Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za ino-aemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren ko. Izdaja časopisno založniška podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 2^ telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
KOPER. PETEK 20. APRILA 1956
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI '

KOPER
■5) n d q w
hticn
V sredo je bila v mali dvorani koprskega gledališča občinska konferenca Socialistične zveze. Zbrani delegati — 137 po številu — so zastopali nad 13.000 članov SZDL koprske občine.
Konference so se kot gostje udeležili tovariši Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik OO SZDL z Ivanom Mavscrjem, tajnikom OO SZDL, dalje predsednik Okrajne zadružne zveze Franc Kralj-Petek, inž. Peter Aljančie, predstavnika JLA in drugi.
Obširno poročilo je podal konferenci dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL Rado Pišot-Sokol. V poročilu je podrobno obravnaval politično, gospodarsko, kulturno in socialno problematiko v občini, s posebnim poudarkom na kmetijstvu, ki je najmočnejša gospodarska panoga koprskega področja. Kritično je obdelal organizacijsko stanje in povezavo z drugimi množičnimi organizacijami, zlasti z mladino, ženami, Zvezo borcev in drugimi.
Razveseljive so bile navedbe o organizacijski utrditvi Zveze, o povečanju števila članstva, ki je prav ob zadnjih volitvah naraslo za nad 1500 članov. Seveda ne gre pripisovati tega povečanja že kar povečanju števila prebivalstva, marveč gre to bolj na račun temeljite obdelave terena, ureditve evidence in pritegnitve večjega števila ljudi, ki doslej iz tega ali drugega vzroka še niso bili povezani.
Številni diskutanti so v živahni razpravi govorili o najrazličnejših vprašanjih iz dela in prakse Socialistične zveze. Zlasti so se zadržali pri vprašanju politično-ideolo-škega dela, splošnega izobraževanja, družbenega in delavskega samoupravljanja — delavski sveti, krajevni odbori, šolski sveti, reforma šolstva, napredek proizvodnje, pplproletarci v industriji, delo z mladino in ženami, odnos do dela
in družbene lastnine, kmetijstvo in napredek kmetijske proizvodnje, obdelava zapuščene zemlje itd. itd. — vse to so bila vprašanja, ki so jih delegati podrobno pretresli.
V razpravo je med drugim uspešno posegel tudi predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Albert Jakopič-Kajtimir. Ker je bilo njegovo izvajanje tako teme-
ljito — dotaknil se je vseh važnejših problemov in vprašanj, ki zadevajo našo organizacijo in družbo sploh — zdaj ob zaključku lista ne moremo objaviti vsega, kar je povedal. Zato bomo v naslednji številki našega lista objavili njegov govor.
Ob koncu so delegati izvolili nov občinski odbor SZDL, ki šteje 35 članov, 7-članski nadzorni odbor in 04 delegatov za okrajno konferenco SZDL, ki bo sredi prihodnjega meseca v Kopru.
S konference so poslali tudi pozdravni brzojavki predsedniku Titu in Mihi Marinku.	rb
PIRAN
pravilno
Preteklo nedeljo je bila v Piranu prva občinska konferenca SZDL, ki se je je udeležilo okoli 120 delegatov iz vseh krajev občine, kakor tudi več predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij, med katerimi so bili Anton Ukmar, ljudski poslanec, Emil Dolinšek, predsednik gospodarskega sveta pri OLO Koper, Jakob Draksler, sekretar Občinskega komiteja ZK in Davorin Ferligoj, predsednik občine Piran.
Konferenca je prikazala delovanje SZDL v vsej njeni obsežnosti z dobre in kritične strani. Razprava je pokazala živo zanimanje delegatov ne samo za razvoj piranskega območja, marveč tudi za obče uveljavljanje socialistične misli.
Izčrpno poročilo predsednika začasnega občinskega odbora SZDL je do podrobnosti obravnavalo vse gospodarsko, politično in kulturno dejavnost v tem predelu. Slovenske Istre. Morda se bolj kot kjerkoli čuti prehod iz starega v novo, kar vselej prinaša s seboj toliko protislovij, posebno pa še v teh na novo priključenih predelih, kjer se ponekod staro žilavo upira novemu in hoče vse pridobitve socialistične demokracije obračati po svoje; pri tem se opira le na pridobitve, vtem ko svoje dolžnosti do skupnosti zanemarja. Ta negativna težnja odmirajočega in v nove še ne-vraslega elementa preteklosti je še posebno vidna na vasi, kjer se skušajo še tu in ttim dvigniti posamez-
PROSTOVOLJNA DELOVNAt AKCIJA ZA ZGRADITEV CESTE OBROV — PREM
%? " t lf |j|l
• I :..... v W/V .
Brkine z glavno cesto
Gospodarski svet pri OLO Koper je na svoji seji v torek dne 17- t-m. obravnaval predloge okrajnega družbenega plana za kmetijstvo, trgovino in obrt ter predlog o ustanovitvi" vodne skupnosti v Kopru. Podrobnosti o teh vprašanjih objavljamo v naši prilogi (Uradni vestnik okraja Koper), podčrtati pa želimo izredno pobudo organizacije ljudske mladine našega okraja, da bi letos sodelovala pri nekaterih večjih gradbenih delih.
Na seji sveta je namreč, predsednica Okrajnega komiteja LMS tov. Marija Vogričeva poročala o sklepu mladine, da bi letos pomagala pri gradnji koprskega letališča in pri gradnji brkinske ceste Obrov — Prem. Cesta bo brkinski predel povezovala s središči tako, da bo vodila iz Brkinov do glavne ceste Reka — Postojna, na katero bi se priključila pri Premu. Gospodarski svet se je s to pobudo mladine strinjal ter določil nekaj članov, ki bodo sodelovali v štabu mladinskih brigrad.
12. aprila je bila v Izoli prva mladinska delovna akcija, ki jo je organiziral občinski komite LMS v počastitev 10. obletnice mladinskih delovnih brigad. 55 mladincev in mladink, med njimi tudi pionirji, so izkopali lil jam za posaditev dreves na prostoru, kjer je predvideno letno kopališče.
Mladinska organizacija je predvidela tudi v bodoče organizirati več delovnih akcij in s tem prispevati svoj delež pri ureditvi Izole — že omenjenega letnega kopališča, športnega igrišča, regulacije odvodnega kanala in drugih del za lepši izgled mesta. . -
V ta namen je formiran delovni štab bodoče mladinske delovne brigade. Postavljeni, oziroma izvoljeni pa so tudi komandirji posameznih čet, ki se formirajo po mladinskih aktivih.
Z to prvo akcijo je mladina Izole dokazala, da je tudi danes pripravljena prispevati po svojih močeli vse, kar služi družbenim koristim. Prepričani smo, da bo ostala mladina sledila zgledom udeležencev prve delovne akcije v naši občini.
niki na račun skupnosti, pri čemer skušajo izkoriščati ljudsko oblast in široko demokracijo v korist svoje nedotakljivosti. Takšne in podobne težnje pa bo budnost vseh članov SZDL, posebno pa še z medsebojnim tolmačenjem in poglabljanjem pravilnega pojmovanja socialistične demokracije, brez dvoma odpravila, če bo pri večini pojmovanje našega družbenega razvoja pravilno. S poglobljeno ideološko politično vzgojo širokih množic, kar naj bo prva vzporedna naloga z nalogo stabilizacije družbenega življenja v piranski občini, bodo odpravljene bistvene napake na prodorni poti SZDL v občini.
LoM
PIVKA
V nedeljo, 15. t, m., je imela občinska organizacija SZDL v Pivki konferenco, ki so se je udeležili delegati 33 osnovnih organizacij SZDL s področja te občine.
Iz poročila predsednika občinskega odbora SZDL Jožeta Guština izhaja, da so dobro delovali vaški odbori te politične organizacije v Pivki, Hrastju, Juriščah, Novi Su-šici, Volčah in drugod. V zadnjem času je zlasti poraslo število članstva, tako da je sedanje število članov (4.231) za 13,6% višje kot v letu 1955. Vzlic neustreznemu stanju v nekaterih vaških odborih je bila politična aktivnost organizacije v zadnjem letu, vzeto v celoti, vendarle na višini. Izvršenih je bilo med drugim več delovnih akcij (popravila poljskih in gozdnih poti ter razna druga komunalna dela). Vrednost teh prostovoljnih del, ki jim je bila mobilizator in organizator SZDL, znaša nad 2 milijona dinarjev.
Na konferenci so obravnavali tudi kulturnoprosvetno dejavnost in ugotovili, da niso izrabljene vse možnosti. Posebej so delegati obravnavali nezadovoljivo razširjenost političnega časopisja.
Na osnovi obširne in vsestranske razprave so na konferenci sprejeli ■vrsto sklepov v zvezi z bodočimi nalogami osnovnih organizacij SZDL pri reševanju gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov, ki so bili nakazani. Razpravljali so posebej tudi o nalogah članov SZDL v kmetijskih zadrugah, ki naj v skladu z novimi gospodarskimi smernicami doprinesejo svoj delež k okrepitvi našega gospodarstva.	J.
SEŽANA
ew mase
V ponedeljek 10. t, m. je bilo v Sežani lepo obiskana občinska konferenca SZDL, ki so se je udeležili tudi predsednik in sekretar OO SZDL iz Kopra Albert Jakopič-Kajtimir in Ivan M a v -sar ter tajnik Okrajne zadružne zveze Albin Simčič.
Poročilo o delu in stanju v občinski organizaciji SZDL, ki ga je podal predsednik začasnega občinskega oclbora tov, Bogdan Bukovec, je zajemalo vse veje družbene in društveno dejavnosti v občini, prav posebej pa je poudarjalo kmetijsko, zadružno in mladinsko problematiko. O našem zadružništvu je bilo rečeno, da nekateri kmetje še vedno nimajo za-(Nadaljevanje na 3. str.)
za praznik vsega delovnega ljudstva
Letošnji Prvi maj, veliki praznik, ki si ga je naš delavski razred po zmagi revolucije z vsem zadoščenjem proglasil za državni praznik, bomo — po občem vzdušju sodeč — praznovali posebno množično, prisrčno in svečano. Iz vse države prihajajo namreč glasovi, da bodo tudi drugod po naši domovini letos še s prav posebnim zadoščenjem praznovali Prvi maj v splošnem zadovoljstvu, ki navdaja jugoslovansko ljudstvo spričo vedno novih, pomembnih mednarodnih dogodkov v znamenju sporazumevanja in pomiritve na svetu, spričo neocenljive zgodovinske vloge socialistične Jugoslavije, ki jo je s svojo moško, dosledno in nikdar v osnovah spremenljivo mednarodno politiko ter s svojimi blestečimi marksistieiio-Icninističnimi stališči naravnost ali pa tudi posredno odigrala v korist vse bolj v svetu zmagujočega klica po enakopravnem in mirnem sožitju med narodi, četudi se Ie-ti, razen teh dveh osnovnih elementov, politično bolj ali manj razlikujejo med seboj.
Tudi iz občin našega primorskega okraja prihajajo podobna poročila o tem, kako se povsod vse množične organizacije, posebno pa Socialistična zveza, vneto pripravljajo na svečano proslavljanje praznika našega delovnega ljudstva. O pripravah za svečane akademije in baklade, ki bodo na predvečer praznika, imamo poročila že iz večine občin našega okraja, ponekod pa pripravljajo tudi večja manifestacijsko-politič-na zborovanja. V dneh 1. in 2. maja bodo organizirani mnogi množični izleti naših delovnih kolektivov iz tovarn in kmetijskih zadrug. V Hrvatinih in na Socerbu n. pr. pripravljajo domače organizacije ZB še, prav obsežne korake za sprejem in razvedrilo delovnih ljudi iz Kopra. Po hribovitih predelih se ljudje pogovarjajo o tem, kje bo na predvečer Prvega maja zagorel večji kres, med delovnimi kolektivi naših podjetij pa vlada nekakšno tiho tekmovanje glede tega, da bodo na državni praznik posebno vzorno očiščene in okrašene njihove tovarne in delovišča. Brez dvoma bodo prevladovale rdeče zastave na poslopjih in rdeči trakovi v gumbnicah naših zavednih delovnih ljudi — vse to pa spet pripravljajo sindikalne podružnice po podjetjih.
Prav je, da praznuje vseh spon osvobojeno delovno ljudstvo svoj praznik ponosno, veselo in svečano, in prav je, tla že sedaj na sestankih SZDL vneto razpravljajo o veliki vsebini in pomenu Prvega maja; končno je tudi prav, da se zlasti naša mladina po šolah radostno pripravlja na svoje prvomajske proslave, na katerih se naj prekali s svetlimi proletarskimi tradicijami praznovanja Prvega maja in se seznani z ogromnimi žrtvami naših narodov za zmago revolucije, ki omogoča prav tej mladini kar se da svetlo bodočnost. —r.
Razpust Kominforma — to je naj
novejša vest madžarske telegrafske agencije, ki pravi, da so v Bukarešti te dni razpustili Kominform. Odslej tudi ne bo več izhajalo glasilo »Za ljudsko demokracijo in za trajen mir«.
Obisk delegacije belgijske socialistične stranke v Jugoslaviji je brez dvoma pomemben dogodek zadnjega tedna ne samo za našo socialistično državo, temveč za vse napredne sile v svetu, Belgijski socialistični predstavniki so izmenjali s predstavniki Socialistične zveze delavnega ljudstva Jugoslavije gledišče o raznih mednarodnih problemih, kakor tudi o odnosih med Jugoslavijo in Belgijo. Obe ti državi imata danes iisti cilj: ohraniti mir in razvijati miroljubne odnes'e med narodi. Obenem pa je to prispevek k iskanju poti za čimtesnejše sodelovanje med raznimi socialističnimi gibanji v mednarodnem okviru.
Poslanstva glavnega tajnika Združenih narodov Ilammarskjoelda, ki
se te dni mudi na Bližnjem vzhodu, da bi pridobil Egipčane in Izraelce za svoj mirovni načrt na tem področju, bodo vsekakor nadaljnji vidnejši znaki naporov zapomirjenjena svetu. V zadnjem času je bilo namreč področje Bližnjega vzhoda po-prišče težkih spopadov, ki v končni črti niso nič drugega kot izraz blokovne politike nekaterih zahodnih držav, predvsem pa Združenih držav Amerike. Varnostni svet je napravil s tem, da je poslal glavnega tajnika OZN na tamkajšnje področje, zelo pozitiven korak. Treba je namreč razumeti, da spor med Izraelci in arabskim svetom ni v nobeni zvezi niti z resničnimi težnjami mlade izraelske države, niti arabskih dežel, ki si želijo samo, da jih velesile puste v miru graditi neodvisnost svojih držav. Kot kaže, je Hammarskjoeld uspel s svojimi načrti v Kairu. Sedaj pa je v Jeruzalemu. In vesti, ki prihajajo iz izraelske prestolnice, so kar ohrabrujoče.
Sestanek evropske komisije Združenih narodov za Evropo, ki zaseda te dni v Ženevi, je sredi borbe za aktivno sožitje med narodi velikega pomena, posebno še, če računamo, da na tem zasedanju sodelujejo predstavniki 34 držav Vzhoda in Zahoda, Gospodarsko sodelovanje med državami z različno notranjo ureditvijo je danes' nujnost, ki je ni mogoče odstraniti. V tem okviru je mogoče namreč odstraniti marsikatero oviro, ki danes razdvaja svet. Razen tega pa se s tem krepijo sile miru. Sovjetski predstavnik v Ženevi je dal zelo konstruktivne predloge za gospodarsko zbližanje med Vzhodom in Zahodom. Predlagal je vseevropski sporazum za gospodarsko sodelovanje, dalje načrt za pospešitev stikov med strokovnjaki m poslovnimi ljudmi obeh strani in končno vzpostavitev evropskega organizma za miroljubno uporabo atomske energije. Zahod tokrat ni napravil kot običajno, da je zavrnil sovjetske predloge, temveč je zahteval Samo pojasnila.
Na razjasnitev v Severni Afriki kažejo zadnje dni nekateri novi momenti. Francoski ministrski predsednik Mollet je namreč izjavil v ponedeljek zvečer po francoskem radiju, da je vlada pripravljena pogajati se s krajevnimi predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja, da bi dosegli premirje in na ta način omogočili izvedbo svobodnih volitev v Alžiriji. Jasno je, da alžirski , nacionalisti vztrajajo na tem, da se bodo razgovarjali samo na osnovi enakopravnosti. Glede na sedanji zelo napeti položaj niso redki tisti, ki računajo, da bo do takih pogajanj tudi prilo. Sicer je tudi . xes, da so sile v francoski poslanski zbornici glede alžirskega problema zelo deljene. Pa tudi v sami vladi obstajajo nesoglasja, vendar pa vse kaže> da ima vlada le ma" lo izbire: popustiti ali pa doživeti,
kot pravijo mednarodni opazovalci, novo Indokino s sVojim končnim Ngo Din Dijemom, Poslanska zbornica bo morala izpovedati svoje mišljenje. Vsako obototavljanje u-itegne samo škodovati ugledu Francije in jo spet spraviti v težek položaj. Viharju v Severni Afriki, ki gre svojo razvojno pot, se več dolgo ne bodo mogli upirali.
Bližnji obisk norveškega zunanjega ministra Jugoslaviji je po nedavnem prijateljskem obisku belgijskega ministra Spaaka vsekakor tudi razveseljiv korak h krepitvi mednarodnih odnosov. Norveški minister Lange bo prispel v našo državo 20, tega meseca, Ta obisk bo še bolj utrdil že tako dobre in prijateljske odnose med Jugoslavijo in Norveško. Obe državi imata skupne poglede na številna mednarodna vprašanja. To se je odrazilo tudi na Skupnih stališčih do določenih vprašanj v OZN m v specializiranih agencijah Združenih narodov. Razen tega je Norveška podprla Jugoslavijo v vrsti njenih akcij na mednarodnem področju. Ne" smemo pozabiti tudi tega, da izvira prijateljstvo med obema državama še iz časa vojne. Obe državi ista doživljali isto usodo, ker je Nemčija obe okupirala. Zalo je tudi razumljivo, da so bili med Jugoslavijo in Norveško takoj po koncu vojne vzpostavljeni diplomatski odnosa ji.
Svet za trgovino, gostinstvo in turizem pri okrajnem ljudskem odboru Beograda je na svoji zadnji seji sprejel zanimiv predlog ItK, da se mestni davek na promet z alkoholnimi pijačami poveča za 10 Tako zbrane dohodke nameravajo v Beogradu oddvajati v poseben sklad za pospeševanje gostinstva in turizma, pa tudi za ustanavljanje mlečnih restavracij in prodajaln brezalkoholnih pijač.
Jugoslovanska podjetja so v letošnjih prvih treh mesecih izvozila za nad 2,9 milijarde lesa in lesnili izdelkov. Podatki kažejo, da izvažamo vse več končnih izdelkov, predvsem pohištva (zlasti v ZDA).
V Pristavi v goriškem okraju so odprli nov dvolastniški blok. Zdaj imamo na jugoslovansko-italij.in-Si meji 51 blokov, oziroma prehodov.
V nedeljo je bilo v Beogradu posvetovanje o uporabi jedrske energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Govora je bilo o gradnji prvega jugoslovanskega poskusnega jedrskega reaktorja, ki ho vse naše znanstvene ustanove preskrboval z radioaktivnimi izotopi, omogočal pa tudi uporabo jedrskega žarčenja in radioaktivnih izotopov v kmetijstvu.
Golob-pismonoša je postal močnejši
S
BORISU KOVAČICU ODVZETA VOLILNA PRAVICA. Znani tržaški antifašistični borec Boris Kova-čič je prejel obvestilo volilnega urada, s katerim so mu sporočili, da je bil črtan iz volilnega seznama zaradi obsodbe fašističnega tri-bunala, ki ga je leta 1942 obsodil na 14 let ječe zaradi sodelovanja v antifašističnem gibanju. To je spet primer, da volilni urad odvzame volilno pravico človeku, ki je v času osvobodilne borbe žrtvoval vse za zmago demokracije nad fašistično diktaturo.
PRILOŽNOSTNI DELAVCI ZAHTEVAJO UREDITEV DELOVNIH IN MEZDNIH POGOJEV. Pred nekaj dnevi so se sestali predstavniki špediterskih družb. Na tem sestanku so predstavniki delavcev odločno zahtevali, da se tudi za priložnostne težake špediterskih družb sprejme točna pogodbena ureditev, ki bo ustrezala posebnim delovnim pogojem. Ti delavci naj bi ustanovili posebno skupino, ki bi jo sami upravljali in vodili, podobno kot to delajo v nekaterih tujih pristaniških družbah. Špediterji pa seveda nočejo sprejeti predlogov delavcev, ker hočejo še nadalje najemati delavce po svoji volji, pri čemer prihaja velikokrat do diskriminacij in do takšnih pogojev, ki so v škodo delavstvu.
PRVI SESTANEK MEŠANE KOMISIJE V VIDMU. V ponedeljek jo bil prvi sestanek četrtega zasedanja jugoslovansko-italijanske mešane komisije, ustanovljene na osnovi videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Na tem sestanku so razpravljali o vprašanjih, katera sta predhodno že proučila predsednika obeh delegacij. Na naslednjih zasedanjih bodo razpravljali o obmejnih propust-nicah, propustnicah za kmetovalce, pomorskih in avtobusnih zvezah ter carinskih vprašanjih,
ZBOROVANJE TRŽAŠKIH UPOKOJENCEV. Zborovanja tržaških upokojencev, ki ga je sklical sindikat upokojencev nove delavske zbornice CGIL, se je udeležilo veliko število ljudi. Na tem zborovanju je bil izčrpno orisan položaj upokojencev in navedene so bile njihove glavne zahteve. Z vztrajno borbo so sicer dosegli nekaj uspehov, vendar jih je še mnogo ostalo neuresničenih in večina upokojencev še vedno trpi veliko pomanjkanje. Upanja na izboljšanje njihovega položaja pa skoraj ni, ker je vlada v proračunu znižala za 40 milijard državni prispevek za prilagoditev pokojnin. Udeleženci
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
V	vsako hišo našega okraja SLOVENSKI JADRAN
V	njem boste našli vesti, članke, reportaže, domače, tuje zanimivosti.
Minulo leto in v začetku tega so bile svobodne, demokratične volitve v predstavniške organe v treh državah južne Azije: v Kambodži, v Indoneziji in prav pred kratkim tudi na Ceylonu. Te velitve so jasno pokazale ne samo to, v kateri smeri bi se te države rade razvijale, marveč tudi lo, katere sile vse nasprotujejo njihovi poti k boljšemu in svobodnejšemu življenju na južno-azijakem področju.
Morda prihaja glas ljudstva v deželah jugovzhodne Azije do izraza na nekoliko čuden način za naše evropske pojme. Tako se je na primer v Kambodži članu kraljevske hiše, princu Narodomu SihanukLi posrečilo zbrati okoli svoje narodne socialistične skupnosti največ ljudstva z geslom boja za neodvisnost in socialne reforme, Sostro-amidjejo, prvi »izvoljeni indonezijski premier«, je zmagal na zadnjih parlamentarnih volitvah, ker se je aktivno boril proti tistim silam, ki so še hotele deželo obdržati v odvisnosti od tujega kapitala. Združena ljudska fronta politikov Ban-daranaike na Ceylonu v Indijskem oceanu, je zbrala okoli sebe na nedavnih volitvah večino ljudstva, ker si prizadeva, odstraniti tuje kapitaliste s cejlonskih plantaž čaja ter uveljaviti neodvisno, nevtralno in nacionalno politiko.
Vsem .tem zmagovitim političnim gibanje v teh južno-azij.skih de-
želah so skupne težnje, ki s'o bile na lanski konferenci v Bandungu postavljene kol politični cilj ljudstev Azije in Afrike: nacionalna neodvisnost, nenavezanost na bloke, boj proti ostankom kolonializma in dvig življenjskega standarda. Parlamentarne volitve v Kambodži, Indoneziji in na Ceylonu so le pokazale, da so tamkajšnji narodi sprejeli kot svoja gesla bandunške konference.
Seveda pa tak, že kar elementaren izraz volje ljudstev treh južno-azijskih držav v skladu z bandun-škimi zaključki, ni bil po volji bivšim kolonialnim gospodarjem in tistim, ki si še danes prizadevajo, da bi Azijo spravili v bloke in pakte proti volji samih Azijcev. Da bi preprečili delovanje v duhu bandunške konference, so na primer proti Kambodži organizirali gospodarsko blokado prek azijskih članic SEATO pakta in Južnega Vietnama, Svobodno izvoljeni predsednik Kambodže, Narodom Sihamuk, je bil proglašen za diktatorja prav od tistih, ki odobravajo in podpirajo dejansko diktaturo Ngo Din Dijema v Južnem Vietnamu. Sihanuk je podai ostavko na svoj položaj »zaradi slabega mišljenja zahodnih sil« o njemu, vendar pa s tem ni bil dosežen skrajni cilj: Kambodža se še vedno upira prizadevanjem, da bi bila privezana za določen blok.
Tudi zmagovita združena ljudska
zborovanja so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti znižanju državnega prispevka, Nadalje zahtevajo, da se zvišajo minimalne pokojnine INPS in da se tudi za pokojnine uvede pregibna lestvica, s katero bi se izboljšalo stanje upokojencem.
Na kongresu komunistične stranke, ki je bil konec prejšnjega tedna v Trstu, je Vidali v svojem referatu povsem priznal zgrešenost politike svoje stranke, ki je bila usmerjena proti Jugoslaviji, Med drugim je dejal:
»V našem tisku in v komunističnih revijah vsega sveta govorimo danes o Jugoslaviji kot o deželi, ki je napravila znatne korake v socializem. Poudarjamo, da je Jugoslavija dežela, kjer so osnovna sredstva proizvodnje v družbenih rokah, državna oblast pa je v rokah delavskega razreda in delovnih kmetov, t. j. slojev, ki sta danes osnovni temelj jugoslovanskega življenja. Jugoslavija je ohranila svojo neodvisnost in je zavrnila vse poskuse tujcev, da bi se polastili jugoslovanskega gospodarstva. Zunanja politika Jugoslavije je politika aktivne koeksistence in miru, v notranji politiki pa je usmerjena na to, da se še pospeši razvoj izgradnje socializma.«
¥ Veliki
V	sredo 18. t. m. je priplula v pristanišče Portsmouth križarka »Or-džonikidze«, s katero sta prišla na službeni obisk v Veliko Britanijo predsednik sovjetske vlade Bulga-nin in prvi sekretar CK ICP Sovjetske zveze Hruščev.
V	Moskvi in Veliki Britaniji ocenjujejo obisk najvišjih sovjetskih državnikov za enega najpomembnejših mednarodnih korakov v zadnjem času, saj so taki neposredni razgovori med najvišjimi predstavniki dveh velikih sil brez dvorna lahko izreden zrispevek miru v svetu, V Moskvi poudarjajo ob tem obisku, da je za zboljšanje razmerja v svetu v prvi vrsti potrebno ozračje zaupanja in sodelovanja med državami, po londonskih glasovih pa gre britanski vladi ob tem obisku za to, da bi v razgovorih najvišjih »spoznala namere in politiko Sovjetske zveze.
fronta na Ceylonu ni bila obvarovana strupenih napadov. Britanski čaSapis »Daily Mail« že piše, da »bo Ceylon užival manj zaupanja in bo nebogljen« lin celo, da bo to pomenilo »nesrečo« zanj, v kolikor bodo uresničene predvolilne obljube Randaranaike. Ni dvoma, da je ta pritisk podoben onemu, ki je bil že izveden proti Kambodži, da bi zmagovito politično gibanje ostalo v mejah dejavnosti, ki ne bi ogra-žala tujih kapitalističnih in kolonialnih interesov.
Take in podobne grožnje pa ne letifjti ,v zadnjem času samo na malo Kambpdžo in Ceylon. Ameriški list »New York Journal American« je nedavno obtoževal Japonsko kot državo, »ki bi vse bolj rada sedela ,na robu«. S tem je bila vs'ekakor izražena nejevolja zaradi mile proazijstke politike sedanje japonske vlade, ki "pa seveda mora upoštevati splošne težnje v Aziji.
Seveda pa take grožnje in pritiski ne morejo biti odločilnega pomena v smeri zadušitve sodobnih političnih teženj v Aziji, ker so te izraz splošne volje njenih ljudstev. V Aziji so se »po drugi svetovni vojni pojavile nove sile«, je opozarjal te dni novoizvoljeni indonezijski premier Sostroamidjojo, »in one želijo vzpostaviti nov red v bodočnosti«. Težko je nasprotovati takim silam.
BONN. — Zahodnonemški tisk je objavil poročilo, da je vrhovni poveljnik Atlantskega pakta v Evropi general Griinter j^idal ostavko na svoj položaj. Večina listov je prepričanih, da so osebne spremembe v vrhu Atlantskega pakta rezultat krize, v katero
zašla ta organizacija zadnji čas zaradi razhajanja držav članic pri ocenjevanju sedanjega mednarodnega položaja.
TIRANA, -+• Prvi sekretar albanske partije dela Enver Ilodža je objavil v partijskem organu članek, v katerem se solidarizira s sklepi XX. konrgesa SZ, zlasti pa z obsodbo Stalinovega kulta osebnosti, ki da je »povzročil Sovjetski zvezi tolikšno škodo.«
PRAGA. — Predsednik češkoslovaške vlade Siroky je potrdil, da je bil izpuščen iz zapora pomočnik zunanjega ministra Artur London ter da bosta izpuščena tudi Vavro Hajdu in Evgen Lebl, ki sta bila na procesu proti Slanskemu obsojena na dosmrtno jččo, hkrati pa je izjavil, da ni nobenega dvoma o krivdi Slansltega in Kle-mentisa.
(Nadaljevanje s 1. str.) upanja v svoje lastno zadruge, v katerih da ne vidijo perspektive lastne dobrobiti. Pri kritičnem obravnavanju mladinskega vprašanja pa je bilo podčrtano med drugim to, da se je to vprašanje vse preveč formalistično prepuščalo zgolj mladinski politični organizaciji in da je bilo premalo storjenega za aktivno vključevanje mladine v družbeno stvarnost (v vseh svetih pri občinskem ljudskem odboru na primer ni vključen niti en mladinec).
Sledila je razgibana razprava, v kateri so sodelovale tudi žene, o vlogi žene v naši družbi, o preobrazbi in vzgoji družine, o pomenu raznih ženskih društev, društva prijateljev mladine itd. Sama diskusija pa je potrdila analizo, podano v predsedniškem poročilu, glede izrazitih slabosti, ki vladajo v občinski organizaciji SZDL in ki jih je treba po nakazanih smernicah odpraviti.
Od okrajnih predstavnikov so v razpravo posegli tovariši Mausar, Simčič in Albert Jakopič-Kajtimir, ki je ugotovil razliko med politično aktivnostjo za časa borbe in današnjim stanjem. V času borbe, je dejal, so se člani OF temeljito za-
IZ MATERIJE
Pred kratkim smo ustanovili v Materiji društvo Svoboda, Vanj so se vključili vsi dosedanji člani PGD Materija, pa tudi drugi, zlasti mladina. V okviru novoustanovljenega društva že deluje pevski zbor, ki ga vodi tov. Ana Zupan, referent za prosveto pri ObLO Hrpelje. Pevci"hodijo na vaje redno dvakrat, na teden in so zelo disciplinirani. Z delom je začela tudi dramska skupina, ki pa ima zdaj še malo članov.
Zelja nas vseh je, da bi imela naša Svoboda čim več članov in najboljše uspehe.	E. K.
vedali, za kaj se bore, danes pa Socialistična zveza na terenu premalo osvetljuje naše sedanje cilje, za katere se borimo, čeprav bi se morali tudi člani SZDL danes prav tako zavedati, da se borimo in se moramo še vztrajneje boriti za socialistične odnose, za izgradnjo socializma, s tem pa za boljše življenje nas samih. Imamo celo pojave, da so člani naše politične organizacije tudi takšni posamezniki, ki v svojem delu in s svojimi kon-
kretnimi postopki delajo proti naši socialistični ureditvi. Svoj govor je tovariš Jakopič zaključil z razpravo o našem gospodarskem položaju ter o pomembni mednarodni vlogi Jugoslavije v povojnih letih.
Končno je konferenca izvolila novi občinski odbor SZDL, nadzorni odbor in 25 delegatov za okrajno konferenco. Za predsednika občinskega odbora je izvoljen spet Bogdan Bukovec, za sekretarja pa A v g u s t K odri č.	—r
ILIRSKA BISTRICA
Minulo nedeljo se je zbralo v Ilirski Bistrici nad 100 delegatov terenskih organizacij SZDL. Z veseljem moremo ugotoviti, da je bil to zares delaven posvet:, na katerem so formalnosti odstopile mesto sproščenemu in odkritemu vrednotenju političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na področju njihove občine. Uvodni referat tamkajšnjega predsednika Socialistične zveze tovariša Alojza Celigoja in pestra diskusija številnih delegatov je predvsem potrdila, da njihova prizadevanja v smeri utrjevanja osnovnih organizacij SZDL in pridobivanje novih članov niso bila odveč, saj so uspeli v zadnjem času vključiti blizu 450 novih članov. Konferenca pa je pokazala tudi, da je na področju njihove občine, razen že utrjenih delavskih svetov, zaživela vrsta drugih oblik neposrednega upravljanja državljanov, tako predvsem šolski sveti, ki niso usmerili svojega dela le v reševanje težav okoli pomanjkanja primernih učnih prostorov, temveč posvetili skrb tudi številnim vzgojnim problemom mladine. Socialistična zveza v Ilirski Bistrici pa bo — kot je pokazala konferenca — v bodoče uživala vse-
TXSKOVNA KONFERENCA SAP IN TURIST BIROJA
: a
Svet za promet OLO Koper je že večkrat razpravljal o možnostih izboljšanja prometnih zvez med našimi obmorskimi kraji in zaledjem. Lanskoletna praksa je namreč pokazala, da bo nujno potrebno letos povečati kapaciteto prevoznih sredstev, saj pričakujejo v poletni sezoni znaten dotok gostov. V želji, da bi razbremenili avtobusni park, ki ga ima na razpolago koprski okraj za vožnje na daljših relacijah, in da bi izpopolnili število lokalnih prog, ki nujno zahtevajo povečanje, je pred nedavnim Svet za promet predlagal reorganizacijo prevoza na progi Piran—Ljubljana. Sklenil je, da bi na progi Piran—Kozina obratovali avtobusi, potem pa bi potnike prevzel motorni . vlak. S to rešitvijo bi letos obstajali med sezono samo
Za lepšo zunanjost
Marsikdo se zelo težko poslovi od tega, kar je staro. Zato ni čudno, da so imeli tudi »Napoleonovi« kostanji v Gregorčičevem drevoredu v Postojni svoje pristaše in vne'e zagovornike.
O tem drevoredu, ali bolje o kostanjevih drevesih, je bilo že več tlet govora. Predmet razprave so bili tudi na številnih zborih volivcev in množičnih sestankih. Kostanji, kj so bili zelo stari. So res v poletnih mesecih nudili hladno senco, vendar pa so obenem povzročali hišam, ki stojijo vzdolž drevoreda, skalno vlago in senco, ki v Postojni ni kaj zaželena, saj imamo prav tu zelo malo vročih dni. Razein tega so globoko razraščene korenine povzročale stalne okvare na cestni kanalizaciji in električnem omrežju. Zato so se na enem izmed lanskole nih zborov volivcev odločili, da je nujno podreti kostanje ki na njihovo mesto zasaditi nova, mlada drevesa. To so tudi uresničili in prav te dni že zasa-jajo nov drevored namesto podrtih kostanjev	»Št-na«
dve direktni avtobusni progi med Piranom in Ljubljano, namesto lanskoletnih 8. Razen tega pa bi se kombinirani prevoz časovno podaljšal za najmanj 40 minut, se pri tem podražil za okrog 200 dinarjev ter onemogočil potnikom prevoz prtljage, ker le-te motorni vlak ne sprejme.
S temi navedbami je predstavnik podjetij SAP Ljubljana in TURIST BIROJA Ljubljana na tiskovni konferenci v torek zvečer v Ljubljani označil sklep okrajnega Sveta za promet kot nezadovoljiv ter dejal, da kombinirani prevoz, ki je dražji in časovno zamudnejši, ne ustreza osnovnim principom razvoja turizma. Na tej konferenci je prišlo do izraza tudi mišljenje, da avtobusnemu podjetju ne more nihče diktirati višje prevozne cene, kot jo izkazuje njihova kalkulacija. Zato bi se dogodilo, da bi direktni avtobusi podjetja SLAVNIK in SAP obdržali svojo dosedanjo ceno na tej relaciji, medtem, ko bi se kombinirani prevoz z železnico in avtobusi znatno podražil. TURIST BIRO in SAP Ljubljana sta pa pripravljena pomagati pri reševanju vprašanja avtoparka v našem okraju, kjer v velikem delu ni železnice, z lastnimi prevoznimi sredstvi in nikakor ne uvidita potrebe, da bi s 3. junijem imeli samo 4 direktne vožnje na dan, kot je predvideno v letošnjem voznem redu. Ce pri tem upoštevamo tudi to, da bodo v letošnji sezoni obratovale še redne proge Bled—Ljubljana— Trst, s priključkom do Benetk, razen drugih inozemskih, je razvidno, da ima SAP na razpolago dovolj avtobusov in da je pripravljen izpopolniti prometne zveze v našem okraju, SAP daje na razpolago prevozna sredstva, ki bi omogočila hiter in cenen prevoz.
Na tej tiskovni konferenci je predstavnik SAP Ljubljana omenil, da je njihovo podjetje lani prepeljalo nad milijon 700 tisoč potnikov in da so z lastnimi avtobusi prevozili nad milijon 500 tisoč kilometrov.
stransko pomoč tam nastanjenih enot Jugoslovanske ljudske armade. Njihovi predstavniki so se obvezali, pomagati Socialistični zvezi no le pri kulturnoprosvetnem delu, temveč s predavatelji in vsemi razpoložljivimi tehničnimi rekviziti pri ustanavljanju in razvijanju mladinskih strokovnih krožkov in organizacij. Z odobravanjem pa je bila na konferenci sprejeta tudi ugotovitev predstavnika mladine, ki je v imenu svojih sovrstnikov izjavil, da si mladina želi velikih delovnih akcij v brigadah, ker so se v njih vzgajali k delu in tovarištvu,
Glede na skromno število kmetovalcev, včlanjenih v petih kmetijskih zadrugah na področju njihove občine, je pokazala diskusija, da je potrebno vztrajno in potrpežljivo prepričevati kmetovalce in pri zadrugah ustanavljati takšne odseke, ki bodo v najkrajšem času koristni tako za skupnost kot za posameznika.
Toplo pozdravljen od prisotnih je ob zaključku konference priporočal zbranim predsednik okrajnega odbora SZDL tovariš Albert Jakopič-Kajtimir, da si naj nenehno prizadevajo, vključevati v Socialistično zvezo nove člane in da naj tako skrb. za mladino, kot tudi skrb za poglobljeno delo pravkar zaživelih svetov in komisij, postane naloga in skrb vseh.
—že k
Podjetja, ustanove, zadruge, naročite se na Slov. Jadran s prilogo
URADNI VESTNI K
ki objavlja uredbe, odločbe in druge uradne objave OLO
Koper in vseh občinskih ljudskih odborov.
Delo zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici se je v tem času v mnogočem izboljšalo, posebno pa je bil dosežen lep uspeh na pod-dročju zaščite mater in otrok, saj je bila vse do nedavnega Ilirska Bistrica znana po najvišji umrljivosti dojenčkov. Tako je na primer leta 1949 dosegla umrljivost otrok do enega leta starosti žalostno številko 22 %, takrat najvišji odstotek v Sloveniji. Z dobro organizacijo preventivne službe, predvsem pa z pojačanim patronažnim in zdrav-stveno-prosvetnim dolom po vaseh, je uspelo to visoko umrljivost otrok zelo znižati, saj je na primer leta 1955 znašala umrljivost dojenčkov le še 2.5%.
Zelo se je izboljšalo tudi delo v ambulanti. V zadnjem času so nabavili precej najpotrebnejše opreme, avtoklav za sterilizacijo in podobno. Lansko leto so nabavili tudi nov UKW aparat, s čimer se bolnikom in socialnemu zavarovanju prihranijo veliko stroški, saj so morali hoditi prej bolniki na obsevanje na Reko ali v Ljubljano. V sklopu ambulante so uredili tudi klinični laboratorij, ki s svojimi preiskavami prispeva k hitrejši in pravilnejši diognozi. Nabavili so nov rentgenski aparat in protitu-berkulozni dispanzer premestili. V letu 1955 je bilo izvršenih v zdravstvenem domu"18.289 pregledov bolnikov. Z dobro organizacijo dela in varčevanjem se je posrečilo domu v lanskem letu precej znižati ceno storitev, saj je najnižja v koprskem okraju.
V sklopu zdravstvenega doma sta še zdravstveni postaji v Knežaku in Zabičali, kjer pa so težave s
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V IZOLI
V	petek je bila v dvorani »Ljudskega doma« v Izoli IX. redna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so sprejeli več važnih sklepov.
V	statutu občinskega ljudskega odbora Izola je bilo ustanovljenih 10 svetov, od katerih jih devet že deluje, za poslednjega pa člani doslej še niso bili imenovani. Da bi razbremenili delo sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo, so izvolili sedemčlanski svet za varstvo matere in otroka. Omenimo naj, da je med izvoljenimi pet žena, med njimi tudi predsednica sveta.
V	pretežno industrijski Izoli, kjer je mnogo mater zaposlenih v industriji, bo imenovani svet lahko opravil velike naloge. Skrbel bo za matere, ki žive v težkih življenjskih pogojih in za otroke, ki so zaradi kakršnih koli vzrokov prepuščeni sami sebi, Prav posebno skrb bo moral posvetiti mladim, neizkušenim materam in neurejenim družinam, kar ne vpliva vzgojno na otrokov razvoj.
V	pododbor koprske skupnosti (rižanski predel, Izola, Piran — kasneje tudi ostale občine okraja) je občinski ljudski odbor imenoval dva zastopnika, Pododbori, ki se ustanavljajo v občinah, bodo skrbeli za melioracije, zavarovanje pred hudourniki, za izkoriščanje obmorskega pasu in vodovoda. Glavna dela bi bila trenutno v Ko-
prostori. V Knežaku so sicer premestili ambulanto iz neke neprimerne privatne hiše v zgradbo krajevnega urada, kjer ima sedaj zelo lepe prostore. Težje pa je r Zabičali, kjer je zdravstvena postaja tudi v neki privatni hiši, pri čemer pa ambulanta sploh nima čakalnice in morajo ljudje čakati na zdravnika kar v družinski kuhinji,'kar je seveda neprimerno in. nedopustno, Zato bi bilo nujno potrebno za zdravstveno službo obnoviti in urediti eno izmed tamkajšnjih zgradb bivše italijanske vojske, ki sedaj ne služijo ničemur in jih zato . tudi nihče ne vzdržuje ter zato hitro propadajo. Ali pa naj se za zdravstveno postajo uredijo potrebni prostori v zadružnem domu, kar ne bi zahtevalo skoraj nikakršnih stroškov.
— vel.
pru, v Izoli bi prišle v poštev melioracije in hudourniki. Za izvedbo del je OLO Koper nabavil iz zveznih sredstev in tuje pomoči moderne stroje.
Nadalje je sprejel občinski ljudski odbor več odlokov: o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov, o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve in o opravljanju gostinskih sot-ritev izven poslovnih prostorov. V zvezi z novejšimi predpisi o odvajanju 10% na plače delavcev in uslužbencev v občinske stanovanjske sklade, iz katerih se črpajo sredstva za gradnjo novih in popravilo starih stanovanjskih stavb, je bil sprejet odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš in imenovan upravni odbor, ki bo skrbel za pravilno izkoriščanje sredstev. V preteklem letu je bila z občinskim odlokom predpisana občinska doklada na dohodnino. Ta sredstva se sedaj v celoti vračajo davkoplačevalcem na ta način, da se bodo s tem krile potrebe za gospodarski, zdravstveni in kulturni napredek vasi. Z odlokom je bil ustanovljen sklad za napredek vasi in imenovan poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh krajevnih odborov in kmetijskih zadrug. Zaradi izredno slabih izkušenj iz preteklih let je bil na seji sprejet odlok o prepovedi šotorjenja na območju občine.
2e skoraj pred letom dni, točeo: dne 16. junija 1355, sta dva mladinca, zaposlena v obrtni delavnici »Steklo« v Izoli, s pismeno vlogo opozorila svet za gospodarftvo pri občinskem ljudskem odboru v Izoli, da pri njib v delavnici ni vse v redu. Opozorila sta na vedenje upravnika Vladimira Blaja, ki se je nenehno opijal, po svoje in samolastno manipuliral z delavnico, strankami in denarjem, uničeval račune ali pa jih niti ni izdajal in sploh vpeljat nekakšno divje poslovanje, ki ni imelo z našo socialistično prakso nobene zveze. Čakala sta in čakali so drugi pošteni člani kolektiva, kdaj se bo kdo zganil in napravil konec takemu divjemn poslovanju — a zaman.
Miniti je moralo skoraj leto dni, da je zadeva končno lc prišla do svoje rešitve — toda ne po zaslug! opozorjenih organov na občini. Letos v januarju je namreč Narodna banka blokirala tekoči račun »Stekla«, ker poslovanje ni bilo v redu. Upravnik Blaj pa si iz tega ni storil veliko. Mimo banke je od strank prejemal denar, izplačeval predujme, potnine in dnevnice in kar naprej in vedno bolj pil.
To končno le ni moglo več tako naprej, ker so se pritoževali predvsem delavci v podjetju. Ze prva manjša revizija je pri Blaju ugotovila samo v ročni blagajni primanjkljaj «.860 din. Blaj je flegmatično dejal, da ne ve, kje naj bi denar bil, da pa ga bo že nadoknadil. To kaže, kako malomarno in neodgovorno j» posloval, kot da bi bilo podjetje njegova last. Kaj bo ugotovila šele podrobna preiskava, si po vsem tem lahko predstavljamo.
Iz vsega pa sledi dober nauk. Pohvalno je namreč, da so že od vsega začetka mladinci, zaposleni v podjetju, dobronamerno opozarjali pristojne organo na čudno vedenje upravnika Blaja, da pa se ti organi niso zganili in niso storili svoje dolžnosti. Ce bi bili takoj tedaj Intervenirati, bi bilo mnogo tega odpadlo — žalosten položaj v podjetju, zlasti pa velika gospodarska škoda, ki jo trpi predvsem občina. To nas uči, da je treba upoštevati in preveriti vsak odkrit migljaj s terena, zlasti pa še tako resno opozorilo kot v gornjem primeru.	rb
Ivanu Goreaanu ob upokojitvi v slovo
SKUPŠČINA ZDRUŽENJA GRADBENIH PODJETIJ V PORTOROŽU
V sobot» 11. t. m. je bila v Portorožu lelna skupščina Združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala LRS. Ob tej priložnosti so se gradbeniki in izdelovalci gradbenega materiala temeljito pogovorili o delu in težavah v preteklem letu ter sprejeli nekatere sklepe.
Večji del razprave se je gibal okrog vprašanj, ki se nanašajo na cene gradbenih storitev, obratne kredite, uvajanje gradbenih novitet, na kadre in sistem nagrajevanja v gradbeništvu.
Glede cen gradbenih storitev so delegati podjetij — članov združenja soglasno ugotovili, da niso danes te cene v nobenem pravem razmerju s cenami drugih storitev ali dobrin. Po splošnem je glavni razlog za ta pojav v dejstvu, du je proizvodnja gradbenega materiala obremenjena s prevelikimi družbenimi dajatvami industrije, ki ta material proizvaja. Pri cementu znašajo na primer te dajatoe 45 % od prodajne cene, pri opeki 50 % in pri strešniku 41%. -Če dodamo k temu ugotovitev, da znaša indeks tako imenovane tehnične opremljenosti gradbenih podjetij pri nas povprečno komaj 0,12 — v razvitejših državah znaša ta indeks 0.80 in celo 1 — tedaj je jasno, da ne moremo graditi po ceni, ki bi bila v. skladu z ostalimi cenami.
Za povečanje hitrosti graditve, in že s tem tudi za njeno pocenitev, je pomembno uvajanje novitet (uporabe novih gradbenih materialov, novih delovnih metod itd.). To gre gradbeništvu nekam počasi od rok. Enoletni obstoj sklada za napredek proizvodnje pri zvezni gradbeni zbornici še ni mogel dati nekih posebnih rezultatov, gradbena podjetja sama pa so precej »nezaupljiva« do raznih novosti. To stanje bo treba temeljito spremeniti, še prej pa ustvariti materialne pogoje, da do tega pride: uvesti oziroma razširiti bo treba moderno industrijsko proizvodnjo tipiziranih gradbenih elementov in podjetjem dati tako ali drugače sredstva, ki jih rabijo za nabavo modernejše opreme (n. pr. cevnih gradbenih odrov itd.).
Glede kadrov je skupščina ugotovila precejšen napredek. V zadnjih petih letih se je število vajencev (zidarskih, tesarskih, grad-beno-kovinarskih in mizarskih, inštalaterskih in kamnoseških) povečalo od 515 na 1.137. Ni pa tako zadovoljivo stanje pri gradbenih delavcih v rednem delovnem razmerju. Zato je skupščina sklenila, da doseže novi upravni odbor ustanovitev dveh šol, in sicer republiške šole za kvalificirane in eventualno visoko kvalificirane opekar-je ter triletne šole za apneničarje. Ta sklep kaže, da se združenje za-
veda, tla je treba začeti pri osnovi, to je pri materialu oziroma kadrih, ki ta material izdelujejo. Od tega ne zavisi samo cena, temveč tudi kakovost vsega, kar gradimo.
Zelo mnogo je bilo na skupščini goVora o sistemu nagrajevanja v gradbeništvu. Tu so diskutanti upravičeno poudarjali specifičnost gradbene stroke. Zavzemali so se
Tudi Divača je že prispevala lep delež k splošnemu uspehu krvodajalske akcije v koprskem okraju. Najprej so sklicali na posvet zdravstvene delavce, člane RK in zastopnike gospodarskih organizacij. Formirali so poseben štab in si razdelili delo. Po začetnem skromnem načrtu naj bi zbrali okrog 150 krvodajalcev. Na več niso upali, ker je to pri nas nekaj novega, do vseh novih zadev pa iina.io naši ljudje nekakšno nezaupanje. Da bi to nezaupanje odstranili in pojasnili ljudem pomen krvodajalske akcije, so priredili po vaseh predavanja, l.a katerih so zdravniki pojasnjevali zadevo in bodrili prebivalce, naj se odzovejo pozivu za oddajo krvi. Uspehi seveda niso izostali. Zbrali so nad 560 prijav! Ekipa zavoda za transfuzijo krvi se je morala zadržati v Divači kar tri dni: 12., 13. in 15. t. m.
Nekatere vasi so se odrezale slabše, vso pohvalo pa zaslužijo vasi, ki so dale: Senožeče 61 krvodajalcev, Laže 13, Potoče 11, Dolenja vas 13, vasi iz Vremske doline 41, Rodik 14, Barka 10 itd. Dobro se je izkazal tudi kolektiv železniške postaje in sama Divača z okoliškimi
SLABE PRIPRAVE
Minuli teden je bila tudi v hr-peljoki občini krvodajalska akcija. Ekipa za transfuzijo krvi je obiskala številne vasi, vendar pa je bil odziv bolj slab, ker niso bili ljudje pripravljeni. Niso bili poučeni o važnosti akcije in darovanja krvi, niti o tem, da odvzem krvi nima nobenih škodljivih posledic za človeka, za skupnost pa jo izrednega pomena. V bodoče bo treba ob takšnih priložnostih prej več predavanj, ki naj bi jih po možnosti spremljali filmi.	V.
za sistem, v katerem bi plače za-visele direktno od ustvarjene proizvodnje. Določen del prodajne cene vsakega gradbenega dela naj bi šel za plače in s tem delom naj bi gradbena podjetja prosto razpolagala (seveda v skladu s splošnimi predpisi in določbami tarifnih pravilnikov posameznih podjetij). Razprava o tem vprašanju je rodila sklep, da se bo lotilo združenje v sodelovanju z republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev ter Društva inženirjev in tehnikov LRS temeljite analize in da bi na tej osnovi izdelalo nov predlog. fr.
vasmi, enako pa tudi pripadniki JLA s področja občine.
Posebno pohvalo zaslužijo uslužbenci občinskega ljudskega odbora v Divači, ki so se skoraj vsi odzvali akciji in dali kri.
Da je akcija tako lepo uspela, je zasluga zlasti nekaterih, ki so vložili veliko truda v to delo. Pohvalo zaslužijo zlasti naslednji udeleženci akcije: Ciril Kobal, Dragica Jež, Jože Rešaver, Stane Sajn, Pepca Dolgan, Jože Perhavc, Pavla Kuret, Jakob Skok, Frankovič Anton, tovariš Kurent, Antonija Benčič, Anton Planine in drugi. Vsi so žrtvovali veliko svojega časa, nekateri celo svoj dopust v ta namen. Vsi pa, ki so darovali svojo kri, imajo prijetno zavest, da so storili plemenito delo v korist svojega bližnjega in vse naše skupnosti.	— r
SPET GOZDNI POŽAR
Na pašniku in v gozdu agrarne skupnosti vasi Bač pri Knežaku je minuli četrtek izbruhnil požar, ki je zaradi suhe trave z neznansko naglico zajel široko področje. Na mesto so takoj prihiteli gasilci iz Bača, Koritnic, Pivke, Zagorja, Knežaka in Ilirske Bistrice, ob koncu pa še iz Postojne, vendar pa ti niso biti več potrebni. Nad 120 gasilcev je kmalu omejilo in nato pogasilo požar, ki je grozil zajeti ves gozd, iz česar bi lahko nastala še večja škoda. Ogenj je uničil okrog 50 ha pašnikov in 5 ha gozda. Skoda je precejšnja. Vzrok požara ni znan, opozarja pa vsekakor na vso previdnost pred ognjem v naših gozdovih.
Berite in širite SLOVENSKI JADRAN Naš list vas redno obvešča o dogodkih doma in po svetu.
.imeli svojčas gradnje brez načrtov, zakaj ne bi bilo tudi nasprotno? Bodočim pokolenjem pa bodo podobni dokumenti govorili o tem, koliko dobre volje je bilo med nami in koliko pripravljenosti, da naredimo velike stvari. In to tudi ni 'kar tako.
V Materiji sem imel priložnost videli kaj čudno podjetje. Ne zaradi tega, ker bi morda proizvajali kak senzacionalen izdelek. Je prav navadno mizarstvo, le da ni nikjer registrirano in da delavci že leto dni nisO dobili plače. Morda bo ikdo vprašal, od česa so živeli. Takole sproti, iz rok v usta, kot pravimo. Delali so največ za zasebnike, ki so plačevali v gotovini, in kar sproti delili plačni sklad. Registrirali pa niso podjetja, ker u-pravnik ni imel časa in ker se mu je zdelo neumno »vreči stran« 6 jurčkov za registracijo. Tako je namreč sam razložil to zadevo.
»Pomagaj si kakor veš in znaš«, so me poučili pri Kovinarju v Pivki, ko sem jih povprašal odkod 39 (devebinlrideset) milijonov viška, ki so ga »našli« pri njih. Imel sem namen, da jih prosim, naj upoštevajo tudi mene, ko bodo to delili, zdaj me pa nič več ne vleče zraven, ker sem zvedel, da bodo to delo opravili drugi faktorji. Lani so mamico banko prinesli okrog za nekaj milijončkov, je prostodušno povedal knjigovodja, ki iz s'rca obžaluje. da se je letos obrnilo nekoliko drugače. Kaj moremo.
Nadaljevanje prihodnjič Vaš Vane
Minulo soboto se je zbralo nad sto prijateljev in stanovskih tovarišev Ivana Gorečana, upravnika bivše okrajne pošte v Postojni, tla se poslovijo od njega. Tovariš Go-rečan je namreč upokojen in v soboto so se v prostorih postojnske pošte poslovili od njega sodelavci in prijatelji.
Ivan Gorečan je nastopil službo leta 1916 kot pomožni poštni uradnik v Vojniku pri Celju. Služboval je nato na Koroškem, v- Ptuju, v Mariboru, Vuzenici in drugod. Od leta 1924 do 1040 je bi! upravnik pošte v Vojniku. Tedaj so ga za-•radi njegovega naprednega mišljenja premestili v Slatino Radence. Po osvoboditvi pa je nastopil službo kot upravnik pošle v Slovenskih Konjicah. Bil je nato upravnik okrajne pošte v Poljčanah, od januarja 1951 pa v Postojni.
V Postojni si je tovariš Gorečan pridobil veliko prijateljev. S svojim aktivnim delom na pošti in po množičnih organizacijah je prispeval svoj delež k razvoju Postojne. Zlasti je lepo poskrbel za ureditev poštnega poslopja v Postojni, saj je to mod najsodobnejšimi v državi. Razen tega je na poštnem
ALI BOMO LAHKO OBDELOVALI NAŠO ZEMLJO?
Že več let trajajo melioracijska dela ob hudourniku Karonji. Lani je liil že spomladi skopan po sredini doline na levi strani ceste, ki vodi v Marezige, zbirni jarek. S tem izkopom so bile presekane vse ceste, razen ene. Zato so morali kmetje, ki imajo svojo zemljo blizu tovarne »Stil«, voziti prav do Kampela in potem nazaj, če so hoteli priti na svoje njive. To jim podaljša pot skoraj za tri kilometre.
Pozimi pa so izkopali še odvodne jarke in s tem presekali še zadnjo cesto, po kateri so lahko kmetje vozili na svoje zemljišče. Kakih 25 ha zemlje je iako ostalo brez vsake dovozne ccstc. Čas hiti in treba je začeti s setvijo koruze tudi v onih predelih, kjer jc bila doslej nevarnost slane. Na pristojnih mestih smo prizadeti že poskušali urediti zadevo tako, naj bi na najprimernejšem mestu postavili zasilni most čez jarek, da hi -lahko prišli kmetje z vozom na svoje njive. Vendar pa jc bilo vse zaman.
Težko jc to razumeti sedaj v času, ko govorimo o pospeševanju kmetijstva 111 kmetijske proizvodnje. Prav gotovo nam ne bo 1 čast, da bo v tem primeru okrog 25 ha najboljše obdelovalne zemlje ostalo zaraščene s plevelom samo zato, ker ni mogoče postaviti niti zasilnega mostu čez jarek.
Ivan Prolog Koper, Skocjan 13
ZAKAJ PODRAŽITEV
Zadnje čase so vedno bolj pogosti primeri, da delovni kolektivi večjih tovarn skupno z uslužbenci javnih ustanov ustanavljajo dclavsko-usluž-benske restavracije, v katerih dobijo hrano po zmerni ceni. Namen teli gostišč je, da nudijo tistim, ki imajo
balkonu ljubeče gojil lepe nageljne, ki so bili vedno njegov -konjiček«. Aktivno jc sodeloval v prosvetnem društvu in socialistični zvezi.
Ob tej priložnosti mu vsi želimo še mnogo let življenja v zasluženem pokoju.	»Slina«
začetne ali pa relativno nizke plače, kvalitetno hrano po njiin dosegljivih cenah, da niso vezani na prehranjevanje v gostilnah in restavracijah, ki stremijo za čimvečjim zaslužkom. V Kopru pa je vprašanje cenene hrane dokaj pereče. Deluje delavska restavracija tovarne »Tomos«, ki posluje prvenstveno za njihove delavce in nameščence. Kazen nje jc še Delav-sko-uslužbenska restavracija v Gregorčičevi ulici (bivša menza št. l), ki pa tudi nc more zadostiti vsem potrebam. In to jc v Kopru vse, zakaj okrajna menza »I*ri pošti« je s 1. aprilom zvišala cene obrokom. Tako je doslej zaračunavala za kosilo 139 dinarjev, za večerjo !)3 dinarjev, torej mesečno od 6.7(1(1 do 7.000 dinarjev, odslej pa zahteva za nič boljšo hrano, kol jc bila v marcu, 9,:!00 oziroma H.CIO dinarjev. Postavlja se dvoje vprašan.':: kako lahko naroči abonent oba dnevna obroka pri plači do 1^.000 dinarjev in zakaj je rcslravracija /.višala cene hrani za tako vsoto, lto se po drugi strani cene živilskih predmetov na trgu niso zvišale. Vsekakor cena mesečnega abonmaja v tej restavraciji ni opravičljiva.
Prav zato pa jc tudi nujno, da se množične organizacije in vodstva podjetij, katerih delavci in uslužbenci so prisiljeni, da se hranijo v meiizali, razmislijo in se pozanimajo, kje Jo vzrok podražitvi.
Abonent
IZ PIVKE
Dne 19- in 20, t. m. bo republiški Zavod za transfuzijo krvi že tretjič po osvoboditvi zbiral kri na Pivki. Občinski odbor R.v ima doslej nad '0 pri javi janih krvodajalcev. Predvidevajo pa, da se bo to število še nekoliko povečalo. Občinski odbor RK je zakadi popularizacije te plemenite akcije priredil po nekaterih večjih podjetji!» predavanja o pomenu dajanja krvi.
Tudi tokrat s'e bomo sprehodili najprej po Kopru. Vem, da mi bo-ate . očitali, da se vse preveč zadržujem po gostilnah in podobnih turističnih ustanovah, pa ne morem pomagati. Zadnjič sem si na primer zaželel pivo, pa stopim k sosedu Turistu, ki so ga svojčas imenovali Taverna, in naročim steklenico. »Nimam s čim odpreti,« je povedal natakar Joško. »No, če ni hujšega,« sem rekel, »si bom že sam pomagal.« Pa vseeno nisem dobil piva. Joško je namreč povedal, da je treba popiti najprej tisto iz sodčka. Ker pa meni ni bilo do tega, sem ga samo še vprašal, odkod tako »naredjenje«. »Kaj vas pa to briga.« mi je vljudno zabrusil. S tem sva tudi krnčala najin prija'eljski po-menek v znaku popolnc-ga razumevanja in kulturne postrežbe.
Zavil sem še' v Triglav, kjer so dajo bolj pogovorili. Zdi se mi, da gredo svojim gostom celo malce preveč na roko. Ce bi jaz imel tam (kaj besede, bi jim že ne dovolil, da eMšijo sVoje perilo 'na oknih in balkonih. To na drugi strani pome-
ni, da lahko tudi perejo in likajo v sobah, kar je res nekoliko prehuda. Pa tudi tak reprezentativen hotel ni preveč reprezentativen, ko ga gledaš okrašenega s srajcami in spodnjimi hlačami.
Ko sem si takole ogledal glavne stvari, me je pritegnil še lepak na vratih hotela Galeba. Lepak je vabil mimoidoče na čevabčiče in druge prav tako pomanjkljivo napisane specialitete. To je res grdo za takšen hotel, da ne znajo pravilno napisati tega, kar nudijo gostom.
Mimogrede sem naletel na sejo okrajnega sveta za urbanizem, ki jc ravno razpravljal o izolskem ve-leprojek u. Občinski možje v Izoli so namreč že naročili načrt za gradnjo prekmorsko pristanišče. Vse kaže. da le ni ta.ke stiske za denar, kot radi potožijo, in da sc še vedno dobi tu in tam po nekaj jurčkov za podobne »investicije«. Vendar je, kljub temu, da zaenkrat nihče na svetu — razen občinskih mož v Izoli, seveda — ne predvideva v tem me;tu nekaj podobnega, to zelo pohvalna iniciativa. Ce smo
Pred nedavnim jo postojnska losvka družina iiCrna jama« priredila lepo slavje: tako imenovani »Lovski krst«. Ob velikanskem veselju in navdušenju so bili sprejeti za prave člane zelene bratovščine nekateri novi člani, ki še niso bili po vseh lovskih obredih vključeni med prave lovce. Lovski krst je spomin na prvo lovsko pravično uplenjeno divjad posameznega člana lovske organizacije. Obred je bil opravljen po vseh pravilih na temelju starih običajev, ki se podedujejo med lovci. Kljub vseskozi šaljivemu poteku pa ima krst ludi svoj moralni pouk: divjačino predvsem goji in kadar jo upleniš, stori to samo na pravičen lovski način, da te ne bo še po smrti preganjala, ker nisi bil pravi lovec in ljubitelj divjadi — ampak mesar.	rb
Uspelo, krvodajalska akcija
Pismo.i uredništvu
\
REFORMA &BWEZNEGM W&LñMJJj^
o -W D	¡5
!GÍ1I IflZtefi
(nadaljevanje)
Po uvodnih, splošnih ugotovitvah bomo podali poglavitne misli o reformi obveznega šolstva.
1. NAMEN IN NALOGE OBVEZNE ■ŠOLE V NAŠIH SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSIH.
Ljndska osemlelna šola (obvezna 5ola>, l<i postaja s svojim osemletnim trajanjem skupna izobraževalna in vzgojna ustanova vsega mladega rodu, mora opravljati svoj smoter in naloge, svojo splošno družbeno vzgojo, izhajajoč iz življenjskih razmer, ki jiu postavljajo pred nove generacije.
Bistveno nov človekov položaj v 'družbeni skupnosti in novi, vzajemni ■odnosi posameznika do družbe, se izražajo v smotrih in nalogah šolstva sploh, a posebej Se v ciljih in nalogah obvezne šolo.
Obvezno šolanje je skupno za ves mladi rod, ne glede na kasnejšo raz-novrstnost življenjskih poklicev, zategadelj mora posredovati vsakemu mlademu državljanu osnovne elemente in dovolj široke z a -če t n e temelje splošne izobrazbe, na katerih bo mladi rod bodisi z nadaljnjim šolanjem, bodisi s sa-jtioizobraževanjem dalje gradil svoje znanje o naravi, o družbi in o ustvarjalnih silah človekovega dela.
Obvezna šola mora mlado pokole-nje tako izobraziti in vzgojiti, da se bo razumno lotevalo ne samo proble-mor svoje ožj^ široke, marveč tudi splošnih vprašanj družbene skupnosti.
Obvezna šola mora z družbeno 111 moralno vzgojo pomagat; usposobili mladega človeka za naloge družbenega upravljanja v razmerah socialističnih družbenih odnosov.
Obvezno šolanje mora zagotoviti mladini solidno izobrazbo in vzgojo, ^ato mora trajati dovolj dolgo, v na-Sih sedanjih pogojih osem let. Razen tega mora obvezno šolanje zajeti vso mladino, zato mora biti po svojih bistvenih in temeljnih sestavinah skupno, splošno 111 enotno.
Obvezna šola nima le izobraževalcih »alog, marveč tudi vzgojne. Uč-
no in vzgojno delo šole se morata zliti v enotno, organsko skladno celoto.
Sola se ne sme omejiti na posredovanje golega, celo ne knjižnega znanja, pač pa mora razvijati vedoželj-nost, kritičnost in samostojnost duha, inciativo, delovne navade, čut odgovornosti, discipliniranost, bogato čustveno življenje ter moralne in karaklerne lastnosti, ki se ujemajo s socialistično moralo.
Za našo dobo je značilen porast proizvajalnih sil, velik razvoj tehniko in industrije. Zato tudi zahteva od našega človeka večje tehnično in prirodoslovno znanstveno obzorje, znanje. Ali naj spričo tega osemletna ljudska šola začne našo mladino strokovno usmerjati, izobraževati za vsak poklic posebej že na tej stopnji? Ne! Prenaglo usmerjanje v po-piie, in to še pred 13. letom starosti,

Osemletna šola v Dekanih
je neupravičeno in škodljivo. Prav v interesu strokovnosti in proizvodnosti dela je, da dobi generacija v obvezni šoli čim solidnejšo sodobno — splošno izobraževalno podlago.
Socialistična družba ni zainteresirana samo na poklicnih sposobuostih, na enostranskem razvoju, njej je na
C
IZ NAŠI
Z S J E V
)
O violini znanega violinista in skladatelja Tartinija smo že večkrat poročali. Kot vemo, so Italijani to violino v času vojne vzidali pod stopnišče občinske palače, kjer je v vlažnem prostoru razpadla na 36 kosov. Tako zapuščino je dobil piranski muzej.
Vodstvo muzeja se je odločilo za restavracijo violine. V Ljubljani, Zagrebu in na Reki so predlagali različna imena, vendar so bili to le obrtniki, ki so se izkazali pri manjših delih. Za Tartinijevo violino pa smo želeli, da bi bila taka, .kot nekoč v rokah slavnega mojstra. Končno smo zaupali ol.novo violine prof. Maksimiljanu Skalarju s koprske glasbene šole. Tov. ■Skalar je sam violinist in strokovnjak za popravila. Na obnovi Tar-tinijeve violine je delal več kot mesec dni in danes poje violina prav tako kot v davnih dneh, ko je mojster igral nanjo v padovski baziliki in so ga prihajali poslušat ljudje iz vse Evrope,
Pri restavracije violine je prišlo na dan tudi ime avtorja, ki je izdelal violino. To ni Steiner, kot smo mislili doslej, marveč Antonio Amati iz Bologne. Živel je v Tar-tinijovih časih in izdeloval violine, ki niso bile nič posebnega po zunanjosti, imele pa so lep zvok in so jih šteli med najboljše izdelke tedanjega časa.
Upamo, da bomo obnovljeno Tartinijevo violino slišali letos v Piranu na enem izmed koncertov, ki jih bo organiziralo turistično društvo skupaj s piranskim muzejem.
Ne nekem piranskem podstrešju
smo odkrili prav zanimiv muzejski predmet, ki je last pokojnega župnika Fonde. Gre za visoko uro na nihala. Stari, lepi kvadrant nad uor je župnik Fonda nadomestil 7, novim, ki je bil sicer poslikan veliko bolj neokusno, bil pa je manj nevaren, To je storil zato, ker je izdelovalec vtisnil kvadrantu narodnostni, slovenski pečat in Fonda se je bal fašistov, ki so uničili vse, kar ni bilo italijanskega.
Stari kvadrant je lastnik skrbno zavil in ga spravil na podstrešje, kjer so ga zdaj našli piranski rau-zeologi poleg ure. Ura je sicer precej poškodovana, izgubljenih je nekaj nihal, cilinder je pokvarjen, meh je v zelo slabem stanju, vsega se je lotila še rja. Vendar bo mogoče vse popraviti, vsaj tako zatrjujejo strokovnjaki iz Postojne.
Največja zanimivost je seveda slovenski kvadrant, ki je bil prvotno na uri, Spodaj je narisal mojster precej veliko ptico, na sredi pa clva angela s trobento. V sredini polkroga na vrhu sedi po turško človek z dvignjenima rokama; na glavi ima turban, v ustih pa dolgo, do kolen segajočo pipo. Nad človekom je polkrožni trak s slovenskim napisom: »Lepota me obhaja, sladko se veselim, — prijeten glas iz mene izhaja. — Kir hoče krajcar dati — mu tudi dva štikelca naredim,«
Vodstvo piranskega muzeja seje odločilo, da bo dalo uro popraviti, tako da nas bo proti koncu leta že lahko razveselila s svojimi »šti-kelci«.	Miroslav PAHOR
se vec
kvalitetnih umetnikov
OB VEČERU KOMORNE GLASBE V KOPRU IN IZOLI
tem, da se človek vsestransko razvija. Zategadelj bo morala obvezna šola s svojim učno-vzgojnim delom skrbeti ne samo za intelektualno vzgojo, marveč v isti meri za fizično, estetsko, moralno in emocialno vzgojo ter za razvijanje kulturnih navad in potreb. Da bi to dosegla, mora obvezna šola odkrivati specifične lastnosti in sposobnosti mladega človeka, pomagati mu mora, da spozna lastna nagnjenja in nadarjenost, ker mu s tem olajša pravilno izbiro poklica.
2. POLOŽAJ, MESTO IN FUNKCIJA OBVEZNE SOLE V CELOTNI
ZGRADBI SOL9KEGA SISTEMA
Obvezno šolstvo v predvojni Jugoslaviji je bilo urejeno na poseben način za tiste šoloobvezne otroke, ki so se pripravljali za tako imenovano akademsko izobrazbo ali uradniške
poklice', a na drugačen način za tiste, ki so vstopali takoj po končani osnovni šoli v obrt, industrijo, ali pa so ostali ua vasi. Tisti šoloobvezni otroci, ki so se usmerjali v tako imenovane akademske 111 uradniške poklice, so odhajali po končani obvezni šoli, to je 4 razredih osnovne šole v gimnazijo, to je drugam, kakor šoloobvezni otroci delovne množice iz mesta in vasi, ki no se usmerjali v vajenske šole, meščanske šole in obrt, ali pa so ostali na vasi, v kmetijstvu. Torej obdobje šolske obveznosti mladina ni preživljala v enakih učnovzgojnih pogojih in tudi ne v šolah, ki bi imele enakovreden položaj v šolskem sistemu.
Razvoj, napredek naše družbe zahteva odpravo različnega gledanja na splošno izobrazbo in vzgojo mladine . v času, ko obiskuje obvezno šolo. Vse močneje se uveljavlja pojmovanje, da mora nudili obvezna šola vsem mladim ljudem — ne glede na številnost in različnost poklicev — skupno podlago splošne izobrazbe in družbene vzgoje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
V Kopru: Večer komorne glasbe je pokazal, da se je naše Turistično - olepševalno društvo dokaj resno lotilo svojega dela že pred začetkom sezone in da se zaveda svoje naloge: posredovati koprskemu občinstvu, oddaljenemu od večjega središča, kulturne dobrine — kajti človek lahko ceni samo, kar pozna.
Kakor smo že poročali v prejšnji številki, so na prireditvi gostovali trije umetniki iz Zagreba, sopra-nistka Jelka Brajša, pianist Vlado Seljan in klarinetist Zvone Pomy-kalo ter violinist Karel ICula iz Mtinchena (Zahodna Nemčija).
Največjo pozornost sta vzbudila pianist Seljan in klarinetist Pomy-kalo, ki posebno mojstrsko obvlada svoj instrument, iz katerega zna izvabiti neverjetno mehak in prodoren ton, Za Pomykalovo muzici-ranje je bila dvorana koprske Glasbene šole, kjer je bil koncert, izredno primerna zaradi svoje aku-stičnosti. Za njegovo odlično izvajanje Brahmsove sonate. Bassecka in Bradica je občinstvo Pomykala toplo nagradilo.
Glas sopranistke Jelke Brajša je prišel na koncertu do veljave šele, ko je zapela vrsto pesmi domačih skladateljev. Občuteno in z veliko toplino je podala Safr inekovo Ga-liotovo pesem, iz katere je vel dih naše istrske zemlje in njenega glasbenega izraza. Iz pesmi je bilo čutiti, da je zrasla iz naše glasbene govorice. Še bolj je bilo to čutiti pri Matetičevih pesmih, ki ne dokazujejo samo, da je znal avtor prisluhniti ljudskemu glasbenemu izražanju, ampak dokazujejo tudi, da imamo svojo lastno glasbo, ki nam jo lahko zavidajo večji in kul-turnejši narodi.
Najmanj prepričljiva je bila izvedba nemškega violinista Karla ICula. Skladbe je izvedel sicer korektno, toda ni jim vlil svoje lastne emocije. Zelo pomanjkljiva je bila tudi intonacija.
Ob zaključku bi pripomnil samo še to, da si želimo takih večerov še več in naj bi tisti, ki jih organizirajo, povabili tudi kvalitetnejše umetnike in obenem poskrbeli za boljšo propagando.	I. S.
PRVI SLOVENSKI FILMSKI VEČER V SLOVENJEM GRADCU. Filmsko občinstvo v Slovenjem Gradcu je dalo zanimivo in dragoceno pobudo: priredbo filmskega večera, neposrednega stika med filmskim občinstvom in filmskimi ustvarjalci, Književniki prirejajo literarne večere, na katerih berejo svoja dela, upodabljajoči umetniki prirejajo razstave, na kateri sami pripravljajo vodstva in razlage, in tako so sedaj še filmski delavci stopili pred svojo publiko in ji povedali nekaj misli o svojem delu. Na prvem filmskem večeru so sodelovali režiserja France Kosmač in Mirko Grobler ter igralki Metka Bučarjeva in Metka Gabrijelčlčeva, Publiko je najbolj zanimalo, kako poteka snemanje posameznih scen. Filmski delavci se zavedajo vrednosti in pomena te nove oblike sodelovanja.
IZ POROČILA SVETA ZA PROS VETO IN KULTURO V IZOLI
pA-emafo skbU p&svžčcuno-
Iz poročila sveta za prosveto in kulturo na zadnjem zasedanju občinskega ljudskega odbora v Izoli bi bilo omeniti težave zaradi pomanjkanja učnega inventarja, prav posebno pa pomanjkanje prostora.
Osnovna šola, ki ima sedaj samo štiri učilnice, bo morala jeseni vpisati 500 novih učencev, za kar bi potrebovala 14 učilnic. Trenutna rešitev je mogoča z nadzidavo dosedanjega poslopja za eno nadstropje, kar bi zadoščalo za 5 do 7 let. Kasneje bo seveda treba misliti na novo stavbo.
Glasbena šola, ki je bila do konca preteklega leta pod vodstvom koprske šole, bo z novimi učnimi močmi dvignila kvaliteto pouka.
Šolski odbori so bili ustanovljeni po vseh šolah; najbolje deluje šolski odbor na nižji gimnaziji. Mlečne kuhinje so v izolski občini še redke, imajo ju le na nižji gimna-
ziji v Izoli in v osnovni šoli v Kor-tah. Drugje dobivajo učenci le suho hrano.
Na področju občine so le trije otroški vrtci (Izola, Korte).
Za učiteljstvo je še vedno glavni problem stanovanjsko vprašanje.
Na področju ljudske prosvete je imela največ uspeha brez dvoma knjižnica Svobode. Pomanjkljivost ljudske univerze pa je v tem, da svojih predavanj ne nudi tudi vaškemu prebivalstvu. Za večji razmah dela ljudske prosvete bi nujno potrebovali gledališko dvorano z odrskimi napravami, Prav tako manjka prostorov za športno udej-stvovanje, pa tudi kino s svojimi prostori ne ustreza kulturnim zahtevam obiskovalcev. Kot glavno pomanjkljivost pri vsem delovanju pa so poudarili premajhno skrb za vzgojo mladine, ki zapušča šote in stopa v življenje.	—ik
V Izoli: Ljubitelji glasbe so tudi v Izoli prišli na svoj račun pri komornem koncertu, ki ga je priredila izolska Glasbena šola in DPD Svoboda.
Interpretacije gostov iz Zagreba in iz Mtinchena so bile na visoki umetniški ravni, čemur je dala še poseben poudarek dvorana Glasbene šole, ki je izredno primerna za komorne koncerte.
Občinstvo je nagradilo nastopajoče umetnike z odkritosrčnim ploskanjem, ki je izražalo vse njihovo priznanje. Gostom pa gre še posebna hvala za razumevanje, ki so ga pokazali s tem, da so izvajali celoten koncertni program tudi v popoldanskih urah za dijake, R.H.
IS
,VI
s ¿¡jI
Svet Svobod in prosvetnih društev v Novi Gorici je priredil pred Ikratkim drugi večer pod naslovom »Vesela Goriška«. Program je pripravil prof. Matičič iz Ajdovščine in prav njegova zasluga je, da je večer tako organizacijsko kot u-metniiško uspel.
Nastopilo je nad 25 amaterjev, ki se ukvarjajo z različnimi panogami umetnosti. Vendar pa so nekateri nastopajoči pokazali nadpovprečno nadarjenost. Prav izreden je primer tov. Misleja, ki je po poklicu kmet, pa je zaigral na violino zahtevno Bachovo skladbo. Izredno pohvalo zasluži tudi har-monikaš Lenhčak iz Ajdovščine. Nastopajoče je ocenjevala posebna komisija in tudi samo občinstvo. Številni nastopajoči so prejeli nagrade, med najboljšimi pa so bili: pevka S. Stanič, tolminski trio, fol-iklorna skupina iz Idrije, recitator-fka M. Kalan iz Tolmina in drugi. Nastopajoče soliste sta spremljati pri klavirju profesorici Živec — Furlan iz Nove Gorice in Kalan iz Ajdovščine.	D. S.
LJUDSKE KNJIŽNICE V KOPRU
CVETKO DRAGUTIN: Odmevi glasbene klasike na Slovenskem.
1955
RIBIČIČ JOSIP: Ciciban bere.
1956
KUHAR AVGUST: Racionalizacija. 1955
VERNE JULES: 20.080 milj pod morjem. 1. in 2. knjiga. 1956
SETON E. T. — S. DOBRILA: V senci gozdov, (slikanica)
ANDERSEN H. CH.: Divji labodi in še kaj. (Pravljica 50)
SUHODOLČAN LEOPOLD: O-gnjeni možje. (Pravljica 51.)
CESKA FILHARMONIJA JE GOSTOVALA V LJUBLJANI IN MARIBORU. Glasbeni recenzenti pršijo temu gostovanju »srečanje z velikim orkestrom, kakršnega si predstavlja dirigent samo v sanjah in kakršnega si skladatelj more le želeti.« Češki filharmoniki so izvajali Dvoržakovo simfonijo v D-duru (ki je izven Češke skoraj neznana), Bohuslava Mar-tinuja »Šesto simfonijo», Mozartovo »Praško simfonijo« v D-duru, Mu-sorgskega »Slike z razstave« v Rave-lovi inštrumentaciji in kot dodatek priljubljeno Smetanovo »Vltavo« iz cikla »Moja domovina«. Dirigiral je Karel Ančerl, pri nas do sedaj še neznan dirigent. Navdušenje in ova-cije, ki jih je priredilo ljubljansko in mariborsko občinstvo orkestru in dirigentu, so pričale o nepozabnem 111 globokem vtisu glasbenega doživetja.
SEJA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE.
Seje, ki je bila te dni v Ljubljani, so sc udeležili poleg članov glavnega odbora zastonpiki sosvetov iz Ljubljane 111 predsedniki okrajnih svetov, Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika o nadaljnjem delu Svobode in prosvetnih društev, organizacijska vprašanja in razno. V razpravi so sodelovali predsedniki okrajnih svetov, kt so sprožili mnogo tehtnih vprašanj s svojega področja, člani glavnega odbora, med njimi tudi tov. Boris Ziherl, ki je govoril o ustanovitvi novega gledališča v Domu sindikatov v Ljubljani. To gledališče bi sprejelo v svoj repertcar svetovno klaslko, revolucionarno dramatiko iz obdobja med obema vojnama in sodobna napredna dela.
OB OBJAVI ZAKONA O STANOVANJSKI IZGRADNJI
»Dovoljujemo si predlagati vam nekaj naših sugestij v zvezi s predpisi, predvidenimi v zvezi z novim zakonom o stanovanjski izgradnji. Mnenja smo, da-je treba pri izdelavi konkretnih navodil okrog podeljevanja kreditov za stanovanjsko izgradnjo bolj točno določiti nekatere obveznosti graditeljev z ozi-rom na odnos na današnje potrebe in način življenja družin v mestih (izgradnja raznih ustanov za otroke, komunalnih servisov za razbremenitev gospodinj, kar je nujno za naše delovne družine). Ko govorimo o ustanovah za otroke, mislimo pri tem na raznovrstne tipe teh u-stanov — od otroških igrišč, ki bi jih bilo treba obvezno predvideti v urbanističnih načrtih, preko velikih sob za kolektivno igranje v večjih mestnih blokih, vse do posebnih zgradb otroških ustanov, kot so jasli, vrtci, domovi itd.
Razne analize, ki smo jih naredili v zadnjem času, ob I. kongresu za zaščito otrok, ob posvetovanjih o družinskih odnosih in o predšolskih ustanovah (le sestanke je organiziralo društvo prijateljev mladine skupno z zvezo ženskih društev), so pokazale, da je problem ustanov za otroke pri nas zelo pereč z ozirom na vedno večjo industrializacijo naše dežele in zaposlenostjo naše žene. Današnja kapaciteta takih ustanov je daleč za tem, da bi zadostila potrebam, vedno močnejši pa je pritisk staršev, iti nimajo možnosti omogočiti svojim otrokom brezskrbno dnevno bivanje v času svoje zaposlenosti. Dejstvo je, da je pri nas razširjeno mnenje, da morajo biti ustanove za otroke velike in da morajo imeti številno osebje, kar seveda zelo podraži u-sluge. Toda iz izkušnje iz dežel, ki imajo zaščito otrok visoko razvito, lahko povzamemo, da je pri tem osnovno vprašanje pravilna orientacija lokalnih oblastvenih organov do ustanavljanja majhnih ustanov z majhnim številom osebja, ki bo kljub temu lahko izpolnilo pričakovanja delovnih ljudi. Naše izkušnje pa so do sedaj pokazale, da nili pri velikih stanovanjskih blokih nismo mislili na kakršenkoli prostor, kjer bi bili lahko otroci čez dan, niti na to, da bi laki prostori omogočili družinam z več otroki, da bi se zadovoljili z manjšimi stanovanjskimi prostori.
Zaradi vsega zgoraj navedenega menimo, da bi bilo treba vplivati na občinske ljudske odbore v zvezi z zakonom o stanovanjski izgradnji: da zahtevajo občine pri dajanju 'kreditov graditeljem pravilen odnos stanovanjskega prostora proti uslužnostnim prostorom, ki jih družine nujno potrebujejo (pralnice, hladilniki in drugo, kakor tudi pro-
stori za otroke). Taka pobuda s stran-i občinskih ljudskih odborov bi veliko pomenila pri reševanju problemov današnje družine, ki živi v mestih.
Zato predlagamo Zveznemu izvršnemu svetu, da pri dajanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo s posebnim predpisom predvidi določen odstotek (1% ali 0,5%), ki bi ga odvajali iz stanovanjskega sklada v fond za otroške ustanove. Ta fond bi rabili v sorazmerju s
trošenjem fonda za izgradnjo stanovanj. Upravni odbori občinskih in mestnih fondov bi lahko odločali skupno s' sve-.i za varstvo matere in otroka o tem, kako boclo porabljena sredstva iz tega posebnega fonda (igrišča, vrtci, jasli, domovi, zabavišča ali druge ustanove, ki so potrebne).
V velikih zgradbah in stanovanjskih blokih (če imajo več kot 20 -stanovanj) -bi obvezno moral biti prostor za dnevno bivanje otrok, To bi morali biti 2 do 3 prostori, s sanitarnimi potrebščinami in majhno kuhinjo.
Vljudno vas prosimo, da te naše predloge proučite pri razpravljanju zakona o izgradnji stanovanj, naša organizacija pa je vedno pripravljena pri tem kakorkoli pomagali.«
Pomanjkanje bombaža na svetovnem tekstilnem tržišču je pripravilo proizvajalce na pot iskanja nadomestne surovine. In uspeh ni izostal. Bombaž je zamenjala stanična preja. Sta-nični preji so sledila š^ druga umetna vlakna kot nadomestilo bombažu: nylon, perlon, grillon, orlon, enkalon in ostale, vendar je kljub temu danes Staniče vina še nepogrešljiv pojem v tekstilni industriji.
Tudi naše predilnice in tkalnice izdelujejo zaradi pomanjkanja bombaža, ki je občutno, vedno več preje in tkanin stanlčevine.
Zakaj?
Ali bo to tudi v bodoče?
Seveda!
Z graditvijo tovarne celuloze v Lo-zniei bomo dobili polproizvod za izdelavo stanične preje. Celulozo dobimo iz smrekovine, za kar je neusahljiv vir naše gozdno bogastvo.
ALI SO BAMBAŽNE TKANINE BOLJ TRPEŽNE KOT STANlCNE?
Med potrošniki prevladuje mišljenje, da so stanične tkanine veliko manj trpežne kot bombažne. Vendar to velja samo za nepoučene ljudi. Slabost staničnih tkanin lahko od-
stranimo s pravilnim ravnanjem pri pranju, oeejevanju, sušenju in likanju, kajti trganje tkanin, izdelanih iz stanične preje, je posledica pranja, to se pravi nestrokovnega pranja. Praksa je pokazala, da tkanine iz stanične preje ne izgube na svoji trdnosti — torej se ne trgajo — če jih peremo pravilno.
Splošno je dokazano, da vlakno sta-ničevine spada v skupino tekstilnih surovin, ki so v vlažnem in mokrem stanju manj odporne kakor v suhem. Že samo to nam dokazuje potrebo, da moramo tem tkaninam posvetiti pri pranju večjo pozornost. Na drugi strani pa je razteznost vlakna stanične preje dvakrat večja v mokrem kakor v suhem stanju in tako pri brezbrižnem pranju perica nehote raztegne tkanino, kar je osnova kasnejšega trganja. Znano je, da alkalna kemična sredstva nagrbančijo vlakno stanične preje, zmanjšujejo trdnost, kar je osnovni vzrok kasnejšega trganja. Za pranje v večini primerov uporabljajo groba industrijska mila, ki so v svoji sestavini zelo alkalna ali, kar je še huje, mila domače izdelave z uporabo različnih pralnih praškov.

.... ....

Mornarske obleke so že od nekdaj priljubljene za staro in mlado. Posebno ljubki »mornarčki« so naši otroci. Na sliki vidite komplet za deklico in dečka. Krilce oziroma hlačke imata iz blaga, zgornja dela pa sta pletena iz volne, modre in bele.
Ihditzli&ki sestanek ti dzkdfrik
V nedeljo dopoldne se je okrog 70 -staršev zbralo na roditeljskem sestanku v dekanski šoli.
Sestanek je bil dobro pripravljen, plodna razprava pa je posegla v najbolj pereča vprašanja današnje vzgoje: odnosi med domom in šolo, oblikovanje otrokovega značaja in vzgoja srčne kuUiure.
Razpravljali smo tudi o številnih vzgojnih vprašanjih, ki jih bodo morali starši upoštevati pri vsakdanjem ravnanju z otroki.
Ob zaključku so se starši še pomenili S tovariši razredniki in predmetnimi učitelji o svojih otrocih ter povedali marsikaj zanimivega, kar bo koristilo pri učnem i.n vzgojnem delu v šola.
S sestanka, ki je bil v tem šolskem letu najbolje obiskan, so se sitarši razšli zadovoljni, želeč še več podobnih razpravljanj.
—ov—
Starši in vzgojitelji, naročite se na Slov. Jadran z redno prilogo za naše pionirje
33 AR C I C A ki bo razveselila vaše otroke.
Ker v aprilu še vedno ni dovolj zelenjave, moramo manjkajoče vitamine nadomestiti tako, da na zimske jedi in prikuhe dodajamo čim več zelenega peter-šilja in drobnjaka.
K fižolu, ki sploh nima vitaminov, dodamo na primer sadno solato. Ce so jabolka in pomaranče predrage, kupimo suhe slive in rige, k fižolovi solati pa dodamo motovileč. Ce pa lahko uvrstimo v jedilnik tudi pomaranče, potem ne pozabimo shraniti Iupinieo (preden pomarančo olupimo, jo naribamo in pomešamo žličko naribane lupinice s tremi žličkami sladkorne sipe in spravimo v dobro pokriti posodi; prav tako napravimo tudi z limono).
Ta mesec imamo v jediluiku tudi več jajc, ker so že cenejša. Po možnosti jih dajemo <Tsaj otrokom) sveža, ker imajo tako veliko vitamina A in C. Zmešana jajca s sladkorjem ali mlekom dodajamo gotovim jedem in ja-liam. Zimska zelenjava — obrovt, por, korenček — je že suha, xato je najbolje, da jo dušimo. Solato iz rdeče pese ne pozabite mešati z naribanim svežim hrenom.	t
Ce hočete uspešno kuhati, ca- | sovno in finančno, ne pozabite, j da morate planirati jedilnik Tsaj f za teden dni naprej. To vam | omogoči marsikaj. Predvsem si I lahko uredite nakupovanje tako, da kupujete večje količine samo dvakrat tedensko. Cas pa ne pri- ( hranite samo pri nakupovanju, j ampak tudi pri kuhanju. Naši strokovnjaki so sestavili praktične jedilnike, ki vam omogočijo, da lahko servirate družini vsak dan dve do tri vrste jedi in svežo večerjo, pa vendar kuhate bolj izdatno le ob torkih in sobotah. Toda ta dva dni kuhate tudi »za naprej«. Ob kosilu pripravite »osnovo« tudi za večerjo. Na primer: krompir, riž, rezanci, iz katerih potem z drugačnim načinom priprave (krompirjev .drnb-ljenec, fižolova solata z drobnja-korn itd.) ali z novimi dodatki (mleko, jajca, sir) dobite popolnoma novo jed, ne da bi bilo treba pogrevati opoldanskih ostes-kov.
Dve bluzi: dnevna, bela, ki jo nosimo h kostumu in večerna iz čipkastega blaga
Ščetke za umivanje rok se prav rade omehčajo zaradi mila, ki se žča-soma nabere v njih. Ce jih za trenutek namočimo v vodo s kisom, boa« postale zopet trde.
Srebrni nakit, ki ga ne nosite rsah dan, zavijte v staniol papir, da vam ne počrni.
¡Mastne madeže z lesenih tal poskušamo odstraniti tako, da tla večkrat --posujemo z magnezijevim praškom.
KAJ VSE VPLIVA NA TEK
Pri raziskavah o tem, kaj vzbuja tek in kaj teši lakoto, so dognali, da igra pri tem važno vlogo tudi barva svetlobe. Rumena ali rdeča luč pospešujeta tek, medtem ko ga zelena ali modra ovirata. Ta ugotovitev se njema z opazovanjem, da tako imenovani hladni barvi, zelena in modra, pomirjujoče vplivata na bolnike, medtem ko jih rumena in rdeča vznemirjata.
Seveda je apetit razen tega odvisen tudi od mnogih drugih činiteljev,. med katerimi ni na zadnjem mestu osebno počutje in utrujenost.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Spremembe po letu 1915 so sicer težile k enotnemu obveznemu šolanju, vendar v bistvu niso vplivale na miselnost, ki je rasla iz prejšnjega obveznega šolstva. Sedanja obvezna osemletna šola je le mehanična spojitev štirih osnovnošolskih in štirih nižjegimnazijskih razredov. Kljub vsem spremembam učnih načrtov so višji razredi obvezne osemletne šole še vedno v prvi vrsti priprava za višjo gimnazijo. Manj uspešno pa opravi obvezna šola =>vojo nalogo v odnosu do tistih šoloobveznih otrok, ki gredo v strokovne šole, še najmanj pa daje tistim, ki se po končani šolski obveznosti takoj vključijo v delo (obrt — kmetijstvo).
Obvezna osemletna šola je šola vsega mladega rodu, zategadelj mora z enako odgovornostjo in enako skrbjo izobraževati in vzgajati ves mladi rod, dajati mu mora enako osnovno izobrazbo ne glede na poreklo ali bodoči poklic.
Prav zaradi tega, ker gre za obvezno šolo, ne moremo gledati na osemletno šolanje predvsem formalno in podrejati mladino abstraktni šolski shemi. Nasprotno, gre za to, da najdemo poti, metode in sredstva ter da v okviru osemletnega šolanja nudimo povprečnemu mladincu skladno z njegovo rastjo in sposobnostmi najvišjo mogočo stopnjo splošne izobrazbe in družbeno vzgoje.
3. ZNACA.J, VSEBINA IN SESTAVINE SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
Zvezna komisija za reformo obveznega šolstva je mnenja, da je potrebno iz temeljev spremeniti ustaljen pojem splošne izobrazbe. Pri nas namreč prevladuje pretežno akademsko in knjižno pojmovanje splošne izobrazbe.
Splošno izobraževanje moramo gledati v njegovi družbeni funkciji. Splošna izobrazba usposablja državljana, da se znajde v problemih svojega časa in družbenega razvoja ter da je v družbenem življenju aktiven. Splošne izobrazbe ne smemo razumeli akademsko, ampak aktivistično: TOREJ KOT IZOBRAŽEVANJE, KI SVOJEGA SMISLA NE IZČRPAVA V »TOLMAČENJU SVETA«, MARVEČ V USPOSABLJANJU ČLOVEKA, DA SODELUJE PRI »SPREMINJANJU SVETA«.
Splošna izobrazba je v pogojih socialistične demokracije nujna. Zato visoka raven splošne izobraženosti ni le pravica, marveč potreba slehernega človeka, da bo lalilco aktivno posegal v nadaljnji družbeni razvoj. Seveda obvezna šola ne bo mogla posredovati splošne Izobrazbe v velikem obsegu in v celotni zaključeni
obliki. Tu nastaja protislovje med zahtevo po čim širši in globlji splošni izobrazbi slehernega delovnega človeka in med možnostmi obvezne šole. Kako rešiti ta protislovja? Ta rešitev gotovo ne leži v smeri količinskih sprememb splošno izobraževalnega programa obvezne šole, iskati jo bo treba v smeri izbire gradiva ter vzgojnih elementov in metod učno-vzgojnega procesa.
4. ENOTNA OBVEZNA SOLA
Zvezna komisija je po temeljiti preučitvi sprejela sklep o uvedbi enotne ljudske obvezne šole.
Pojem obvezne šole opredeljuje takole: enotna ljudska osemletna šola ne pomeni enako, trdo uniformirano šolo v vseh nadrobnostih in povsod odrejeno na isti način. Enotna ljudska osemletna šola predpostavlja notranje bogastvo in notranjo diferen-ciranost šolskega življenja in učno-vzgojnega procesa. To oboje Lhaja iz tesnega povezovanja šole z njenim okoljem ter iz mnogovrstnih interesov, sposobnosti in teženj mlade generacije.
Zagovorniki diferencirane šole trdijo, da morata imeli mesto in vas vsak svojo posebno šolo. Razen tega zahtevajo, da je treba v zadnjih
dveli letih (7. in S. razred) obveznega šolanja pouk organizirati v smeri poklicne orientacije, in to: v smeri šolanja na srednjih splošnoizobraževal-nih šolah in strokovnih šolali ter v smeri neposrednega vstopanja v poklic po končani obvezni šoli.
Razlogi proti taki poklicni diferenciaciji obvezne šole so na dlani. Kako naj 11-letnl ali 12-letni otrok odloča, kateri poklic mu bo ustrezal? Znano je, da se prično šele med 12. in 15. letom bolj jasno nakazovati interesi 111 sposobnosti otrok. Pre-zogdnje izbiranje, odločanje v stroko, ne more koristiti naši družbi, ki zahteva široko razgledanega, izobraženega človeka. Diferenciacija zaključnih razredov obvezne šole je nesprejemljiva tudi s stališča psihofizičnega razvoja mladega človeka.
Nesprejemljiv Je predlog, da bi bil poseben tip obvezne šole za mesto in poseben tip obvezne šole za vas. To predvsem zaradi tega, ker so izobrazbene in vzgojne naloge obvezne šole skupne za vso mladino naše države. Tako vaška, kakor mestna mladina mora dobiti v obvezni šoli vse, kar ji je socialistična družba dolžna dati. obvezna Šola mora vzgojiti vso mladino, mestno in vaško, v sociali-
stične državljane, v tem ni mefi njima razlike, zato tudi ne more biti razlike v smotrih, a tudi ne v učnih: načrtih in predmetnikih. Vsekakor sa> razlike med mestom in vasjo, in to-v pogledu gospodarske in kultnrne razvitosti. Te razlike se bodo kazale-tudi na razvitosti obvezne osemletne šole, zlasti na začetku, vendar pa te razlike niso takšnega značaja, da bi vplivale na smotre in naloge obvezne šole; vplivale bodo kvečjemu na pota in sredstva realizacije enotne obvezne šole.
Enotna šola, ki jo predlaga zveana komisija, ni uniformirana, enaka v vseh nadrobnostih za vsako ceno. Nasprotno, skrbela bo za to, da bo njen učno-vzgojni proces notranje bogat in raznolik.
Na notranje življenje posamezne enotne obvezne šole bo vplivala in jI vtisnila svoje poteze stopnja razvitosti, oziroma zaostalosti nekega kraja. Razviti kraji bodo dali šoli svoj pečat, in to se bo Izražalo bodisi v šolskem življenju, organizaciji, bodisi v učnovzgojnem procesu. V zaostalem kraju se šola povezuje z okoljem v obratnem, konstruktivno-krltičnem smislu, to je, ne pogreza se v to sredino, ampak zavzema aktivni odnos do vprašanja, kako pomagati mladi generaciji, da se bo uspešno vključila v boj proti zaostalosti.	„ ,. „ , ....
(Dalj*! prihodnjič)
«.. »	C"
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Tudi preteklo nedeljo je bila za primorske klube neuspešna. Ves izkupiček sta dve točki in še ti v medsebojnem srečanju Izole in Postojne, Na dnu tabele je zdaj precejšnja gneča in Izola resno ogra-ža Koper pri plasmanu v primorskem delu tabele. Gneča, pa je tudi na vrhu, ker je vodeči Grafičar popolnoma nepričakovano izgubil s Slovanom.
Srečanje med Izolo in sežanskim Taborom v Izoli je imelo precej nenavaden potek. Čeprav so bili domačini v prvem, polčasu v premoči, so gostje pobrali v tem delu igre ves izkupiček. Gol je dosegel Manko v 39. minuti. V drugem polčasu pa si je Izola v štirih minutah igre zagotovila zmago. Najprej je izenačil Cerne v peti minuti, tri minute kasneje so si gostje s'ami zatresli mrežo in minuto nato je bil uspešen Norčič. Končni rezultat 4:1 je postavil De-gano v 42. minuti. Koper se v srečanju s Krimom v Ljubljani res ni mogel nadejati ikaj posebnega, vendar se je treba tudi v primeru, če gre za favori-ka. boriti požrtvovalno. Tega pa pri Kopru ni bilo in je rezultat 0:7 pravzaprav še nizek glede na dogodke na igrišču. Visok poraz gre predvsem na račun obrambe, ki je igrala netočno in neprizadevno ter
KOPER: 20-, 21. in 22. aprila ameriški barvni film VOJNA SVETOV, 23. in 24. aprila jugoslovanski film SKE-i CANJA, 25. in 26. aprila francoski film L1ZABONSKE NOCl.
IZOLA: 20. aprila francoski film PRIJATELJICE NOCl, 21. in 22. aprila francoski film BELA GRIVA, 23. aprila italijanski film NEHVALEŽNO SRCE, 24, in 25. aprila ameriški barvni film POVRATEK NA BROADWAY, 26. aprila francoski film DRŽAVNI SOVRAŽNIK ST, 1.
PIRAN: 21. in 22. aprila francoski film PRIJATELJICE NOCl, 23. in 24. aprila ameriški barvni film BAG-DADSKI BERAČ, 25. aprila francoski film DRŽAVNI SOVRAŽNIK ST. 1.
ŠMARJE: 21. aprila jugoslovanski film PESEM S KUMBARE, 22. aprila ameriški barvni film BAGDADSKI BERAČ, 25, aprila italijanski film LJUBAVNI ZANOS.
DEKANI: 21. aprila ameriški barvni film BAGDADSKI BERAČ, 22. aprila ameriški barvni film POVRATEK NA BROADWAY.
SEČOVLJE: 21. aprila francoski film DRŽAVNI SOVRAŽNIK ST. 1, 22. aprila jugoslovanski film PESEM S KUMBARE, 20. aprila jugoslovanski film SREČANJA,
ŠKOFIJE: 21, aprila ameriški barvni film POVRATEK NA BROADWAY, 22. aprila ameriški film KONEC OB ZORI, 25 aprila jugoslovanski film SREČANJA,
POSTOJNA: 20.. 21, in 22. aprila ameriški barvni film BEG IZ TRDNJAVE, 24. in 25. aprila avstrijski film DON JUAN.
PRODAM moško dvokolo znamke »Bianchi«. Bueaj Avguštin, Zani-grad 1, Črni kal.
KUPIM dobro ohranjen otroški športni voziček. Ponudbe poslati na Tomšič, Kidričevo nabrežje št. 16, Izola.
DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od
45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Pieta 3.
REŠEVALCEM.
NAŠIH KRIŽANK!
Rešitev križanke »Javor-nik« in srečne dobitnike nagrad, ki jih bo žreb tokrat izbral, bomo objavili v naslednji številki »Slovenskega Jadrana«.
s tem demoralizirala tudi napadalno petorico. Upajmo, da ta rezultat ne predstavlja vrnitve na jesenske »eksibicije« in da bodo Koprčani raje zadržali pomladansko koncepcijo, ki je prav lepo prišla do izraza v srečanjih z Mladostjo in Triglavom.
Mnogi so pričakovali, da se bo Postojna vrnila s kopico golov iz Kranja, vendar je bilo malo drugače. Postojnčani so se oba polčasa žilavo branili in je rezultat 0:2 (0:1) v igri s tehnično precej boljšim nasprotnikom zanje časten.
Prihodnjo nedeljo se bo Koper pomeril na svojem igrišču z Ilirijo, Tabor pa s Slovanom. Izola bo gostovala v Kranju, kjer se bo
pomerila z Mladostjo. Ce bo zaigrala tako, kakor v nedeljo, bo morda le kakšna točka prišla domov.
V najslabšem položaju pa je Postojna, ki se bo v Ljubljani pomerila z Grafičairjem.
LESTVICA:
Krim	12	9	2	I	34:6	20
Grafičar	12	9	2	1	45:15	20
Triglav	12	7	2	3	39:12	17
Ilirija	12	6	6	6	29:27	12
Slovan	12	6	0	6	18:20	12
Mladost	12	5	1	6	16:20:	l)
Koper	12	3	2	7	18:53	8
Izola	12	3	1	8	19:34	7
Tabor	12	2	2	8	20:29	6
Postojna	12	2	1	9	13:32	5
Preteklo soboto je bilo v Piranu povratno srečanje med športniki srednjih šol iz Kopra in pomorsko srednjo šolo v Piranu. Prvo medsebojno srečanje je bilo ob koncu preteklega leta v Kopru, obe srečanji pa sodita v okvir šolskih »športnih dni :. Tokrat so se dijaki PSŠ oddolžili gostom za lanskoletni poraz in odločili srečanje v svojo korist s 3:2,
Tekmovali so v petih disciplinah, in sicer v nogometu, odbojki, košarki, šahu in namiznem tenisu.
Nogometno tekmo so odigrali v dopoldanskih urah na igrišču v Sv. Luciji. Zmagali so gostje 1:0, Obe moštvi sta se borili zelo požrtvovalno, vendar pa je piransko moštvo podleglo močnejši in mnogo bolj vigrani enajstorici. Dijaki PSŠ namreč še zdaleč nimajo takih pogojev za razvoj nogometa kot Koprčani, ki imajo nogometno igrišče v bližini, v Piranu pa ga sploh ni.
Popoldne so odigrali tekmo v odbojki (v telovadnici fizkulturnega doma Društva za telesno vzgojo »Partizan«), ki je končala z zmago domačih z rezultatom 3:2. Za odbojkaše PSŠ je to tekmovanje hkrati pomenilo zadnji trening za nastop na okrajnem prvenstvu srednjih šol. Obenem so se pome-
V	POSTOJNI so rodile: Antonija Natlačen, Postojna, dečka; Marija Vidrih, Vipava, dečka: Anica Jelen, Dörnberg, deklico; Vera Poljšak, Ilirska Bistrica, dečka; Darinka Vidrih, Slap pri Vipavi, deklico; Frančiška Gombač, Hrastje, dvojčka (1 mrtvorojen), Kristina Vrtovec, Ajdovščina, deklico; Ivanka Kovač, Lokavec, dečka: Frančiška Može, Potoče, dečka; Ivanka Harej, Ajdovščina, dečka, Angela Grabrijelčič, Ivojsko, dečka; Antonija Nedoh, Barka, deklico; Breda Rudolf. Postojna, deklico; Terezija Zeleznilc, Rakek, deklico; Mira Volk, Trnovo, deklico; Ivana Stržaj, Slivice, deklico; Milena Kirm, Postojna, dečka,
Poročili so se: Fajdiga Miran, industrijski tehnik, Postojna in Cešarck Marta, medicinska sestra, Postojna,
Umrl je: Sever Ivan. star 78 let, kmet Iz Orehka.
V	ILIRSKI BISTRICI so rodile: Stemberger Emilija, Kuteževo, deklico; Pavlina Brumen, Dolenje, deklico: Marija Strle, Prem, deklico.
Poročili so se: Slavec Valentin, kmet, Knežak in Penko Bernarda, kmetica iz Podstenj; Matko Vincenc, metalni strugar iz Zarečja in Emilija
OBJAVA
Protituberkulozni dispanzer v Postojni obvešča svoje paciente in prebivalstvo svojega delovnega področja, da ordinacije dispanzerja ob torkih dopoldne in petkih popoldne prenehajo. Namesto teh se pričnejo redne ordinacije z dnem 7. maja t. I. dalje vsak ponedeljek ob 8. uri zjutraj in od dne 25. aprila t. 1. dalje vsako sredo ob 11. uri. Do navedenih terminov bodo ordinacije v dneh kot doslej.
Protituberkulozni dispanzer Postojna
rili košarkarji; zmagali so prav tako domači z visokim rezultatom 64:24. Med domačimi košarkarji je bil najuspešnejši igralec Bruno Bazjako, dijak IV. strojnega oddelka, ki je kot športni - referent na PSŠ mnogo pripomogel pri organizaciji srečanja.
Namizni tenis leži Koprčanom mnogo bolje in tudi v tem primeru se vidi, koliko pripomore k uspehu nepretrgani trening, za katerega Pirančani nimajo pogojev. Zmagali so seveda gosti z visokim rezultatom 7:2, zato pa so bili ob šahovskih deskah Pirančani mnogo boljši. Srečanje v šahu na 11 deskah se je končalo z zmago PSŠ 7:4.
Ob tem neuradnem, prijateljskem srečanju ni šlo niti prvi niti drugi strani za kopičenje zmag, temveč se je vse tekmovanje odvijalo v duhu gojenja medsebojnega tovarištva in zbliževanja mladih športnikov — dijakov slovenskih obmorskih mest, kar more biti spodbuden zgled vsem ostalim srednješolcem.
— kosta —
Člani SZDL, širite SLOVENSKI JADRAN Zbirajte naročnike, dopisujte!
Z »uvažanjem« nogometnih igralcev prav gotovo ne bomo dvignili našega nogometa. S takšnim načinom pridobivanja igralcev se je delala in se brez dvoma še tu in tam dela škoda.
V	Sežani smo s tem naredili konec, ker se je s lionoriranjem takšnih »uvoženih« nogometašev godila krivica naši domači mladini. Ali ni takšen postopek usmerjen — hote ali nehote — na odbijanje domače mladine od družbeno koristnega udej-stvovanja?
Se drugo vprašanje se nam ob tem razmišljanju vsiljuje: ali ni bilo n. pr. vse hvale vredno prizadevanje sežanskih mladincev, ki so si brez vsake pomoči zgradili 15-metrsko skakalnico? Vzlic slabim snežnim razmeram so tudi izvedli prav lepo uspelo tekmovanje ter si s tem pridobili pri občinstvu vse zaupanje. Ali ni tudi to dokaz, da se da z lastnimi silami marsikaj narediti? Treba je samo vztrajnosti in dobre volje — tega pa smo pri sežanskih nogometaših pogrešali.
Spričo dejstva, da so sežanski nogometaši prav s »pomočjo« dragih uvoženih nogometašev v conski ligi doživljali poraz za porazom, nam jc v zadoščenje, da je vodstvo SD Tabor v Sežani še pravočasno spoznalo
PRVA ETAPA KOLESARSKEGA CESTNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE
PICIGA MED PRVIMI PETIMI
V	nedeljo se je začelo letošnje kolesarsko cestno prvenstvo Slovenije, ki bo imelo tri etape. Za prvo etapo so določili 135 kilometrov dolgo progo Koper — Poreč — Koper, po kateri se je spustilo v boj 18 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice. Najbolje so se odrezali člani Roga in Odreda iz Ljubljane, med primorskimi tekmovalci pa se je uvrstil v prvo petorico mladi Koprčan Piciga. Braj-nik. ki je nastopil po daljšem presledku, je zasedel sicer šele 19 mesto, vendar kaže, da se vrača v formo.
Prvo mesto je zasedel član Odreda Bergant s časom 4 ure, 20 minut in 15 sekund. Zaradi močnega vetra je njegova povprečna hitrost le nekaj nad 31 kilometrov na uro. 27 sekund za zmagovalcem je prišel na cilj član Roga Zirovnik. Na tretje mesto se je plasiral Baje (Odred), na osmo Rak (Odred), na na peto Piciga (Koper), na šesto Sbupar (Rog), na sedmo Flajs (Odred, na os'mo Rak (Odred), na deveto Likovič (Rog) in na deseto Kukovec (Braniki.
V ekipnem plasmanu vodi Rog pred Odredom.
Nadoh, kmetica iz Podtabra; Albert Logar, mizar iz Podsteni in Ema Frank, kmetica iz Gaberka; Anton SircelJ, mizar, Mala Bukovica in Marija Todšič, gospodinja iz Knežaka.
Umrli so: Franc Berne, star 81 let, kmet iz Jasena; Frančiška Jenko, stara 82 let, gospodinja iz Zarečja; Silvestra Sajn, stara 18 let, delavka iz Knežaka, Antonija Valenčič, stara 81 let, gospodinja iz Knežaka.
V	PODGRADU so se rodili: Islok Butinar in Kovačlč Loris.
Poročili so se: Jože Poropat iz Hru-sice in Suzana Matijašič iz Hrušiee. dič Ivanka, roj. Novak, stara 75 let, ogspodinja iz Obrova; Ivan Benčič, star 77 let, upokojenec iz Javorja.
V	PIVKr so se poročili: Krivičič Viktor, stanujoč v Kanadi in Vadnjal Antonija iz Hrast j a.
Umrli so: Jakob Dodič, star 74 let, kovač iz Obrova; Anton Kariž, star 03 let, čevljar iz Obrova: Jože Mav-rič, star 83 let, kmet iz I-Irušice; Do-
V	POSTOJNI so rodile: Stanislava Bečaj, Dolenja vas, deklico; Albina Burja, Sežana, deklico; Mirka Lover-čič, Ozcljan, dečka; Marija Kruh, Zagorje, dečka; Gizela Sever, Vipolže, dečka; Fanči Konkolič, I-Irašče, deklico; Metoda Furlan, Pulj. dečka; Marija Mahne, Tatre, deklico; Marija Vouk, Griže, dečka; Antonija Sto-par, Vipavski križ, deklico; Marija Mejak, I-Iruäevje. deklico; Antonija Ceh, Suhorje, dečka; Zora Klemenčlč, Dobravlje, deklico; Jožefa Vldic, Ot-lica, dečka; Marija Pavlič, Smihel, dvojčka: dečka in deklica; Marija Boscarol, Ajdovščina, dečka; Mira Kodrič, Renče, dečka; Danica Sini-goj, Dornberg, dečka; Albina Marko-vič, Nova Gorica, deklico.
Umrli so: Dekleva Ana, stara 76 let iz Orehka pri Postojni, gospodinja, in Mitri roj, Dolenc Frančiška, stara »6 let, upokojenka iz Postojne.
V	HUPELJAH so se rodili: Lidija Počkaj, Slope, deklica in Frank Ra-domlr, Brezovo Brdo, deček.
Umrli so: Mezgec roj, Ivnnčlč Ma-
rija, stara 87 let, iz Ostrovice in Gojak Anton, star 79 let iz Golca,
Poročili so se: Frank Alojz,- Rjavče in Gustinčič Marija iz Rjave: Juri-ševič Viktor, Golac in Kocjančič Ana iz Markovščine; Juriševič Jožef, Golac in Juriševič Frančiška iz Kopra.
V KOPRU so rodile: Loncer Dinka, Umag, deklico; Vlvoda Marija, Izola, deklico; Juriševič Marija. Nova vas, dečka; Jerman Danica, Prade, dečka; Mirkovič Biserka, Umae, deklico; Bortotato Marija, Koper, deklico; Montanič Angela, Krnica, deklico; Savle Alma, Grožnjan, dečka; Andri-jašie Marija, Izola, dečka; Verznaver Antonija, Bujc, dečka; Foruma Justina. Dekani, deklico; Bradoš Antonija, Piran, deklico; Marsiš Alma, Sečovlje, deklico; Libnik Rada. Koper, deklico; Nemac Roža, Koper, dečka; Skrgat Emilija, Skrgati, dečka; Krebel Fides, Buje, deklico; Grel j Rozalija, Piran, dečka; Furla-nič Ada, Škofije, deklico; Butinar Slava, Pregarje, deklico; Palčič Marija, Lukini, deklico; Pagon Mira, Koper, deklico: Mezek Marija, Piran, dečka; Lončarič Jelena, Škofije," dečka; Bertok Marija, Bertokt, deklico; Gregorič Ondina, Sežana. dečka; Gluhak Marija, Koper, deklico.
Poročili so se: Rožič Vinancij, mizar iz Kopra in Jermanlč Lidija, gospodinja iz Buzeta; Krmac Benito, Kmet iz Kopra in Lukac Elvira, gospodinja iz Kopra; Perošn Nerino, delavec iz Kopra in Umor Petra, delavka iz Kopra; Petek Anton, pleskar iz Kopra in Kolcot Olga, gospodinja iz Nivircc; Miljuševič Dobrlslav, nameščenec, Moretinl in I-Irovatin Ne-vija, gospodinja, Badiha.
Umrli so: Rutar Anica, stara 35 let, gospodinja iz Kopra; Andrijašič Ce-lestln, star 18 let, iz Kopra; Vasle Alojz, star 53 let, kmet, Valdoltra; Ojo Marija, stara 81 let, gospodinja iz Santoma; Habjanec Vlado, dojenček, Koper; Bertok, dojenček, Koper; Hrvatln Ivan, star 03 let, kmet iz Kopra; Benčič Marija, stara 74 let, gospodinja iz Semedele.
nepravilno politiko honoriranja tujih igralcev. Razveseljivo je celo to, da vodstvo šD Tabor po slovesu honorl-ranih igralccv ni vrglo puške v koruzo in da je namesto teh vključilo v moštvo nekaj mladih domačih igralcev, ki so kaj kmalu potrdili upravičenost te poteze. Ti domači mladinci so namreč brž pokazali, da imajo več dobre volje, da so bolj vztrajni in požrtvovalni, kakor pa honorirani nogometaši. To je nazorno pokazala nedeljska nogometna tekma proti Iliriji iz LJubljane, ki jo jc pomlajeno moštvo SD Tabor premagalo s 4 : 2.
Požrtvovalnosti in nesebičnosti torej ni mogoče kupiti. Ce bodo naši sežanski fantje tudi v bodoče igrali tako požrtvovalno in borbeno, to pa želimo in upamo, tedaj bodimo prepričani, da imajo vse možnosti, da ostanejo v conski ligi tudi brez »uvoženih« zvezdnikov.	x. Y-
ZORMAN — ŠAHOVSKI PRVAK PRIMORSKE
■ Na turnirju za letonje šahovsko prvenstvo Primorske, ki je bilo te dni v Portorožu, je zmagal Zorman iz Kopra. Favorit turnirja Sivec iz Postojne je osvojil drugo mesto, tretje in četrto pa si delita Lokov-šek iz Pirana in Jevnikar iz Kopra. Zorman je osvojil 8 točk od devetih možnih, Sivec 7 in pol, Lo-ikovšek in Jevnikar pa po 6 in pol točk.
Turnirja se je udeležilo deset i-gralcev, kar je glede na razširjenost šaha na Primorskem vsekakor premajhno število. Hkrati pa je treba povedati, da je poslal svoje predstavnike samo koprski okraj, medtem ko Goriška sploh ni bila zastopana. V prihodnje bo potrebno podobne turnirje temeljiteje organizirati in tudi pravočasno intervenirati glede dopustov. Ce že nosi turnir naslov »za prvenstvo Primorske«, potem morata seveda biti za-stopana oba okraja.
TELOVADNA AKADEMIJA V SEŽANI TVD Partizan v Sežani je imelo preteklo sredo svoj telovadni nastop. Akademija je lepo uspela in so mladi telovadci želi obilo priznanja za svoja izvajanja. Glavni organizator nastopa je bil tovariš Ambrožič, največ zaslug za uspeh prireditve pa ima razen nastopajočih seveda še vaditeljski zbor pod vodstvom tovariša Pertota. To je bil zadnji nastop v stari telovadnici, ker bo prihodnji že v prostorih novega telovadnega doma, ki je tik pred otvoritvijo. — sedm . . .
NEDELJA, 22. aprila: 8.00 Kmetijska ura; 13.30 Poročila; 13.45 Glasba po željah; 13.15 Za našo vas; 16.00 Primorska burja; 19.25 Zabavna glasba in šport; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 23. aprila: 6.30 Jutranje vesti; -6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Poje ženski oktet iz Tolmina p. v. V. Klemente; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 opoldanski dnevnik: 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Skladbe Franza Leharja; 19.45 Domače vesti; 23.10 Plesna glasba,
TOREK, 24. aprila: 6,30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13,30 Dvajset minut traja naš operni sestanek. Arije in duete pojo: Vilma Bukovec, Rudolf Franci in Lado Korošec; 13.50 Lahka orkestralna glasba; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Priljubljene melodije, po.ie Doris Davi 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba,
SREDA; 25. aprila: 0.30 Jutranje vesti; 6,40 Glasba za dobro jutro; 13,30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 1.9,25 Harfe v ritmu — izvaja ansambel Freddy Alberti: 19.45 Domače vesti: 23.20 Plesna slasba,
ČETRTEK, 26. aprila: li.30 Jutranjo vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba ln objave; 19.25 v francoskem stilu igra ansambel Yvette Horner; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
PETEK, 27. aprila: 0,30 Jutranje vesti; 0.40 Partizanski ln narodni motivi; 13.30 Ugani z nami, kaj je to?; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.30 Ustanovitev in razvoj OF na Primorskem; 14,40 Partizanske pesmi; 14.50 Zabavna glasba in objave; 19.25 Melodije iz filma »Roberta« Jeroma Kerna: pojeta Joan Roberts in Jack Cassidy — spremlja orkester Lehman Engel; 19.45 Domače vesti in šport; 23.15 Plesna glasba.
SOBOTA. 2S. aprila: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro: 13,30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored: 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave: 19.25 Z J. Straussom po Dunaju; 19.45 Domače vesti; 22.45 Plesna glasba.
Vsak človek je po svoje nenavaden, toda Basu, ki so ga pred nedavnim odkrili v Maroku, je tako izreden primer, da se zanimajo zanj učenjaki vsega sveta.
Pravijo,da je Basu po svoji zunanjosti prav tako podoben opici kot človeku. Živi pol divje, spi na prostem, v grmovju ali pod drevjem, in ne čuti nobene potrebe po obleki. Čelo ima zelo nizko, očesne oboke močne, usta in brado pomaknjeno zelo naprej. Baje ima vse značilnosti neandertalca in ga zato smatrajo za živo reinkarnacijo človeka, ki je izginil že pred več desettisočletji.
Američani so ponudili Francozom za Basujevo glavo milijon
frankov, toda francoski učenjaki so to ponudbo odbili in hočejo sami po Basujevi smrti raziskali njegovo lobanjo in jo primerjati z nekaterimi redkimi lobanjami prazgodovinskih človeških bitij.
ŽELEZNA CESTA . MOSKVA—PEKING
Slika prikazuje otvoritev nove železniške proge med glavnim mestom LR Mongolije Ulan Batorjem in Pekingom, metropolo LR Kitajske. S tem ,je bila vzpostavljena neposredna železniška zveza meti Moskvo in Pekingom. Železnica e dolga nad fioOO km in pelje čez vso Azijo.
Na razstavi v Chicagu v ZDA si obiskovalci lahko ogledajo stanovanjsko hišo, v kateri je vse avtomatizirano. Za sprožitev vzmeti oziroma vzvoda je potreben samo rahel pritisk na enega izmed električnih gumbov. Gumbi so laliko nameščeni ob postelji, pisalni mizi ali kateremkoli poljubnem prostoru v hiši. Tudi vrata in okna v taki hiši se odpirajo in zapirajo avtomatično. ♦ # *
Preden so Kitajci začeli uporabljati čopič in tuš, so pisali z okoničenimi cevkami in so pri tem izumili sistem, ki je precej podoben današnjim polnilnim peresom.	-♦ * *
V	tresorju neke ameriške tovarne žarnic hranijo patentno listino za »večno žarnico«, ki je tako odporna, da bi lahko gorela trideset let z enako svetlobo in enako porabo toka. Toda takih žarnic ne izdelujejo, ker bi s tem prehudo prizadeli svojo lastno proizvodnjo.
* * «
Najmočnejša žival ni morda slon, lev ali kit, marveč rogač. Čeprav ta hrošč tehta povprečno samo 11 gr, lahko s svojimi čeljustmi vleče 1.5G0 gr težko breme. Ce bi hotel 75 kg težek človek opravili enako delo, tedaj bi moral prenesti 8.400 kg težko breme.
* * *
V	biološkem zavodu harward-ske univerze so ugotovili pri psih, ki so bili stalno izpostavljeni najhujšemu hrupu, močne prebavne motnje, živčna obolenja in predčasno smrt.
Američani, ki ljubijo pretiravanje, pravijo, da je letalo-podmor-nica najpogumnejši izum našega stoletja. Letalo ima krila v obliki črke delta. V zraku mu služijo za vzgon, v vodi pa mu služijo za dviganje in potapljanje. Ima smuči, s katerimi pristaja na vodni gladini in posebno pripravo, s katero si napolni rezervoarje. Ko pride iz vode, te rezervoarje izprazni in je spet dovolj lahko, da se dvigne v zrak
Velikansko zanimanje so vzbudile nove mehanične igrače, ki jih izdeluje nemška industrija. Gre za miniaturne traktorje, avtomobile in druge stroje, ki jih lahko vodimo potom radia. Tudi na naši sliki vidimo takšen traktor. Deček ga z majhnim radio-oddajnikom lahko poljubno upravlja in vodi tudi na daljavo do 50 in
Spodnja slika pa prikazuje potnike tega vlaka na prvi vožnji med Ulan Batorjem in Pekingom. To so večinoma delavci in inženirji, ki so dogradili progo. Vozijo se v jedilnem vozu, ki je bil izdelan v Vzhodni Nemčiji, strežejo pa jim domače stetvardke, ki so pravkar dokončale odgovarjajočo šolo za vlakovne natakarice.
Stvari, ki so na oko strašno preproste, je ponavadi težko razložiti. Ugledni znanstveniki že dolgo raziskujejo jok, pa še danes niso prišli do izsledkov, ki bi nas popolnoma zadovoljili. Do nedavnega so bili namreč še prepričani, da je odvisen jok od krvnega pritiska, najnovejša raziskovanja pa govore o nekakšnih strupenih snoveh, ki se nabirajo v solznih žlezah. Potemtakem bi jok in krčenje obraza ne bila izraz neposrednega delovanja živčnega sistema, mar-
LESENI STRAŽAR ZA ŽENSKE ŠOFERJE
V Ameriki je veliko gangsterjev. Nekateri so strokovnjaki za bančne blagajne, medtem ko se lopov i manjšega kova zadovoljijo že z napadi na avtomobile. Najraje seveda napadejo avtomobile, ki jih šofirajo ženske. Da bi zavarovali ženske šoferje, so prišli ameriški »posebni ljudje« na precej izvirne misel. Začeli so izdelovati velike lesene lutke, ki imajo obliko velikih in energičnih moških. Ženska posadi svojega moškega spremljevalca na prostor zraven sebe in je baje popolnoma varna. Lutke so narejene tako popolno, da se niti v najhitrejši vožnji ne razlikujejo od živega človeka, Trik je vžgal, pa ne samo zato, ker so Američani naravnost požrešni na podobne senzacije, ampak ker je tako varstvo tudi najcenejše,	l
več posledica neke vrste zastrupitve. Živci izzovejo močnejše izločanje strupa, ta pa solzenje in krčenje obraza. Nekateri gredo v tem še dalje in trdijo, da je kemični sestav solze odvisen od duševnega vzroka za jok. Nemir izzove motne solze itd. Vse je pa odvisno od količine izločenega strupa.
Brez besed
Prevozno sredstvo za težko prehodna področja. Američani so zgradili posebne vrste vozilo, ki lahko vozi tudi po terenu, ki je za druga prevozna sredstva neprehoden. Namesto navadnih koles ima to čudno vozilo široke gumijaste valje, napolnjene z zrakom pon nizkim pritiskom. Tako se vsa teža vozila enakomerno razdeli na veliko površino, kar je zlasti važno na mehkem terenu. Čeprav tehta »kamion« več ton, se delavcu, ki se je dal »povoziti« ni nič zgodilo
Tanger je tipično trgovsko mesto. Vsi gospodujoči v tem svobodnem mestu bde samo nad kupčijo. Zato se tudi nič ne brigajo za kulturno življenje. Mnogo domačinov je anai-fabetov, čeprav so med njimi prebrisanci, ki sicer govore po več jezikov, izmed katerih največkrat niti enega ne razumeš, ker v pogovoru mešajo in prepletajo besede iz vseh mogočih in nemogočih jezikov. Poplava kinematografov in raznih zabavišč nadomestuje kulturno izživljanje. Po dnevnih kupčijah pa se prileže zabava, kateri se predajajo z največjo naslado. V mestu je na pretek razkošnih modernih in orientalskih barov in zakotnih bordeiov, kjer se morejo do mrtvega naveseljačiti.
Nočno življenje v Tangerju oživi z nastopajočim mrakom po vseh majhnih lokalih v ozkih lcrivuljastih uličicah, ki so kot žilice prepletene križem kražem, v katerih se je kaj lahko izgubiti. V kakšni ulici se je kar težko prebiti skozi množico ljudi, ki postaja pred lokali z vsemogočimi nazivi. Tu domujejo dekleta, ki so se prostovoljno predala razvratu ali pa so jih zbrali z vseh kontinentov spretni trgovci z belim blagom. Povsod jih je videti: sredi ulic, nastavljajoče se mimoidočim, na oknih, ko se razgaljene sklanjajo na ulico, pred hišnimi vrati z neizogibno cigareto v ustih. Tu ni tako bleščeče razsvetljeno kot v središču mesta. Čudno skrivnosten mrak se razpreda po tesnih ulicah in le neonska luč z imenom lokala, modro, zeleno ali rdeče, le toliko osvetljuje, da je komaj razločiti človekov obraz. Tod se drenjajo domačini in tujci, srečuješ uniforme vojakov in mornarjev vseh držav, odrasle moške in mlade-
niče, ki se še prav niso potegnili iz kratkih hlač. En sam nemir, beganje, valovanje in smeh, pa tudi kletve, prepir " in zaničljiv krohot je slišati vmes. Tod se vrste javne hiše, ki pod zaščito oblasti opravljajo dobičkanosni posel, nadalje pivnice, v katerih kraljuje hazard, beznice, kjer se predajajo uživanju mamil, in bordeli vseh vrst, kjer je žensk za zabavo na pretek, od Evropejk in črnk pa do Američank in Kitajk, vse te z veseljem oberejo, lahko tudi do zadnje pare.
Obisk v nekaterih lokalih je bil za nas zelo zanimiv. Naš vodič, ki jih je dobro poznal, je izbral tiste, v katerih smo se mogli še njbolje spoznati z življenjem v njih. Že ko stopiš v preddverje ene izmed takšnih arabskih hiš, te obda čudovita štimunga, da se izrazim z besedo, ki jo mnogo uporabljamo v gledaliških krogih, s katero pač najbolje karakteriziramo ozračje, za katerega ne moremo nikoli najti tiste prave besede, ki naj bi to razpoloženje pravilno obrazložilo. Manjši prostor, ki nas je sprejel, je bil ličen bar, obdan z mizicami in fotelji. V skupinah ali posamič so sedeia dekleta koketnih pogledov in precej razgaliene vabile vstopajoče goste v svojo družbo. Sedli smo k prazni mizi, a nismo bili dolgo sami. Dvoje deklet je prisedlo k nam in nas vabilo v gornje prostore. Ni se jima bilo treba dolgo muditi z nami. Izza puha je pristopila k nam priletna ženska in dekletoma pokazala na gosta, ki sla bila pravkar vstopila. Zasukali sta se in odbrzeli z njima po stopnicah v gornje prostore, nam pa sta spotoma v razposajenosti pokazali jezik. Naročili smo malenkostno pijačo in kavo in opazovali ljudi, ki so prihajali in odhajali in te vpričo vseh ponašali z ženskami, kot hi bili sami doma za štirimi stenami, ne pa v javnem lokalu.
Neprespan in utrujen od nočnega pohajkovanja sem v zgodnjem sončnem jutru znašel sredi vrveža na arabskem trgu. Prevzelo me je spet tisto čudovito prepletanje barv cvetja,sadja in oblek prodajalcev in prodajalk, ki ga je najti le redkokje drugje. Toliko mikavne lepote za fotografski objektiv, a kaj, ko te posamezniki takoj nahrulijo, če opazijo, da jih boš fotografiral. Doživel sem cclo, da so
me bombardirali s krompirjem 111 paradižniki. Hitro sem se umaknil z aparatom, kajti neprijazni pogledi in nerazumljivo kričanje prizadetih in njih žuganje mi je odvzelo ves pogum, da bi še naprej poskušal s fotografiranjem. Z veliko previdnostjo, pa tudi z zvijačo, mi je uspelo vendar napraviti nekaj posnetkov naskrivaj. Baje se Arabci nočejo fotografirati iz vražljivosti. Mislijo, da se jim bo tisti dan kaj hudega pripetilo, najmanj da jim kupčija ne bo cvetela.
Niže doli, v senčnatem kraju, je velika pokrita tržnica. V vseh dosedanjih afriških mestih sem videl lepo pokrite tržne stavbe, kar v Evropi ne najdeš povsod, vsaj evropska Ljubljana je še vedno ne premore.
Težko sem se ločil od arabskega trga in trgovske orientalske četrti in se napotil v moderni del mesta, kjer spet osupneš nad razkošjem palač in vil sredi eksotičnih vrtov, ki jih posedujejo bogati trgovci, bankirji in diplomati raznih držav. Vsaka stavba žc na zunaj očituje okus dežele, katere zastopnik je v tem mestu. Vendar so prevzele tudi nekaj mavrskih elementov, ki so po zamisli raznih arhitektov spretno in okusno vključeni v moderni slog. To je prava razstava arhitektove domišljije in iznajdljivosti. V mestnem središču so v visokih modernih palačah veletrgovine, banke, kavarne in sedeži oblasti držav, ki vladajo temu mestu, z vsem razkošnim sijajem in udobjem, ki ga premore današnji svet. Limuzine vseh svetovnih znamk in modelov drve p-> asfaliaratiih cestah, po pločnikih pa hite brezhibno, raodevno oblečeni ljudje po svojih poslih. Lepota in razkošje v modernem delu sta me prevzela, vendar sem se spet rajši podil v tisti lepi arabski del s snežnobelimi in svetlomodrimi hibami, kjer se po ozkih ulicah preliva razkošje barv prodajnega blaga in oblačil.
Po orientalski četrti spet hodim mimo majhnih trgovinic, ogledujem hiše in vodnjake, vzpenjam se po stopnicah, kri-žarini po ulicah, spuščam se po klancih navzdol in nikakor ue morem priti več ven iz tega labirinta. Že dvakrat sem se znašel na irtem mestu. Hodil sem tudi po stopinjah nočne ra po^o'ia. Mislil sem že, da bom moral ostr,ti sredi teh. ulic, ki so me siccr itak uklcnile s svojo čaroBnostjo.