župana. Klasifikacija se je izvajala tako. da se je štelo za prvo mesto 5 točk, za drugo 4, za tretje 3 za četrto 2 in za peto 1 točka. V skupn: klasifikaciji so torej dosegli: Sava 24 točk in prehodni pokal, Hermes 21 Maraton (Maribor) 17, Zarja (Zg. Kašelj) 15. Vrhnika 8, Ilirija 7, Primorje 4.
Zvečer so bila pri »Keršiču« razdeljena
darila in nagrade.
Radovednost.
—	Sinko, neprestano me vprašme^ in vprašuješ. Kaj ne veš. da je neka deklica umrla od radovednosti?
—	Kaj je pa hotela vedeti tista c*c klica, papa?
TEDEN DNI FILMA
Cecil B. De Mille — mož, ki je odkril Hollywood
Petdesetietnik, podjeten in živahen kakor tridesetleten fant. Spočetka je bil pisatelj odrskih iger kakor njegov oče in brat. Cela kopica Millovih iger je žela vsesplošno priznanje v Ameriki. Leta 1913 se je začel zanimati za film. torej takrat, ko je bil film šele ? povojih. Ker je moral svoj film »Mož Squawe« snemati po večini na prostem, in ga je že pri pripravah zalotila zima, se je s svojima zaveznikoma Jessejeni L. Laskyjem in Samom Goldwy-nom zmenil za izlet v Los Angeles. Neki znanec mu je pripovedoval o majhni zaspani vasi Hollywoodu. Sprehodil se Je do tega idiličnega Kraja in se mahoma odločil, da bo napravil svoj film kar tam. Obširen kozolec sredi žitnega polja tik pomarančnih vrtov in pašnikov so na hitro spremeni1] v preprost filmski atelje. Skladišče in garderobe so uredili v bližnjem konjskem hlevu. Dekoracijske predmete in pohištvo so kaj radi posodili sosedje, ki so hkrati sodelovali pri filmanju.
Borba gladiatorjev v filmu »V znamenjn križa«: Betiarius je premagal Secntorja
V	treh tednih je bil film gotov in je utrl Milleu pot k bodočim uspehom. Vasica Hollywood je postala mogočno filmsko središče, kozolec je bil zibelka Paramounta, de Mille je pa postal najuspešnejši filmski producent v Ameriki. Doslej je »vrtel« že šest in petdeset filmov in porabil dobrih pet milijonov metrov negativnega materiala. S tako dolgim filmskim trakom bi mogli šeststokrat oviti zemljo.
De Mille j s »iznajditelj« velikih monu-mentalnih filmov. Najljubši so mu verski. »Deset zapovedi« in »Kralj kraljev« sta zanesla njegovo slavo po vsem svetu. Takisto je njegov najnovejši zvočni film »V znamenju križa« tak, da ga smemo brez skrbi imenovati velikansko delo. Poleg svetopisemskih »Desetih zapovedi« in poleg Kristovega življenja nam prikaže Ce-cil B. de Mille film, katerega dejanje se godi v Neronovem Rimu za časa razširje-vania krščanske vere.
V	Hollywoodi; je de Mille nad vse priljubljen. Vsi vedo, da nikoli ne pozabi svojih starih sodelavcev in jih skuša pri vsakem svojem filmu kakorkoli zaposliti. Pomožno osobje vselej z navdušenjem sprejme vest, da namerava de Mille delati nov film. Kajti Cecila B. de Milla imenujejo kralja režiserjev in komparsom je znano, da imajo težaki polne roke dela, kadar kralji gradijo..
„Glas srca"
Ta film v režiji znanega režiserja Geze Bolvaryja ima svoj vzor v filmu »Dvoje src v 3U taktu«. Spretna režija je ustvarila iz te vrste filma umetnino. To je filmska opereta ki danes pod spretno roko Geze Bolvaryja prednjači odrski opereti. On se ne zadovolji samo s tem, da postavi na odei lepe obraze ter lepe noge plesalk. On stremi po vsem drugem. Duhovitost mu je vse. Prišel je do zaključka, da se da z dobro godbo in vsebino še tako skromne šale in prigodbe, postavljene v lep okvir, brez vsake visoke problematike, lepo podati.
Velikokrat človek rajši sprejema življenjsko modrost iz šale in dovtipov kakor pa iz filozofiranja. Godba poda ono, kar naj bi povedal filozof. Mnogokrat bi se v življenju marsikatera zapreka premagala brez viharja in nemira, ako bi človek ob pravem času vzlic zaprekam in neprijetnostim — zapel pesem!
Pesem naj spremlja življenje. Tudi ono neprijetno stran moramo premagati s pesmijo. Geza Bolvary je stvaritelj te vrste filmske operete. On je vzel kos življenja dveh mladih ljudi in nam ga je podal. Nekaj vsakdanjega je vsebina operete. Hči bogatega bančnika hoče spoznati trdo vsakdanje življenje. Pod tujim imenom vstopi kot uradnica v očetov bančni zavod. Tu se seznani z uradnikom, po čigar zaslugah je bilo bančno podjetje obvarovano pred velikimi izgubami. Gustav Frohlich je oni bančni uradnik, njegov zvesti prijatelj je pa Paul Kemp. Dva tipa. Prvi odločen, možak, pripravljen, da se prerije naprej. Drugi neodločen, omahljiv, vendar pa vedno pripravljen žrtvovati se za drugega. Ta njegova pripravljenost v zvezi z njegovo naivnostjo ga spravi v marsikateri zapleten in komičen položaj. Igralska dvojica Frohlich-Kemp zabava vse. Dva duhovita moža... Bolvary je s sestavo ansambla dosegel neverjeten uspeh. Marija Solveg igra hčerko bogatega bančnika. Njena naravna igra (kot kolegica in uradnica) jo postavlja v kaj ljubek položaj. Gina Falkenberg kot uradnica se je pokazala. da zna igrati, ako je v pravem okolju. Ali Ghito (ki je med tem časom postala blondinka, kar pa ji ne pristoja) je ena onih uradnic, ki v službi vedno streme po protekciji. Glasba Roberta Stolza je taka, da mora razveseliti vsakega. Nekaj mehkega humorja je pomešanega v tej glasbi, prijetni za uho in srce.
Pet minut rimske zgodovine
Ker se bliža premiera monumentalnega filma »V znamenju križa«, naj vas opomnimo,
da je bilo Neronu šele sedemnajst let, ko je zasedel rimski prestol in da je z ena in tridesetimi leti umrl;
da je veliki požar v Rimu leta 64. po Kristusu trajal celih 6 dni in 7 noči Trije rimski okraji so popolnoma zgoreli, v sedmih je ostalo le nekaj hiš, samo štirih ogenj ni prizadel;
da je bila Poppaea Sabina druga Nero-nova žena: zaradi nje se je ločil od svoje Oktavi je, ki so jo kasneje na podlagi lažnih obtožb usmrtili;
da je Poppaeo Sabino Neron v jezi z brco ubil;
da so z Neronovim imenom v tesni zvezi prva preganjana kristjanov v Rimu;
da je rimska drhal Nerona oboževala, ker je razmetaval denar in žito. ker je
skoraj vsak dan prirejal sijajne igre in predstave;
da so v starem Rimu smatrali umetnike za kričave sejmarje in za ljudi s sramotnim poklicem; tako so tudi z njimi ravnali;
da je kljub temu Nero javno tekmoval na dirkah, pel in igral, samo da bi mu množice ploskale;
da imenuje neki zgodovinar starega veka Nerona nesrečnega tirana, ki se ga niso upali ne sovražiti ne pomilovati. Spočetka je Neron dobro vladal in odpravil marsikatero zlo, šele po nekaj letih se je prelevil v divjega samosilnika, kakor ga pozna zgodovina;
da je velik del stavbišč, kjer so pred požarom stanovali tisoči revnih meščanov, Neron zasegel in tam postavil veličastno palačo, ki jo je imenoval »zlato hišo«;
da je moral Nerona na begu leta 68. neki osvobojenec ubiti, ker je bil sam prestra-hopeten, da bi se zabodel;
da so bile baje poslednje besede umirajočega Nerona »kakšnega umetnika zgubi svet z menoj!«
I Mata Bari. Danes nepreklicno zadnjikrat I znameniti film »Mata Haric, katerega al mora ogledati vsak, ki se hoče seznaniti a tragedijo najopasnejše vohunke iz svetovne vojne.
Matterborn. Film, katerega predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici, Je prvovrsten planinski film. Franc Schmid nam kaže lepoto turlsttke, napore, pa tudi veselo stran. Film se bo predvajal še danes ob pol 15. in ob 18. Cene so nizke.
Gustav Frbhlich Je eden izmed igralcev, ki osvajajo srca publike. Ob vsakem nastopu pokaže nekaj novega. Njegov neprisiljeni zdravi humor, pomešan s finim ironizmom. sije iz vseh njegovih kretenj. On je eden izmed tistih umetnikov, ki ustvarjajo zaradi umetnosti, ne zaradi sebe Vedno je bil tak. še kot mlad novinar tam nekje blizu Hannovra je sanjal o filmu Ni pričakoval uspehov. A z neizmerno energijo je šel svojemu cilju nasproti. Redki so igralci, ki bi tako uspeli kakor on. Bavi se tudi z režijo. Poročen je z Gitto Alpar.
Težkcče našega šolstva
V Mariboru je govoril nadzornik v p. g. dr L. Poljanec v društvu »Šola in dom« o težkočah našega šolstva. V naslednjem objavljamo glavne misli.
Srednje šole so edine, ki kažejo v zadnjih letih kljub krizi in resnim poskusom, da bi se število učencev znižalo, razvoj na zgoraj, medtem ko nazadujejo osnovne, meščanske šole in učiteljišča Težnja po znanju je, ki napolnjuje srednjo šolo, po znanju, ki ne pomeni sreče, ampak moč, edino moč, ki pomaga naši deci do kruha in do ugleda v bodoči stroki. Danes ni važno lepo spričevalo ampak to, kar znaš. Namen naših šol torej nikakor ne more biti, kakor to celo nekateri strokovnjaki, k sreči le posamezniki, trdijo, klasifikacija, redovanja, spričevala, ampak znanje in vzgoja, vzgoja nravnih, značajnih osebnosti. Otrok ne bomo duševno in telesno uol-jali, kakor to delajo z raznimi dobrinami n. pr. s kavo, pšenico, bombažem, hmeljem v deželah, kjer je tega preveč. Poskusilo se je sicer pred dvema letoma z ukinitvijo raznih srednjih šol. Učinek je bil ta, da so neukinjene bile tem bolj polne, pouk tam pa je bil sedaj še bolj otežkočen zaradi prevelikega štev'la učencev in prema-lega števila učiteljev Rešilna misel, da se naj omogoči naši srednješolski mladini prehod v strokovne šole, ni zalegla ker so te ze napolnjene; uvedba šolnlse tudi ne, ker žrtvujejo naši starši zadnje pare za šolnino, da le omogočijo otroku korak v življenje. Tudi sprejemni izpiti ne kažejo pravega sadu, ker je vkljub tem izpitom še vedno dosti velik odstotek slabih učencev in marsikaterega pridnega otroka odklanjajo, ker je nemogoče pri tako kratkem izpitu in še pred tujim izpraševalcem Job'ti resnično sliko otrokovega znanja in dušev-nosti Bolje bi bilo, da bi prinesli otroci na srednjo šolo popis svojega duševnega razvitka v ljudski šoli. Edino to dobro lastnost imajo izpiti pred počitnicami, da ravnatelji srednjih šol že ob koncu leta zamorejo poročati o številu novo vpisanih učencev, zaradi tega so letos prišle tudi pridelitve učiteljev pred 1. septembrom, torej pravočasno, za kar gre ministrstvu prosvete zahvala, ker ne bodo premestitve učiteljev med letom motile rednega pouka.
Rak^rana našega šolstva pa je medsebojno nezaupanje učiteljstva raznih šol. Drug zavrača krivdo na drugega, ljudska šola na srednjo šolo. srednja šola na ljudsko, uni-
V:*3.ka oeteda 50 p.vr; za dajanje naslova ali m šifro o* 3 Din. fl)
Frizerka
dobra ondulerke in maui-kerka ve-5o« t.rajne ui vod ne >n i u s a f* je. d-obi stalno ilužbj. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jvra« pod Šifro »D>bn» frizerka«. 38863-1
Mizarski pomočnik
br~zpo«(vn. izvežban v fi n:h 1-ii'b d.-*bi nekaj »r vrtervke '.a-poč-lit-ve. Naslov t '»nnr oddelku Jutra 38874-1
Uradnico
*.!HV> prvovrstno p!S«.rnl-
5ko moč popo! n »ma ^ to j n» korespondentinjo i znanjem slovenske in nem 5ke stenografijo. z daljšo p-aki*>. sprejme takoj v trajno nameščen j« večje Ljub
liani. Zglaeiti se je oeeb-a"') s pitan eno ponudbo in izpričeval: med 11- in 12. un dopoldne. Naslov v o; »n'® oddelku »Jutra«.
3Si»fc>-l
Boljša služkinja
verzirana v ku-ha.nju in v vodstvo gospodinjstva, dobi dobro službo i vso oskrbo in 3—400 Din me i-čne nag-ade. — Pogoji: ma.tt matura, starost od 18—25 let. piemenito src-e • n ljubezen do otrok. Po-nudbe na podrui »Ju'-ra« v Mariboru pod »Poltena :n /.anesljiva«	1
Službo služkinje
:šče 27 let stara P. L. pri
Oe.la.rc. Ciglarjeva tri. M<xte	39006-?
Brivski pomočnik
dober in hiter v moški po-st-reiM ter buM Stu/catijn. •Sče službo z« takoj ali pozneje. Naslov v oglas oddeku »Jutra«. 38645-2
Tkalski mojster
s nedeinietno prateo v t.kalstvu. dobro »veAbin, !We zaposlitve. Ponudbe i>od »Tkalski mo jeter« n« glasni odd-elefc »Jutra«.
30013-2
Absolventinja
gospodinjske	— ilfce
službo gospodinje tU ku-lvario-e. Ponudbe na podružnico »Jutra« t TMkiv Ija-h pod Šifro »Dobr« gospodinja«.	388S9-2
Natakarica
polten« ud simpatična, leli 6'iižbo za takoj — naj-raje v Ljubljani. — Dopise na naslov: »Natakaric«« v ifo-&tiloi Lasan, Moste prt UuMjani.	38864-8
Vsaia Oosed« 50 par; 7.a dajenj« naslova ali
za Šifro p« S Din. f?)
Gospodična
mlada, žeii premeuit: me sto gospodinje. Gre tudi :zven Ljubljane Ponudbe ;evi »1. november. n* o,c'aenii oddeiek »Jutra«.
38994-2
Šofer-mehanik
trezen in pošten. ISčr mesto k osebnemu, tovornemu ali avtobusu. Govori več jezikov. Zelo rad bi nastopil v rna-r'borski okolici. Ponudbe pod »Zmožen vse« na glasni oddelek »Jutra« 39091-2
Natakarica
čedna, vajena boljših :ju di, pridna in p^Swroa. Wr mwta v poStenii goetilni kjerkoli, takoj ali pezne i?. Naslov v ftg'e<H)P(n odde;kn »Jnt.ro«. 38943-2
RestavraterJI
in kavarnartf!
Mlad« kavarn!5ka ka*i»k«.
iti-mpatičoe rnnanjo»tA. Jeli premenitl službo ta ''to funke-ijo aM i* plačilno na-•«kari©o v b»'j$i re#t«vra-«ij< — oajraj* v Celjn aii Mart*,ro. Ponudbe na off!. vidf^ek »Jntra« t>od šifro »Kavcije ttnožn«. ,w>li-dna in pridna«	M643-?
Dekle
«ta.ro 28	let, mftvto po sipodMlje	soimo k ločenemu gospodu	»la vdovcu, najraje 6e	M majhni otroci. PoniMfee	n» ogla*. o<W« ek »Jutra«	ped »Ljubezen do otrok«.	38885-2
Knligovodiaja in k^respondentinja
i poletno prakso, iSče elivibo t Ljubljani. Dopie* na o^laenl oddelek »Jutr«« pod lifno »Samostojna
38079-2
Mesarski pomočnik
'•rezen in zanetljiv, veif v^h v to stroko spadajo čih d«r. *t*r 30 l«t. Sfe »I ni i* xa takoj aii poane je. P p potrebi polotim n-■V uekaj kavcij«. Nn«h>v v ^elaenetr oddelku »Ju-ira«.	88996 s
Verzirana uradnica
z dolgoletno prakso, samostojna delavka, hitra 3trojeplska išče nameščenca za popoldanske ure. Ponudbe pod »Zanesljiva ln točna« na oglasni oddelek »Jutra« 39134-2
Prodajalka
« kaveijo, zmožna tndi go •podiujrtcih del, iell pre-neniti mesto. Ponudbe na otflM. oddelki »Jutra« pod značko »Dobra moč 88«.
36690-2
Mladenka
r^vaift startev «tara 16
krepka in zdrava, ki >e z odliko dovriila meSčan #ko Šolo teli kjerkoli :a poslenje. Ponudbe na <rgl oddelek »Jutra«	tifro
.Pot^-efcna«.	88810 2
Gospodjicu
ap«4enu u struoi Sšvačih -"troje-va i dvokoliea, dobr n pcodavačieu. traiim ca Xagrei». Por ude m perf - k-nim jMiijem hrv*t*k»g je^ sika i nasnakom plačevnih zahfjev« n> fnterrek^m iagreb. MaMrvkova ŽP —
x>d 2S6 A-31. 38680 1
HokmIm l Din, ul te >anja uslon »K t» Mfpo S Wn. Dijaki, ki tifcO* iMtrvkeg«, pte Aajo vsako besedo SO Htm ali la daje na«ln>va 3 Dkn (4)

Večerni t rs. tečaj
orl Trgovskem učnem 3ftvodu. Praftakova 811 - Začetek tečajev 18
aktobra. — Informacljf oreaplačno pri vodstvu ?avoda.	277-4
Tamburaski zbor
S6e »»ftitelja. Ponudb po »lati na o»la«=ni udde'»k »JatTa« pod »Učitelj«.
sm\ -4
Solo-petje poučuje
d^pl. prof. gla»be po naj novejii metodi. Naelov v r>g1»«!nem odd-elku »Jutra«.
38814 4
Francoščino
poučnj* profes-or. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra«.
Stiskalnica za sadie
(prtia), jako d<4>ro ohra njena, kompleten kote! za igmjeku.ho s hiadilnik^m več |Kvh;itva itd. prodani even:, zamenjam za drva R. Velepič, Ljubljane VII Sv. Jerneja c. 35. 38969-6
Ogbu»i trg. značaja po 1 Din beseda; za da jan V naslova aH ta
I&fr« fi Din. — 0gLa«i »ocialovfa anačaja v« ka beseda 50 par- ta da^aaj« nj*l<yva ajs za j iifro Pa S D;n. (6)
II ■ II I	--.■!'■ . I . .1-
Be!e ploščice
za oblaganje kuhinj, ko-[».Inio in štedilnikov, v prvovrstni kakovosti ae iobe najeeneje pri »Mate ria.1«, trg. dir. z o. t. — Tvrieva ee<Ma 5 te v. 36
a63-(l
Sladkorne vreče
prodam. PodibevSek Filip Celovška 114.	38962-6
Statvo
150 wn, »rodam N««lov v ■friaanem oddeJku »Jutra«
Štedilnik
najnizni 'T.ttehherdl za »zidavo na 3"t poSče na i>r»i«j za Din do 17 10. Jenčič. Menee* 38
39<*>4 6
Gramofon
najboljši. » »loSS.imi — in
radio-aparat
t»roda kino Nadlfv. Trlii
38882-ž«
Otroški voziček
(Ko>rbwagen) dobro otira njen p r o i a Rut;«a. v Slomškovi olie- <iev 16/Tl 38866 6
Nekaj stavbnega lesa
kakor tnal-o rabljene lepenke c. e 30 mt se ufpod rvn prr»l» Naslov v <>g'a« oddelku »Jutra« 38974 6
Mizarji pozor!
Naj^eoejSe »eeane plo Sče- jeHeve bukove, »kum* to panei. » velikosti 220/122 iOOna. « najiriljlt «enab I>.)rni6k<i ,+k'a.liMe v Ljoblja.nt Du na jaik.'< eeeta SI "46 IS
Kd'jir išče mast« pot	i
. uika. plača za veako	I
beeodo 50 pai; ta da-	j
janje r,asl«T® ali m	•
Jifro 3 Dim. — Kdor	|
! sprejema po^mike, pla	j
, ča besedo po 1 Din:	I
«a dajanje naslova ali	j r.a šifro pa 5 Din. f5) !
Zastopnika
io&ro u-vedenegu. za Slo ve.nijo išče dobro vj>ejansi '■ig'»!ovenska tekstilna io luftrija. Ponudbe - preipif-sp-ič^val ln fot.'>graf:jo n«. l'uh';«ita«, iagreb Lica S) br. 35567	S877Ž-?
321eten
vešč 4 jeziKov, agilen verziran v vseh trgovskih poslih z dolgoletni, prakso v inozemstvu, bi prevzel zastopstva, ko misije, potniška mesta Prvorazredne reference šifra: »Organizator 88« na oglasni oddelek »Jutra *.	39064-5
Vsaka heweda 1 Dui. ta dajanje naslova al: ta šifro u« 5 D;n f1fi~
Hranrlne knjižice
ku;po>*r Mi lMV>da}a
M. J A N K O L E
t-marid tmiS« Ljtib jana Aleksandrova e. Stev 4 11
ača »VJit.»nia«, i'«ie ' hi 30«.	287 1«
Do 20.000 Din
kratkoročnega meničnega posojila za takoj iičt. lolidon trgovec. Nudi visoke obresti. Ponudbe na oslasnl odd. »Jut.ra« ood 51/ro »Uveden«.
39115-16
Kratkoročno posojilo 20.000 Din
za takej lSče soliden trgovec. Nudi visoke obresti ln Jamstvo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro: »Menično«.
39114-16
18.000—20.000 Din posojila
za tri meseoe, pnotii metlici in vii*>kim obresti.m i£č« solid-en trgovec. Ponudbe na oglaeni odde'ek Jutra pod šifiv »Takoj pue^jilo« 301.16-16
ijglasi trg. cnaAaja po 1 Din beseda; ia (tajanj« naslova aii M šifro 5 Din. — Oglasi «oeialoega značaja vsaka beseda 50 parj za tajanje ooalova ali za AHro pa 3 Din. (7)
Puško dvocevko
»reti>et*linko snbVk* ka4 :6 kupim. P»nndbe na .g'aen: oddelek »Jutra« j»>d »Dobro ohranjena pu ska«.	38046 7
Jermenice
•Kleiozue. 2f <8*3 31X10*3. 24X12> ?9v 18V5 EiekW»'št» r«e I10v20a »upi m Po ,ndbe rrd »Nizka »«oa« i a r*la<«nl oddelek »Jo rac._38093
Precizno puško
>i *>bno «tre!>nje kij> itre!*ka Ir^itina v £on#
387«
Vsak* tx»e<t» 1 Di; ia dajanja na*tova aH
<!« iifr«. pa S Din. (171
Gostilno
» vetjem trgu ali va^i tne.m v najem. - Ponudbe prosim na rvodjuž »Ju:ra« v Mariboru pod »O.^ti na« 38917-17
■500 Din nagrade
tam takoj Matoma ki m1 •»rwk'bi » iM.i-m dobro 'd^očo e«»tili>o waTt«e.ijo »li hoteJ na prometnem v,a'u Na« ov i«>" Md'-'ek »Jutra«. 8884217
Gostilno
V Liti b jam oddam » oa em Nao-tov ie«ve •>« sen: ■iddelek »Jutra«. S8797 17
j Vaaka beseda 1 Din: | m d.\jaoje naalova ali j u šifro pa 5 Din (80)
V najem dam hišo
en-onad»ttiro|«v>. ugodno « obrt, na prometnem kram v Kamniku Sutna 47.
38951 ff
verza na srednjo, praktik;, direktorji m občinstvo pa zopet kritizirajo vseučiHsial Namesto da bi vsak svoj del odgovornosti prevzel na sebe. In vsi bi naj delali složno z istim smotrom: za našo enotno vzgojo.
Tudi želja po strožjem merilu pri occ.ii ne more nuditi pravičnega in dobrega izhoda iz današnjih razmer. 2e v starih časih so imeli strogo merilo, da se je do zrelostnega izpita do 90 odst. učencev prere-šetalo, ali nikakor se ne more trditi, da je tisti mali del. ki je prišel do 8. razreda, bil res izbrani del nekdanjega razreda. In koliko mogoče še boljših, izvrstnih ljudi je bilo med onimi 90 odst., ki niso prišli do osme? Puhlega zrna se drže pleve, tako da ostane na rešetu.
Zato je treba vedno zopet naglašati, da klasifikacija učencev ni ona centralna točka, ono glavno centralno kolo in gibalo, ki žene vso šolsko mašino. ampak vzgoja mora biti osrednje kolo in gibalo v naši srednji šoli. Tudi profesorji in vsi učitelji pa morajo in smejo zahtevati pomoči in sodelovanja in razumevanja pri starših, kajti v soli ie otrok le 5 ur na dan, 19 ur pa ni v šoli. ampak doma. pa tudi na ulici, v družbi, v soseščini, na igrišču, v telovadnici pri športu, v gledališču, v kinu, ali v kavarni, krčmi ali na plesu ...
Zato je namen društva »Šola in dom«, da združuje prizadevanja vseh učiteljev vseh šol in vseh staršev. Predavatelj zaprosi vse gospode ravnatelje in upravitelje šol. da uvedejo tam kjer še ni te navade, na svojih šolah roditeljske sestanke, in prosi vse starše, da se udeležujejo teh sestankov in predložijo profesorjem in učiteljem svoje želje in skrbi.
Glede snovi je izrekel neki strokovnjak usodno misel, da sme dobiti »dobro« le oni učenec, ki nedvomno obvlada vse dele predpisane snovi. Usodna je ta misel, ker je v resnici nemogoče, da bi učenec vso snov tako obvladal; ker imajo samo realni predmeti že okoli 12.000 strokovnih izrazov in še 3000 soznačnic, če pa še prištejemo zemljepisna, zgodovinska imena ter letnice v zgodovini, tuje besede v 4 do 5 jezikih, verstvo, logiko in psihologijo, pridemo pač na 30 000 izrazov, o katerih pa je treba znati pomen in uporabo in medsebojno miselno vez... Bolje bi bilo, da je mani snovi, toda ta se naj uči temeljito, stvarno, nazorno, domače, brez nepotrebnih tujk.
Današnja agonija meščanskih šol, poseb-
no mariborskih, ima te-le vzroke: 1. Možnost. da vstopi vsak ljudskošolski učenec iz četrtega razreda z dobrim uspehom. — 2. Spor z okoliškimi občinami zaradi šolnine, ki je povzročil, da okoličani pošiljajo otroke v srednje šole namesto v meščansko. 3. Srednješolski zakon, kojega jekleni okvir otrokom iz meščanske šole onemogoča prehod v srednje šole. 4. Naredba, da se sprejemajo samo odličnjaki meščanskih šol v učiteljišče 5. Naredba, da se absolventi meščanskih šol sploh ne sprejmejo več v učiteljišče.
Tako se brez vzroka in po krivici povsod odrivajo absolventi meščanskih šol (tudi najboljši), nimajo nobenega koraka v svet ter se na ta način izgubi marsikateri odličen talent bodisi v matematiki, risarstvu, glasbi ali drugih predmetih. Naši šolski predpisi pa bi morali biti taki, da se vsakemu izrazitemu nadarjencu omogoči delo na polju njegovega talenta. Agonija meščanskih šol je povzročila tudi agonijo učiteljišč v Sloveniji in na Hrvatskem, kajti ravno učenci meščanskih šol so bili najboljši učenci naših učiteljišč Oni so tudi naši najboljši učitelji. Kajti vzrasli so doma, na podeželski meščanski šoli, ostali v stiku z domačim krajem io prebivalstvom ter so polni ljubezni do domače grude in polni idealov prišli na mestno učiteljišče, ki jim v par letih tega notranjega bogastva ni moglo iztrgati, "kajti vrnili so se po študiju domov. Našim šolam in našemu ljudstvu so taki učitelji potrebni.
Nadaljnja težava naših otrok je preoblo-ženost učencev na učiteljiščih in strokovnih šolah, o katerih starši po pravici tožijo. Pouk znaša tu 37 do 42 ur teden»ko. Poleg tega pa še študij in naloge doma nekaj ur na dan, — vse to skupaj, da mnogo več ur na dan kakor to dovoli naša socialna zakonodaja za odraslega delavca. Gospodje, ki delajo take učne načrte bi dobro storili, če bi sami na šolski klopi poskusili nekaj tednov tak učni načrt, potem bi ga gotovo ne uvedli.
Posledice tak;h pretiranih zahtev so prf nekaterih periodični študij posameznih predmetov (»špricanje«) ;pri drugih, ki so natančnejši, pa duševno in telesno izčrpanje in bolezen že pred zrelostnim izpitom ali pa kmalu potem, kar povzroča družini, posamezniku in državi nepopravljivo škodo.
Bodočnost našega učiteljskega naraščaja je pokazal predavatelj nazorno v slikah. Pred vojno ie bilo število učiteljskega naraščaja leto za letom precej enakomer.io, starejši letniki pa so enakomerno odpadali, tako da je bilo najmlajših največ, najstarejših pa najmanj. Danes, po petnajstih letih, se je slika spremenila, da imamo mladih učiteljev najmanj, največ jih je že s približno 15 in več službenimi leti. Ce gre to tako naprej kakor zadnji dve leti, bo-iio imeli po prihodnjih 15 letih večino učiteljev s 25 in več službenimi leti, mladih pa nobenih, in to vse zaradi tega, ker nastavljamo premalo mladih učnih moči m ker jih tudi ne bomo mogli nastaviti, če so meščanske šole prazne, učiteljišča prazna.
Prosvetni načrti se ne smejo in ne morejo delati iz leta v leto, v okviru finančnega zakona, ampak delati za desetletja naprej. S to ugotovitvijo se predavatelj obrača posebno na naše gospode poslance in senatorje ter prosi, da jo uvažujejo, da obvarujejo našo prosveto pred nadaljnjo škodo.
čitajte
Enonadstrop. hiša
a Tpetja.no pek arijo na prometnem krajo v mestu
na Gorenjskem na.proda.i Naslov v oglasnem od ded ku »Jutra«.	38933 20
Pohištvo
Vsaka bnsede 1 Din: ca dajani« naslova ali
J «a lifro pa 5 Din (12)
Hrastovo posteljo
*>nipleino. * modroe.i na imeti in nočno omaric" »roda-m ali pa tam-Tram >.a ročno harmoniko. Even ueilno ha.rmon.ko tudd ko rm — Miran OgorsJee Hofljiea.	9900M?
Radi selitve
v Dalmatinovi ulici Jl/II
počen; naprodaj: >mara t« predsobo, pre-lalnična o mara. dve m'® 95 X 150). gngalni stol zrcalo. rež«, ilustrirane nem .-k* revije in knjige •er dvojno pregrinjaJo za .►os tel jo.	388616
Lepo pohištvo
-«41 odipoto vanja poeen' ,aprodaj. Wet>sr. Slapu«
6» r jeva 7. Mosta. 38964-12
{ Vaaka beseda 1 Wm. J aa dajanja naslova aH
I ia šifro pa fi Din. (31)
Dvosob. stanovanje
s k-uliinjo io pritiklinami. t [fitličju nove v i 1 e po« Robnikom oddam. Voda. elektrika in p»rket Na *lov oove oglasa: i>ddeiek »Jutro«.___39074-21
Enosob. stanovanje
» pri ti k!.'na mi. risokopni »aično. oddam i. nov. — De vinska uJ. 4 pri Z«!e ^ „ow. Kolenja. 369!>2-21
Stanovanje
(u>he. k tihim i«. p-i tik lihi •idilam s 1. oovemb-oro
manjii dniiioi. Zg. Slaka. Vodnikova e. 194. 3«»!»5-?il
Sobo odda
Vaaka besed« 60 par: t« dajanj« udna aM
za šifro 8 Diu. (2S)
Opremljeno sobo
šolnino, t u poroti« kopal n!ce, oddam v blitini ka varne »Evropa«. Naslov v ^rasnem oddelku »Jutra«
2<t<<vi o«
Sostanovalca
I vso oskrbo sprejmem v
v Kri+.evuiSki
veliko sobo uiici 4.
39008-23
Sobo
oddam 1 a« 2 gdč. na Sv. Petra e. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3S989-3S
Sobo z 2 posteljama
lepo in soJnčno, event. * brano takoj oddam. K'avir na razpolago. Naslov pove >glasni odd-dek »Jutra«.
39084-2S
mm,	i	1 38
Vsaka bose-la 1 Din; za dajanj« naslova ali ta fcčro !» S Dim. (29)		
Rabljen pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim za privatno rabo. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod značko: »Por-table«.	39076-2S
Pletlinl stroj
ma.lo rabljen, poceni na. pr.idaj na Celov&ki cesti št. S13/1.	39167 X

uk Oasvdo. Otriast m-«jalneg» enačaja po 50 par beseda. Za dajanja aa&lova ali n šifro S Din, ocirana 5 Dim.	{10}
Rabljeno kolo
ktuum takoj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
39900-11
Žensko kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponudibe t nav«dbo cene na naslov: Aniin. Poana-čevo štev. 70 — M-ost*.
30061-11
Kolo
močno Io dobro ohranjeno naprodaj. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 39130-11
Več rabljenih koles
nizkih, alplnsklh, kakor jih Je preje rabilo vojaštvo, kup'm. Ponudbe na naslov Jakob Lah, gostilna Schrelber. Sarajevo. Vrazova ulica.
39090-11
Fotoaparat
nov, želim zamenjati za moško kolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 39227-11
Prevečkrat sem se Dudrala
izgubila sem tako zaročenca
Moja koža s« j« svetlikala in blestela, bila j« raskava in pegava. Neki strokovnjak mi j« d.ejal, da to to posledice prepogostega pu-dranja. Doznala sem tudi, da obstoja tajnost očuvanja sveže in prekrasne polti v enkratnem pudranju na dan. Ali, moj zaročenec me je medtem že zapustil. Ugotovila sem, da se puder Tokalon obdrži na licu pri vsakem vremenu štririkrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ta puder zožuje tudi razširjene znojnice in odpravlja vse sledove sijaja in bleska na licu.
Moja koža je mastna, ugotovila pa sem, da puder Tokalon iz smetanove pene tudi taki koži daje svežo in prekrasno polt brez bleska. Uspehi uporabe so ravno taki, kakor pri onih ženah, ki imajo suho in normalno kožo. Divni so občutki v zavesti trajno lepe polti podnevi in ponoči brez vednega pu-dranja.
-—Jt Davorin Ravljeo. izdaja «> noazorcij .Jutra« Ad.il muni^ ^a Nadino tisRurno d. d. Kot uakaruarja Franc Jezeršek. Za mseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani