M. Iljin
Priroda in ljudje
KNJIGOVODSTVO   MORJA
Volga nam bo dajala pogonsko silo. Zato ne bo v njej  nič manj vode.
Toda v naslednjih treh petletkah bo-nu> vzeli iz nje mnogo vode za nama-kanje Zavolžja in za potrebe mest in tovarn. In koliko vode bo izhlapevalo, ko zgradimo jezove in bo vadna gladi-oa Volge večja!
A »Volga se izliva v Kaspijsko mor-je«. Te 6tare resnice ne moremo obiti. Dotok vode v Kaspijsko morie se bo torej zmanjšal. Kaj pa bo potem s Kaspijskim morjem? Ali ne bo začelo usihati?
Morje je del našega velikanskega gospodarstva. Prej morje ni imelo ra-zumnega gospodarja, sedaj ga ima. In ta gospodar mora porazmisliti o vsem, mora vse preračtuiati. V dobrem gospo-darstvu imamo knjige, v katere zapisu-jemo dohodke in izdatke. Tako knjigo moramo  uvesti   tudj  za  morje.
Ta knjiga ne bo taka, kakršne so na-vadne knjige. Številke v stolpcih ne bodo pomenile ne rubljev ne kilogra-mov ne metrov, ampak kubičme kiio-metre. Morje je veliko in zanj mora biti tudi mera velika. Na levi strani bodo med dohodki reke, deževja, nalivi in sneg. Na desni med izdatki bodo pa oblaki in megle, to je voda, ki izhla-peva s površine morja.
Kaj bomo vknjižili med dohodke? Največ vode prinese morju Volga. Vsa-ko pomlad jo polni z vodo snežna odeja neizmerne ruske ravnine. Več ko tisoč rek in jezer ji oddaja svojo vodo, pri čemer malih potokov ne štejemo. Vsak naliv se zlije vanjo in ji dvigne raven. Volga kakor velikanska gobd zdaj na-raste, ko se nasrka vode, zdaj pa se ekrči. Vsa ta voda teče v Kaspijsko morje. Po poti je dosti izhlapi v zrak, a vendarl-e pride v letu dni po Volgi v moije 270 kubičnih kilometrov vode.
Ali ve«te, koliko j€ to — 270 kubič-nih kilometrov vode? To je primeroma tolika kad, ki bi bila v obsegu večja od Moskve vn  višja od Kazbeka.
A Kaspijsko morje ima poleg Volge še druge reke, ki ga hranijo. S kav-kašikih gor mu prinašata vodo Kura in Terek. S s^evera se izliva vanj Ural. To so le poglavitne reke, je pa še na tu-cate drttgih. Vse skupaj prinašajo Kas-piju dobrih 90 kubičnih kilometrov vode na  Ieto.
To so reke. Poleg njih je treba vknji-žiti med dohodke še dež in sneg. Vsi dohodiki skupaj znašajo na-d 450 ku-bičnih kilom-etrov  na  leto.
Kako pa morje  to vodo trosi?
Kaspijsko morje ne oddaja svoje vode dragdm morjem. Kam pa jo daje? če bi namreč vode sploh ne trošilo, bi se vsako leto njegova gladina dvignila za več ko meter. Voda bi 6e bila že davno zlila čez rob in poiplavila sosedne pu-stinje in stepe. To pa se ni zgodilo. Morje ostaja v svojih obalah. To se pravi, da troši vodo, ki jo prejema.
Vada  nekam   uhaja.
Kam?
Navzgor, v zrak.
Med dohodki Kaspija so oblaici, ki ga hranijo % dežjem in snegora. A tudi med izdatki so oblaki. Voda izhlapeva.
Kam gre potem dalje po zraku? To *e še nerešena uganka. Mogoče hrani Ka-spijeva voda kavkaške ledenike, morda se zliva v dežju na gore Srednje Azije in namaka bombaževa polja ob njiho-vem vznožju.
Po dolgih in zamotanib. potih potuje voda po zeinlji.
Nekje na seveni, v gozdovih ob Kami pade sneg. Spomladi se snežnica steka v Kamo, iz nje v Volgo, iz Volge v Kaspij. Tam se dvigne navzgor in odleti po zračni poti kot oblak v Srednio Azijo, se spufiti kot deževnic na gorska
pobočja in steče končno po gorskih po-tokih navzdoi  na  polja.
A to še ni vsa njena pot. To je samo odsek njene dolge poti, ki ji ni videti konca.
V prirodi je vse povezano: bomba-ževa polja v Srednji Aziji in gozdovi ob Kaini, kavkaške reke, sneg Ruske ravnine jn vode Kaspijskega morja. Še!e sedaj začenjamo to povezanost v pd-rodi prav čutiti, prav spoznavati. Ali ne prav zato, ker je šele sedaj posta]a pri-roda pri nas eno skupno gospodarstvo?
USODA KASPIJA
Kaspijskega morja ni. 2e zdavnaj, zdavnaj ga ni več. Nekoč, ko je še bilo, je bilo kakor vsako morje — zvezano z Jrugimi morji. Bil je preliv, ki je spajal Kaspijsko morje s Črnim. A zemeljska skorja ni nepremična. Veli-kanski njen kos se je dvignil in ločil Kaspij od ostalib. voda zemeljske krogle. Morje je prenehalo biti morje in je po-6talo jezero. Kaspijskega morja ni. am-pak le Kaspijsko jezero.
Jezero pa živi popolnoma dmgačno življenje kakor morje. Morja so pove-zana med 6eboj — pri njih gre vse v skupno blagajno. Popolnoma drugače pa je z jezerom. To živi na svoj lastni ra-čun, f,amo mora zvezati konec s kon-cem. Če je dotok vode manjši kakor odtok, potem jezero nima kje vzeti vodo, s katero bi nadomestilo izgubo.
Kaj   se   torej  zgodi?
Vodna gladina v morju je zmerom enako visoka, prav tako kakor v dru-gih morjih. Pri jezeru pa se vodna gla-dina vedno spreroinja. Deževje lahko jezero poveča, suša pa ga zmanjša.
Ko je Kaspijsko morje postalo jezero, mu je ilo spočetka elabo; odtok vode |e bil večii kakor dotok. Vode je več izhlapevalo. kakor pa pritekalo. »Morje« je začelo usihati. Voda je uhajala bd bregov in razgaljala dno. Vodna gladina je vedno bolj padala. Todla morje ni po-polnoma usabnilo. Posrečilo se mu je, izboljšati svoj položaj. Čim manjše je bilo, tem manj vode je izhlapevalo z njegove površine. In konec koncev se je odtok  izenačil  ali 6koraj izenačil z
dotokom. Morje je prlšlo v ravnotežje, Timirilo se je v svojih obalah. Tako ie nastalo najbolj čudno med vsemi mor]l. Morje, ki ni morje, ampak jezero. Morje, katereaa gladina je 26 metrov pod mor-sko  gladino.
Ce primerjamo zemljevide iz srede preteklega stoletja r današnjimi, vidimo. da se je gladina Kaspijskega morja zni-žala približno za roeter,
Kaj bo s Kaspijem v prihodnosti?
Preurediti hočemo Volgo in tudi druge reke, ki tečejo v Kaspl]. Vsako leto bomo vzeli za namakanje polj na tucate kubičnib kilometrov vode ii Volge, Urala, Kura in Sulaka. Kako bo Kaspij to prenesel?
Kaspij nam je potreben. Po Kaspiju plujejo ladje s tovorom in potniki. Kaspi] nam daje ribe, in sicer polovico vseh rib, ki  se nalovijo v naši  deželi.
Kaj se bo torej zgodilo? Dotok se bo zmanjšal, odtok z izhlapevanjem pa bo ostal isti kakor prej. Kaspij bo spet zače! usihati kakor nekoč, ko se je ločil od Črnega morja. A tokrat ne bodo iz-zvale tega podzemeljske sile. ampak človekovo delo.
V desetih letih se bo gladina vode v njem znižala za dober meter, v dvajse-tih letih za dva metra, v petdesetib. za tri metre. Morje bo vedno bolj plitvo. A niti sedaj ni globoko. 2e daneš se moramo boriti za vsak meter globine, moramo črpati naplavine v ustjih rek in poglabljati  dno  okoli  pristanišč.
Voda bo ušla od obal za tucate kilo-metrov. Mnoga pristanišca bodo nena-doma na suhem. Morali jih bomo pre-neeti na nove obale ali pa kopati do njih dolge  kanale.
Z morjem zvezana majhna jezera ob obalah bodo usahnila. Mnogi rokavi v ustiih rek se bodo posušili. A prav v teb plitvih in mirnih vodah ki obstoje iz na pol 6ladke vode, se ribe drstijo in »ee pase« njibov mladi- zarod. Te ribje pašnike bomo uničili. Ribe bodo poginile. To pa nam nikakor ni vseeno Če bi hoteli nadomestiti ribe, ki jih daje Kaspij, z mesom, bi potrebovali štiri sto tisoč glav goveje živine. A ži-
vino je tTeba rediti, medtem ko ribe same rastejo in jih je treba le loviti.
Karabugarski zaliv se bo lofil od morja in usahnil. A Karabugaski zaliv je to-varna kemičnih surovin, ki ]o je ustva-rile priroda sama. Tu se na obalab na-birajo 6oli. ki so nam potrebne za mnoge panoge proizvodnje. Če usahne Karabugaski zaliv. bo morala ta tovarna surovin ustaviti delo, kajti potem ne bo več novega  dotoka   soli  iz morja.
Razgalila se bo nedogledna, nevesela površina dna in imeli bomo na desetti-soče kvadratnih kilometrov novih sol-nih ln peščenih pustinj. In podnebje na vsem iugu naše dežele bo še boli suho, še bolj  vrofe.
A tudj to še ni vse. Velikanska vodna površina Kaepija ščiti sedai Povolžje, donske stepe in Ukrajino pred suhim je-zikom pustinje. Če zmanišamo površino Kaspija, sami odpremo pot »suhovejem«, 6ami podpremo naekok  pustinje.              _
Kaksni  bodo  torej  nasledki?               ¦
Na enem kraju uničimo pustinio. na drucjem pa io ustvarimo. Na enem kraju zbolipamo podnebje, na drugero pa ga poslabšamo
Tako ne gre. Ne smemo z drugo roko rušiti,  kar  gradi prva.
So ljudje,- ki pravijo: Ali ima smisel, gledati tako daleč v prihodnost? Saj se vse to ne bo zqodilo tako kmalu, ampak šele čez  petdeset   ali  celo  sto   let!
Mi pa ne moremo tako preudarjati. Za posameznika je petdeset ali celo sto let dolgo obdobie. Prei niso Ijudje ni-koli resno razmišljali. kaj bo če7 sto let. Vsakdo se je brigal le za sebe in za svoje trenutne koristi. Zato pa so liudje gospodarili tako kakor roparjl. Koliko premoga, nafte. gozdov in železa 6o brez smisla  uničili!
Drugače ravna socialistična družba, velikanski kolektivni človek, ki obstoji iz milijonov ljudi Njegovo živlienje se ne  šteje  po  letih,  ampak stoletfih.
Zasnoval je velikanskc delo, izvršiti hoče pravi geološki prevrat. Huda mu bo predla, če ne bo premi6lil vsega do konca, če se prebujene sile prirode obrnejo zoper njega samega.