KKR êéMÊM Studijska Km JlZNlCA V CíLjU Izdaja Tor ara a emajlirane posode ▼sako drogo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glarni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk ia klišeji ČP »Celjski tisk« v Celja LETO VIII. ŠTEV. 11 Celje, 22. avgusta 1964 Inštitut „Emajl“ Po daljšem proučevanju o potrebi razvojno raziskovalnega dela in o možnostih napredka tega dela v našem podjetju, na podlagi razpravljanja o potrebi ustanovitve posebnega organa ali enote, ki bi vodil to delo, se je centralni delavski svet podjetja po predlogu UO že v prejšnjem letu odločila, da se ustanovi poseben inštitut za emajl-no stroko ter je s sklepom dne 12. decembra 1963 odločil, da se ustanovi razvojno raziskovalni inštitut kot znanstveni zavod za področje emajlne stroke in kovinsko predelovalne stroke. Posebna komisija Republiškega sekretariata za znanstveno delo in visokošolstvo iz Ljubljane je v decembru preteklega leta v našem podjetju pregledala možnosti o ustanovitvi tega inštituta ter ugotovila, da so dani potrebni pogoji za ustanovitev inštituta, da so na razpolago potrebni kadri in da je predvidevati tudi sredstva za ustanovitev inštituta Na podlagi poročila te komisije je Republiški sekretariat za znanstveno delo in visokošolstvo v Ljubljani vpisal naš inštitut v register znanstvenih zavodov dne 31. 12 1963. Na ta način je naš inštitut že registriran kot znanstveni zavod ter je potrebno izvesti nadaljnjo organizacijo tega inštituta. ZAKAJ INŠTITUT? Precej je že bilo razpravljano pa tudi že napisano v našem podjetju v zvezi z inštitutom, pa mislim, da še vedno ni dovolj in da je prav, da se še o pomenu inštituta sedaj, ko se pristopa k njegovi organizaciji, še ponovno piše. Ob vsaki novosti, spremembi bodisi organizacijski, delovni ali kateri koli v podjetju se vprašujemo in razpravljamo o njeni osnovanosti. Tembolj je razumljivo, da razpravljamo o pomenu inštituta, zakaj nam bo inštitut, ali bo koristil podjetju, ali ga podjetje nujno potrebuje, ali bo morda celo v breme podjetja in kakšne so sploh naloge, ki jih bo opravljal inštitut. StrenUmo in hočemo doseči to, da bi se naše podjetje v vsakem pogledu čim bolj razvijalo, da bi ne zaostajalo za razvojem drugih podjetij iste stroke, da bi uspevalo s prodajo svojih proizvodov na tržišču, da bi bilo sposobno vzdržati konkurenco ne samo na domačem trgu, temveč tudi na tujih tržiščih. Tega ni mogoče doseči brez stalnega in nenehnega napredovanja. Napredek pa zavisi ne samo od opravljanja dela, marveč predvsem od študija in proučevanja razvojno raziskovalnega dela, uporabe tehničnih pridobitev na vseh področjih. Tako je naloga razvojno raziskovalne službe v podjetju reševanje proizvodnih problemov, proučevanje najbolj smotrne organizacije dela v podjetju, nenehno iz-boljšavanje kvalitete proizvodov, osvajanje novih proizvodov, iskanje možnosti znižanja proizvodnih stroškov, skrb za ceneno surovinsko bazo, nabavo materiala itd. Razvojno raziskovalno delo v industrijski proizvodnji zavzema tedaj pomembno mesto, ker omogoča boljše in ustreznejše rezultate dela. Vse to pa omogoča podjetjem vključevanje v delitev dela doma in v mednarodno delitev dela. Pomenu razvojno raziskovalnega dela se v vsej naši državi pripisuje posebna važnost, ker se zavedamo da nam bo le to delo na področju iskanja novih metod, novih izsledkov omogočilo uspešno vključitev naših gospodarskih organizacij ter prilagoditev potrebam domačega in tujega tržišča. Te naloge bodo gospodarske organizacije lahko uspešno izvršile le, če bodo pri svoji proizvodnji uporabljale izsledke raziskovalnega dela. V zadnjih letih se opaža stalna tendenca ustanavljanja novih raziskovalnih inštitutov in oddelkov pri gospodarskih organizacijah. Vsa večja podjetja streme za tem in imajo že po večini ustanovljene svoje inštitute ali pa so združenja podjetij določene stroke ustanovila skupne inštitute. Na področju emajlne stroke takšnega inštituta v naši državi še ni. Naše podjetje kot največje podjetje te stroke je tedaj v prvi vrsti poklicano in je njegova naloga in dolžnost napram naši skupnosti, da prične in dela na tem področju. Inštitut bo v prvi vrsti delal na področju dela naše tovarne, hkrati bo pa lahko vršil tudi usluge za druga podjetja te stroke ter tako pripomogel k razvoju emajlne stroke v naši državi. Kot največje podjetje je prav, da prevzame odnosno obdrži prvenstvo, ki ga imamo na tem področju predno bi morda druga podjetja pričela z ustanavljanjem inštituta ali podobnih inštitucij. Da nam je potreben samostojni inštitut, je razlog tudi v tem, da nam drugi inštituti ali znanstveni zavodi, ki se bavijo z raznim razvojno raziskovalnim in znanstvenim delom ne morejo nuditi takšnih uslug, ker nam za našo stroko to delo opravlja lahko le naš inštitut, ki bo tesno povezan z našim podjetjem, ter delal le za potrebe emajlne stroke. DELOKROG INŠTITUTA Naloge in delo, ki ga bo opravljal inštitut so najbolje razvidne iz predmeta poslovanja, za katerega je registriran inštitut. Predmet poslovanja je naslednji: 1. iskanje surovin in tehnološkega postopka za izdelavo emajlnih mas; a) tehnologija emajliranja, b) raziskava emajlov; 2. izbor pločevine za oblikovanja; a) izbor pločevine za emajliranje, b) tehnologija oblikovanja pločevine s študijem linijske proizvodnje in transporta; 3. osvajanje novih oblik izdelkov z vseh področij dejavnosti tovarne emajlirane posode; 4. raziskovanje problemov ter-motehnike s področja ogrejevalnih naprav; 5. zbiranje tehnične dokumentacije in študija te dokumentacije iz področja emajlne in kovinske predelovalne industrije, dokumentacijskega centra z informacijsko dejavnostjo na področju SFRJ za emajlno tehniko. 6. vse ostalo v to področje spadajoče raziskovalno delo. 7. dajanje uslug tudi-drugim enakim in sorodnim tovarnam; 8. vzgoja visokostrokovnih kadrov. Glede na zgoraj naveden delokrog inštituta bo razvojno raziskovalno in znanstveno delovanje inštituta usmerjeno v prvi vrsti za potrebe in probleme naše tovarne ter bo inštitut usmerjen na raziskovalno in znanstveno delo iz področja emajlirstva, predelovanja kovin in zlitin, izdelave odpreskov, izdelave orodij in izdelave toplotnih naprav. Inštitut bo na razpolago s svojimi uslugami tudi drugim enakim in sorodnim tovarnam, če bo to v interesu naše tovarne in inštituta samega ter če bo to v interesu družbe. Oblika posebnega delovanja inštituta bo tudi vzgoja visokostrokovnih kadrov ter omogočanje študija prve, druge in tretje stopnje do doktoratov. Kot posebna dejavnost v smislu dajanja uslug v širšem smislu bo delovanje Specializirane dokumen-tacijske-informacijske službe za emajlirstvo, katera bo delovala v okviru inštituta. —- referent za standardizacijo (1 zaposlen). Inštitut v pravnem in samoupravnem pogledu bo samostojna delovna organizacija, to je zavod s samostojnim finansiranjem, ki bo deloval samostojno tako kot podjetje ter se upravljal potom svojih samoupravnih organov. Inštitut bo sprejel svoj statut, svoje pravilnike o delitvi čislega dohodka, osebnih dohodkov, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o higiensko tehnični varnostni službi itd. Delovni kolektiv inštituta si bo izvolil svoj delavski svet in upravni odbor, inštitut bo vodil, to je izvajal naloge v okviru in po navodilih sklepov njegovih samoupravnih organov direktor inštituta. Inštitut bo nastopal na zunaj samostojno, lahko sklepal dogovore in pogodbe ter zastopal sam svoje interese. V gospodarskem odnosno v finančnem pogledu bo inštitut gospodaril sam zase, si moral ustvarjati svoja sredstva, svoje dohodke ter na podlagi tega kriti izdatke, to je vse poslovne stroške, osebne dohodke in podobno. stvenih zavodov oproščeni plačevanja obresti od sklada osnovnih sredstev in od sklada obratnih sredstev. Obveznosti do proračuna — prispevek iz dohodka plačujejo po najugodnejši lestvici, vendar ta prispevek ne odvajajo družbi, marveč ga morajo vložiti v svoje lastne sklade, to je v sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev, in sklad za razvoj znanstvenega dela. Sredstva teh skladov uporabljajo zavodi za potrebe svojega razvoja. Amortizacijo plačujejo za gradbene objekte isto kot gospoda:ske organizacije, do-čim je za opremo znatno nižja. Sredstva, ki bi jih podjetje usta-vitelj zavoda, v našem primeru naše podjetje, kot ustanovitelj inštituta, dalo inštitutu za izgradnjo in poslovanje, lahko damo iz amortizacijskih sredstev. Razen tega ima inštitut kot znanstveni zavod možnost najemati pod ugodnejšimi pogoji kredite za svoje delo in celo brezobrestne kredite iz družbenih skladov namenjenih za znanstveno raziskovalno delo. Glede na navedeno so inštituti Vsakdanji prizor pred upravnim poslopjem ob 13.55. Sicer pa upajmo, da bo promet kmalu urejen. Foto: Fotoklub LT Emajl ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE INŠTITUTA Da bi se mogle vse te naloge inštituta opravljati, je potrebno povezati vse službe v našem podjetju, ki že delajo na tem področju razvojno raziskovalnega dela ter jih združiti v inštitutu pod skupnim vodstvom. Da bi mogel inštitut pričeti delovati, je poleg drugih organizacijskih ukrepov potrebno tedaj izdvojiti določene službe iz okvira podjetja ter jih podrediti v organizacijski sestav inštituta. Centralni delavski svet je s sklepom z dne 12. 8. 1964 odredil, da se prenesejo v inštitut naslednji oddelki odnosno službe: — kemijski laboratorij — tehnični sektor (10 zaposlenih); — metalurški laboratorij — OTK (2 zaposlena); — razvojni oddelek — sektor ekonomike (7 zaposlenih); — knjižnica — kadrovsko socialni sektor (1 zaposlen); — mehanografski oddelek (4 zaposleni); — varilni tehnik v proizvodnji (1 zaposlen); — tehnolog za prototipe (1 zaposlen); Dohodke si bo ustvarjal inštitut iz plačil za izvršene znanstvene raziskave ter strokovne storitve ter tudi iz drugih dohodkov in even-tuelnih dotacij, ki se dajejo iz družbenih skladov za znanstveno delo. Dohodek bo inštitut razdeljeval po svojem lastnem pravilniku o delitvi čistega dohodka ter prenašal sredstva v svoje lastne sklade. Vse strokovne storitve, razvojno raziskovalna dela in znanstvene raziskave, ki jih bo inštitut stalno opravljal za našo tovarno, bo zaračunaval z računi tovarni ter bomo mi te račune poravnavali v breme naših materialnih stroškov tako kot poračunavamo odnosno plačujemo račune drugim podjetjem za razne dobave in usluge. Ker se razvojno raziskovalno in znanstveno delo v naši državi podpira in stremi za tem, da se čim bolj razvija, so v to svrho za znanstvene zavode in inštitute te vrste, kot bo naš inštitut, dane določene finančne ugodnosti, ki jih nimajo sicer gospodarske organizacije. Tako so znanstveni zavodi po zakonu o načinu financiranja znan- kot znanstveni zavodi po sedaj veljavnih predpisih v znatno ugodnejšem položaju kot gospodarska podjetja ter si lažje ustvarjajo odnosno zadrže ustvarjena sredstva za lasten razvoj, za lastno izgradnjo in opremo. ODNOS INŠTITUTA DO PODJETJA Tovarna emajlirane posode, kot ustanovitelj inštituta ima na tej osnovi poseben odnos, posebne pravice in obveznosti napram inštitutu in to na podlagi zakonitih predpisov in pa na podlagi dogovora odnosno pogodbe z inštitutom. Ker je v interesu podjetja, da bo inštitut delal za potrebe podjetja, da si bo prizadeval, čim uspešnejše izvrševati naloge, ki bodo služile napredku in razvoju podjetja, mo-(Nadaljevanje na 2. strani) Inštitut - potrebe in problemi naše tovarne Smotke* Inštitut »Emajl« i(Nadaljevanje s 1. strani) ra podjetje imeti določen vpliv in možnost soodločanja glede dela inštituta. Po veljavnih predpisih ima lahko naše podjetje v delavskem svetu inštituta polovico članov, ki jih izvoli naš centralni delavski svet izmed članov kolektiva našega podjetja, drugo polovico članov izvoli kolektiv inštituta. Ce imamo pred očmi, da delavski svet inštituta razpravlja in odloča o delovnem načrtu inštituta, finančnem načrtu inštituta, potrjevanju zaključnega računa, o razdeljevanju sredstev in uporabi sredstev, o sprejemanju statuta in pravilnikov inštituta, potem je iz tega razvidno, da praktično v teh najvažnejših vprašanjih kolektiv Inštituta ne more sam samostojno odločati. Naše podjetje ima v tem pogledu jamstvo, da se bo delo v inštitutu delovni program tako razvijal, kot bodo predstavniki našega podjetja zahtevali. Naše podjetje kot ustanovitelj odloča pri postavitvi direktorja inštituta. Centralni delavski svet podjetja mora dati soglasje k statutu in pravilnikom inštituta, ker sicer ti interni predpisi inštituta ne morejo dobiti veljave. Glede na to se inštitut ne more usmeriti v neko samostojno svojo dejavnost, ne more uporabljati Maše 7-letne Da se doseže boljši učinek je nujno potrebno, da človek zavestno analitično, plansko ureja in rešuje probleme, ki mu otežkočajo uresničevanje njegovih ciljev. Za vsako delo naredi človek najprej plan v svojih mislih potem pa pristopa k izvršitvi. Z ozirom na cilj •in razpoložljiva sredstva ter ostale pogoje lahko človek takoj ali v etapah pristopi k reševanju problemov oz. uresničevanju smotrov. Vedno je tudi dobro, da si izdela načrte dela za daljši čas, v perspektivi. Takšno perspektivno planiranje je posebno pomembno. Posebno značilnost ima takšno planiranje tudi za našo tovarno. V načelu dolgoročno planiranje pomeni določanje splošne poslovne politike za daljše časovno obdobje. Za določitev splošnih smernic nadaljnjega sedemletnega poslovanja in razvoja je s strani glavnega direktorja in samoupravnih organov bila imenovana komisija z nalogo, da pregleda proizvodnjo ter na podlagi analiz določi proizvodni plan do leta 1970. Istočasno je -bila imenovana posebna grupa, ki je delala izključno na vprašanju emajlirane posode ter predlogu skr-čitve njenega asortimana po vrstah in dimenzijah. Pri delu komisije so se pokazale nekatere slabosti, ki so nevzdržne in nerazumljive, ki pa nam lahko služijo le kot pojasnilo za kritike in pripombe o možnosti boljšega poslovanja in doseganja večjih uspehov. Pri tem ne bi rad govoril o nefunkcionalnosti ter slabi odgovornosti posameznih služb, pač pa bi se raje zadržal pri nekaterih -vprašanjih plana in dela kolmisije. Znano je že dejstvo, da naša tovarna proizvaja veliko število različnih artiklov. Osnovni problem, ki otežkoča organizacijo učinkovitejšega poslovanja sploh in še po-seboj organizacijo proizvodnega procesa pa je ravno preširok asor-timan naše proizvodnje. Za tako raznovrstno proizvodnjo je potrebno veliko strokovnega kadra, ki bi bil zmožen obvladati takšno proizvodnjo in jo razvijati v skladu z zahtevami tržišča. Vprašanju tržišča do sedaj nismo posvečali skoraj nobene pozornosti. Posledice tega so se že začele pojavljati in je danes potrebno bolj kot kdajkoli dobro prisluhniti zahtevam tržišča ter proučiti konkurenco. Od tod je bil tudi pri sestavi 7-letnega perspektivnega plana poglavitni kriterij tržne perspektive naših proizvodov. Na podlagi vsestranske osvetlitve je komisija iz- sredstva v druge svrhe kot bo želelo naše podjetje, ne bo se mogel inštitut sam po svoji odločitvi oddvojiti od podjetja ali na primer celo iti v likvidacijo, če ne bo naše podjetje pristalo potom naših predstavnikov na takšne odločitve Sredstva dana inštitutu pripadajo nazaj podjetju ob prenehanju delovanja inštituta. Ko bo inštitut sprejemal svoj statut in pravilnike, bodo morala biti v statutu in pravilnikih vsa ta določila, ki gredo kot posebne pravice našemu podjetju, kot ustanovitelju inštituta. Centralni delavski svet našega podjetja bo imel pri tem odločujočo besedo, ko bo dajal soglasje k statutu in drugim pravilnikom inštituta. Za ustanovitev inštituta so potrebna določena sredstva. Dolžnost našega podjetja, kot ustanovitelja inštituta je, da da v začetku določena sredstva na razpolago inštitutu, da bo inštitut lahko začel poslovati. Ta sredstva so lahko v naravi, osnovna in obratna sredstva, oprema, nadalje v gotovini ali v obliki posojila, ali kot poroštvo za najetje posojila. Po tem, ko bodo Vsa pripravljalna dela v zvezi s formiranjem inštituta opravljena bo centralni delavski svet moral odločiti o sredstvih, ki jih bo dal za začetek na razpolago inštitutu. perspektive delala predlog prve faze skrčitve asortimana. Predlogi komisije in grupe, ki je delala na emajlirani posodi so bili sprejeti na seji UO. Nujno je bilo treba jasno, opredeliti prihodnost, očistiti proizvodnjo od artiklov, ki po naravi proizvodnje oz. zaradi indirektne konkurence ne spadajo več pod naše streho. Prav tako je bilo treba očistiti proizvodnjo tistih artiklov, ki predstavljajo zgolj balast za našo tovarno in pri katerih je poslovni učinek majhen v primerjavi s poslovnimi stroški ter artiklov, ki nimajo stabilne tržne prihodnosti. Razen skrčitve asortimana emajlirane posode po vrstah artiklov in dimenzijah so ob upoštevanju kriterijev, kot so tržne perspektive, tehnologija proizvodnje in renta- Posojilo Nekateri naši člani kolektiva so se z veliko vnemo lotili gradnje novih stanovanjskih hiš, da bi si na ta način izboljšali težke stanovanjske razmere. Podjetje jim pomaga s tem, da jim dodeli posoji- lo. Čeprav je to posojilo zaenkrat še skromno, je vendarle nekaj. ali jih bo dal kot dotacijo, ali kot posojilo in podobno. S tem, da bodo določeni oddelki in službe pre-nešeni v inštitut, bodo premeščeni v inštitut tudi strokovni delavci, ki delajo v teh oddelkih in službah. S tem se bo zmanjšal izdatek za te ljudi na osebnih dohodkih in vseh prispevkih, ki bremenijo te osebne dohodke podjetja. Tako bo podjetje s prenosom nekaj sredstev na inštitut, preneslo deloma sredstva, ki so že predvidena za to razvojno raziskovalno delo v sedanjem okviru dela v podjetju in za določene strokovnjake. Ta prenos sredstev je potreben samo v začetku. Pozneje bo inštitut takoj s pričetkom delovanja pričel ustvarjati svoja sredstva ter takšne dotacije ne bodo potrebne. Lahko jih pa bo kljub temu podjetje, če bo imelo sredstva, v eni ali drugi obliki še dajalo inštitutu, da bi se inštitut čim bolj razvijal. FORMIRANJE INŠTITUTA Da bi inštitut mogel pričeti delati se morajo izvesti vsa pripravljalna dejanja v zvezi s konstituiranjem inštituta. Postavljeno mora biti vodstvo inštituta »v izgradnji« kot se to imenuje. Upravni odbor je postavil začasno vršilca dolžnosti direktorja inštituta tovariša ing. HUDALES Oskarja ter računovodkinjo tov. MIHELIN Angelco S prenosom oddelkov in služb ter premestitvijo strokovnih delavcev v inštitut se bo formiral kolektiv inštituta, ki bo izvolil svoj delav- bilnost, izpadle iz dolgoročnega proizvodnega programa še naslednje proizvodne grupe: pokositerna posoda in pokositerne mlečne kante, kolor kante, brušena in surova posoda, lavaboji, stenski vodnjaki in senčniki. To skrčenje predstavlja korak naprej k ureditvi organizacije poslovanja in bi moralo imeti nujno pozitivne posledice, ki bi bile izražene predvsem v povečanju poslovnega učinka. Artiklom, ki so ostali v dolgoročnem programu sedemletnega razvoja je treba posvetiti vso pozornost, posebno glede razvoja teh artiklov ter organizacije tehnoloških postopkov. V tem cilju je treba čimprej kadrovsko okrepiti oz razširiti razvojni in tehnološki oddelek. Prav tako je treba izboljšati organizacijo poslovanja, razviti dinamično analizo tržišča, nadalje. Tako so prejeli posojilo v znesku 400.000 din naslednji graditelji svojih hišic: Franc Skrbiš, Martin Tacer, Anton Krebs, Franc Leben, Stane Dolenc, Ivan Pohajač, Ema Podvezanec, Viktor Pilih, Vojo Stojmanovič, Ivan Centrih, Lojze Pavlič, Franc Škrubej, Marjan Pe- ski svet in upravni odbor. Nato bo inštitut sprejel svoj statut in pravilnike, katere bo potrdil naš centralni delavski svet. Šele potem, ko bodo postavljeni ti organi in sprejeti interni predpisi inštituta, bo inštitut zaživel in pričel delati. Dela se pospešeno na izvršitvi pripravljalnih dejanj za formiranje inštituta ter bodo organi inštituta izvoljeni tekom enega meseca. Delo na notranji organizaciji našega podjetja je vplivalo tudi na formiranje inštituta, ker so se morala prej razčistiti notranja organizacijska vprašanja v našem podjetju in določiti kateri oddelki oz. katere službe se predvidevajo za inštitut. S tem da je pravilnik o notranji organizaciji to je osnutek sedaj v izdelavi,, so razčiščena vprašanja glede oddelkov, odnosno služb, ki gredo v inštitut. Ker smo storili že prve ukrepe in korake ter registrirali inštitut, ne smemo več odlašati z delom na dokončni ustvaritvi in delovanju našega inštituta. Z odločnimi ukrepi moramo delati na izpolnitvi te naloge ter moramo odvreči vse nepotrebne pomisleke in bojazni glede dela inštituta. Imeti moramo samo to pred očmi, da razvoj našega podjetja ta inštitut in razvijanje razVojno raziskovalnega dela zahteva in da je to tedaj naša dolžnost, da jo izpolnimo v interesu podjetja in v našem lastnem interesu. Dr. Z. F. Sodobna potrošnja emajla v Angliji Potrošnja emajla se zadnje čase v Angliji hitro povečuje, ker so strokovnjaki uspeli z zboljšanjem kvalitete emajlov — kot površinske zaščite — najti nova področja uporabe. Pretežni del porabljenega emajla dandanes še vedno odhaja za emajliranje posode, štedilnikov, peči, kopalnih kadi, grelnih teles kot tudi za emajliranje električnih gospodinjskih predmetov, vendar si emajli odpirajo prav zadnje čase nova področja uporabe v ostri konkurenci napram drugim tekmujočim materialom kot so to aluminij, nerjaveče jeklo, plemenita jekla itd. Prvo zelo pomembno področje, ki si ga emajl prisvaja, je gradbeništvo. Vedno več stavb je najti z vgrajenimi emajliranimi jeklenimi fasadnimi plaščami in emajliranimi ploščami za notranjo dekorativno oblaganje sten. Fasada najvišjega angleškega poslopja, ki pripada v Manchestru neki zavarovalnici, je obložena z arhitekturnimi fasadnimi ploščami črne barve, pri čemer meri skupna površina fasade preko 4800 m2. Isto velja za pravkar zgrajeno poslopje Empress State Building v Londonu, čigar palača služi kot sedež angleške admiralitete, vendar s to razliko,- da je fasada emajlirana y modro zeleni barvi. Tudi znani angleški dnevnik Daily Mirror si je zgradil svojo upravno poslopje z oblaganjem pročelja v kombinaciji rdeče-sive barve emajlov. Na področju motorne industrije si je emajl zagotovil uporabo pri izdelavi izpušnih loncev in cevi za motorna vozila proizvajalca Rover Car Campany. Pri tem ta tovarna sledi izkustvom, ki jih je dosegla ameriška tvrdka American Motors pri opremi vozil modelov Rambler že leta 1961. Ker se je emajlna zaščita teh izpušnih loncev in cevi odlično obnesla, pričakujejo, da bodo v kratkem tudi drugi angleški proizvajalci pristopili proizvodnji teh emajliranih delov za svoja motorna vozila. Letalska industrija v Angliji je prav tako z uspehom osvojila proizvodnjo emajliranih izpušnih cevi za letalske motorje, pri čemer uporabljeni specialni emajli vzdržijo visoke temperature. Tudi v kmetijstvu je emajl našel svoje torišče uporabe, predvsem pri emajliranju silosov za shranjevanje krmnih rastlin. Hitro raste potrošnja tudi specialnih emajlov v proizvodnji mnogih vrst napisnih plošč za označevanje ulic, cest, celo ur itd., kjer emajl opravlja refleksno funkcijo. Celo gumbi armaturnih plošč pri motornih vozilih se v novejšem času prevlačijo z refleksnimi^emajli. Ta napredek v uporabi emajlov je bil seveda dosežen po bistvenem zboljšanju metod nanašanja ob istočasni uporabi novih materialov pri topljenju emajlnih frit. Pri izdelavi emajliranih napisnih plošč so odigrali odločilno vlogo novi emajli, ki dopuščajo žganje pri nizkih temperaturah, s čemer so bistveno zmanjšani riziki deformiranja jeklene pločevine. V sedanjem času polagajo proizvajalci emajlov pozornost predvsem na zmanjšanje občutljivosti emajlov proti mehaničnim poškodbam pri vsakodnevni uporabi in pri transportu gotovih izdelkov. Razvijajo številne nove emajle v raznih barvah za enoslojno emajliranje izdelkov, ki se odlikujejo po sposobnostih na udarec. B. I. POZDRAV Jovanovič Milorad, ki služi vojaški rok V. P. 4730/4 v Novem Sadu pozdravlja svoje sodelavce in vse člane kolektiva in jim želi mnogo uspehov pri delu. Zlasti pa pozdravlja svoje mlade tovariše, ki naj si prizadevajo, da bodo dobri in vestni upravljalci ter pridni delavci na svojih delovnih mestih. * m ■ x |S Pri urejevanju okolja tovarne, da bo za proslavo 70-letnice čim lepše, so se člani kolektiva odzvali vabilu na prostovoljno delo. za gradnjo novih hiš vršiti skrčenje asortimana oziroma čimbolj razvijati specializacijo, uvajati standardizacijo ter razvijati kooperacijo. Tehnična kontrola bi morala biti predvsem preventivna potem pa še tekoča in naknadna, kajti tržišče postaja glede kvalitete vse bolj zahtevno. Pri posodi je treba posebno posvetiti pozornost razvoju novih tipov, oblik, barv, kompletiranju, preventivni kontroli ter embaliranju. Znano je že kakšno je stanje naših proizvodnih kapacitet. Ta tehnični problem v zvezi z ocenitvijo proizvodnih kapacitet je bil tudi vzrok, da komisija ni mogla izdelati dokončne redakcije proizvodnega plana do leta 1970. Šele iz razlike med proizvodnimi zmogljivostmi in tržnimi potrebami, je možno ugotoviti potrebo po investicijah ter obseg potrebnih investicijskih vlaganj. D. C. tan, Silva Kramar, Ljudmila Zotl in Aleksander Karner. Tamari Strahovnik je bilo dodeljeno posojilo v znesku 300.000 di.n. Po 250.000 din posojila sta prejela Stane Kajtna in Ángela Feldin. Posojilo v znesku 200.000 din je bilo dodeljeno naslednjim graditeljem: Silva Pilih, Ana Slemenšek Stanko Pirc, Danijel Rezar in Alojz Mansuti. Po 150.000 din posojila so prejeli: Milan Sajnker, Albin Žnider, Mirko Breznik, Ivan Štante, Ana Voga, Kristina Leskošek, Ivan Ku-der in Jože Smolej. Posojilo po 100.000 din pa so prejeli: Ivan Rezar, Jože Romih, Fani Felicijan, Ivan Jammišek, Franc Šramel in Ivan Jakopin. -ej- Mrtva igrišča Znano je, da je v delavskem centru Gaberje pomanjkanje igrišč, ki bi se jih mladina posluževala. Pri srednji tehnični šoli na Mariborski cesti je odbojkarsko, košarkarsko in rokometno igrišče. Šola sicer ta igrišča uporablja, vendar pa jih ne Vzdržuje, tako, da se igrišča polagoma uničujejo dn propadajo. Za ta igrišča se zelo zanima Mladinski klub Gaberje—Hudinja, ki je poslal našemu upravnemu odboru prošnjo naj bi mu ta igrišča dodelili. Smafihec Dan proslave 70'letnice naše tovarne Je določen za 2©. 9.1964 Med člani kolektiva je veliko ugibanj kako bo s proslavo 70-let-nice obstoja naše tovarne. Zato ni čudno, da so poleg ugibanj tudi želje in predlogi. Na tem mestu želimo opisati dosedanje priprave. Odbor za proslavo 70-letnice obstoja naše tovarne, ki ga je imenoval centralni delavski svet je večkrat zasedal in razpravljal, kako naj to proslavo izvedemo. Ta odbor je sestavil predlog, ki je izhajal iz predhodnih podobnih proslav. Vseboval je tudi, da se proslava nadaljuje z veselico celotnega kolektiva, ki naj bi bila na igrišču Olimpa pod Golovcem. Čeprav je odbor prvotno soglašal s takim predlogom, je pozneje svoje mnenje in predlog spremenil iz preprostih razlogov, ker od take proslave kolektiv ,ne bi dosti imel, stroški pa bi bili silno visoki. Same priprave in ureditev prostora na igrišču, ki zahteva izdelavo sanitarij, postavitev luči, vodovoda, paviljonov, odra, miz itd. bi zahtevale zahtevne vsote denarja, da pa od tega končno kolektiv ne bi imel dosti koristi. Naj omenim, da bi vsi ti stroški znašali ca. 10 milijonov din neto. Če pa bi bilo slabo vreme potem bi ves vložen trud in denar bil zaman. Zato je prav, da se je ta predlog spremenil tako, da bodo stroški same proslave minimalni sama proslava pa bo ravnotako svečana. Okvirni predlog proslave bi iz-gledal takole: 1. Med tednom pred proslavo športna tekmovanja med ekonomskimi enotami v vseh panogah. 2. Pripraviti razstavo naših izdelkov. Otvoritev naj bi bila v nedeljo dopoldan pred dnevom proslave. 3. Pred dnevom proslave organizirati tiskovno konferenco. Na njo povabiti predstavnike listov iz republiških središč. Isti dan zvečer organizirati kulturno prireditev za povabljene goste. Predhodno bo svečanost pri proglasitvi športnih rezultatov in razdelitev nagrad športnikom. 4. Na sam dan proslave, t. j. 26. 9. 1964 pa bi proslava potekala takole: — zjutraj budnica godbe na pihala tovarne emajlirane posode, slavnostna seja centralnega delavskega sveta, po slavnostni seji si gostje ogledajo tovarno, — zborovanje celotnega kolektiva in govor, — razdelitev nagrad jubilantom — zaključek, — zvečer klubski večer. Tak program terja minimalne stroške. Poleg tega pa bi v vseh glavnih mestih .uredili izložbe z našimi izdelki. Najbolj zanimiv predlog pa je, da se v okviru programa proslave 70-letnice obstoja naše tovarne izdela komplet kuhinjske posode in kot tak da v prodajo z napisi 70-letnica. Realizacija tega predloga je sicer po tehnični strani zagotovljena, vsekakor bi pa bil to lep spomin tudi tistim, ki si želijo kompletno kuhinjsko posodo, a je žal ni mogoče dobiti. O programu proslave kot o finančnih sredstvih je razpravljal UO in CDS ter ga potrdil oz. je odobril finančna sredstva. Ob tej proslavi je centralni delavski svet sklenil, da se prične izvajati drugi odstavek 159. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki se glasi: »Delavci, ki imajo več kot 10 let službene dobe v Tovarni emajlirane posode, prejmejo primerno nagrado. Po tem členu se nagrajujejo delavci, in sicer: a) ob 10-letni-ei službovanja, b) ob 20-letnici službovanja, c) ob 30-letnici službovanja. V preteklih dneh je bilo na strelišču za MK puško na Golovcu velika živahnost, saj ni bilo dneva, ko niiso strelci »Tempa« polnoštevilno vadili na strelišču, kjer so se pripravljali na občinsko in okrajno prvenstvo. Uspeh teh treningov pa je bil zelo dober, isaj se je udeležilo občinskega prvenstva za MK puško in pištolo 12 tekmovalcev kateri so ekipno in posamezno dosegli predpisano normo ter se uvrstili za nadaljnje tekmovanje v okrajnem merilu. Okrajnega prvenstva se je udeležilo 8 strelcev, od katerih samo eden ni dosegel predpisane norme. Petrovič Mladen je zasedel med Nagrade določa vsako leto posebej upravni odbor podjetja.« Za letošnjo jubilejno leto so centralni organi sklenili, da vsak, ki je 10 let nepretrgoma zaposlen v kolektivu, dobi spominsko uro. Delavci, ki so zaposleni 20 do 30 lel pa še dodatno spominsko darilo. Za prekinitev službe pa se ne smatra: — odslužitev kadrovskega roka. če se je delavec zaposlil v podjetju v roku 1 meseca po odslužitvi roka, — orožne vaje, — sodelovanje v NOV, — internacija in zapor po okupatorju, — prekinitev službe zaradi aktivnega političnega udejstvovanja za čas predvojne Jugoslavije (štrajk, zapor itd.), — prekinitev zaradi prostovoljnega delana izgradnji domovine — po nalogu podjetja (v rudnikih, industriji, itd.). Da ne pride do nezaželjenih pomot je določeno, da se pravočasno izdelajo seznami in se jih izobesi na vidnem mestu. Na ta način bo vsak član lahko ugotovil, ali je na seznamu in če je po nakazanih kriterijih pomotoma izpuščen, da pravočasno zadevo reklamira. Pričakuje se, da bo na dan 26. 9. 1964 veličastno zborovanje, katerega se bo udeležil ves kolektiv in člani njihovih družin. F. P. člani prvo mesto z MK puško proste izbire, Seršen Ervin pa je osvojil prvo mesto pri mladincih. Tekmovali so v petih disciplinah in to z MK puško' domače izdelave, z MK puško proste izbire, z Drulov pištolo, MK pištolo proste izbire ter vojaško puško. Normo na okrajnem prvenstvu so dosegli naslednji strelci: Ivan Čendak, z MK puško in Drulov pištolo, Jože Štrajhar z NK puško, Drulov pištolo in MK pištolo proste izbire. Ervin Seršen je dosegel normo v štirih disciplinah, poseben uspeh pa je bil, ko je na okrajnem prvenstvu dosegel normo z vojaško puško, s katero je letos tekmoval prvič. Mladen Pe- STRELCI „TEMPA" SE PRIPRAVE!AJO NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ENAJSTA MEDNARODNA RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE V počastitev 70-letnice obstoja naše tovarne prireja Fotoklub Ljudske tehnike »'Emajl« XI. mednarodno razstavo umetniške fotografije. Razstava bo v prostorih Narodnega doma od 4. do 14. oktobra 1964. Za to razstavo je po svetu veliko zanimanje med fotografi in fotoamaterji. Razstave umetniške fotografije našega Fotokluba LT »Emajl« so namreč zaslovele daleč izven meja naše domovine, tako, da je doslej prispelo že mnogo del. Doslej je teh del — črnobelih foto- grafij nad 1150. Poleg teh je še 72 barvnih fotografij in 470 barvnih diapozitivov iz vseh kontinentov. Žirija, ki je 8. in 9. avgusta t. 1. ocenjevala fotografije, je imela veliko dela. Ocenjevanje je pokazalo, da je umetniški nivo poslanih del zelo visok saj se je težko odločila katero izmed mnogih kvalitetnih del naj nagradi z zlato, srebrno ali bronasto medaljo ali pa z diplomo. Zelo je razveseljivo, da so jugoslovanski fotografi dobili nekaj visokih priznanj, čeprav je bila zelo močna konkurenca. Žirija je imela mnogo dela Foto: Fotoklub LT Emajl trovič je napravil normo v dveh disciplinah, Franc Žurbi, Viki Va-novšek, Slavko Mlakar pa so napravili normo z MK puško serijske izdelave. Škoda je le, da se tudi drugi strelci niso udeležili okrajnega prvenstva, saj so dosegli normo na občinskem prvenstvu in imeli vse pogoje za osvojitev okrajnih norm. Če bodo strelci »Tempa« še naprej tako marljivo trenirali imajo vse možnosti, da se udeležijo državnega prvenstva, katero bo od 31. avgusta do 6. septembra v Ljubljani. Franc Mahne STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON STROKOVNI FELJTOI V zadnji številki »Emajlirca« je bil prikazan kratek pregled o proizvodnosti. Za besedo proizvodnost si večina ljudi rie predstavlja prav jasno, kaj pomeni. Če pravimo, da smo dvignili proizvodnost, pomeni to, da smo v enakem času (npr. letu, mesecu ali uri) več naredili kot v baznem iin zaradi tega smo upravičeni na višji standard. Pri proizvodnosti vedno vzporejamo ustvarjeni rezultat /(količino izdelkov, vrednost izdelkov ali dohodek) v odnosu z vloženim delom (s številom zaposlenih, s številom delovnih ur). Mi pa vemo, da v proizvodnji ne sodeluje samo živo delo ali da proizvodnja ni samo rezultat zaposlenih ljudi, ampak da so za proizvodnjo potrebni naslednji faktorji: živo delo (delovne ure), delovna sredstva (stroji, orodja, zgradbe) in predmeti dela (npr. pločevina emajl, cink itd.). Ker je proizvodnja rezultat vseh navedenih faktorjev (živega dela, delovnih sredstev in predmetov dela), nam samo dvig proizvodnosti še ne more vedno garantirati, da smo upravičeni na višje prejemke. Lahko mi v enaki časovni enoti več naredimo, a če porabimo zato po enoti proizvoda več pločevine več emajla, več elektrike in aceti-lena, skratka če porastejo stroški po enoti proizvoda, nam to lahko požre vso višjo produktivnost. Zato bo prav, da pobliže spoznamo izraz ekonomičnost in da na sestankih samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ne govorimo samo o tem, kako smo zvišali proizvodnost, ampak morda še bolj kako smo zvišali ekonomičnost, konkretno za naše radiatorje ekonomičnost = vrednost radiatorjev: vsi stroški ali lastna cena Gre torej za podoben pojav kot pri merjenju proizvodnosti, samo da se ustvarjeni učinek (vrednost radiatorjev) ne primerja samo z vloženim delom, ampak z vsemi faktorji proizvodnje, to je z vloženim živim delom, z iztrošenimi delovnimi sredstvi in s porabljenim materialom (ali konkretno z vsoto OD -f- amortizacija strojev in zgradb + vsi drugi materialni stroški). Gre torej za to, da merimo uspešnost vseh faktorjev proizvodnje ne pa samo enega. Ali bolj po domače, kako s čim nižjimi stroški enako ali več narediti. Če pomislimo, da Splošna formula za računanje ekonomičnosti je naslednja: ekonomičnost = ustvarjeni učinek: porabljeni proizvodni činitelji, ali je v vrednosti novega proizvoda živo delo ali OD samo en del celote in da sta amortizacija in drugi stroški pretežni del lastne cene potem je tudi jasno zakaj ne ostati samo pri merjenju proizvodnosti ampak meriti ekonomičnost. Če že ekonomiziramo ali gospodarimo potem gospodarimo z vsemi proizvodnimi činitelji in ne samo z živim delom. Res je, da lahko z večjim fizičnim zalaganjem še napredujemo pri doseganju večjih uspehov, a več nam lahko doprinese ekomomiziranje ali manjšanje ostalih proizvodnih činiteljev po enoti proizvoda. Ekonomičnost pa je merilo za uspešnost gospodarjenja zato še nekaj o merjenju ekonomičnosti. Lahko jo merimo količinsko. Tu stavimo v odnos ustvarjeni rezultat z vsemi proizvodnimi činitelji. Ker se pa vse navedene količine izražajo z različnimi merili, jih preračunamo na skupni imenova- lec, to je na vrednost. Tako bo v števcu nastopala vrednost ustvarjenega učinka (npr. vrednost radiatorjev) v imenovalcu pa vrednost porabljenih činiteljev proizvodnje (živega dela, delovnih sredstev in predmetov dela). Ker pa pri preračunavanju na vrednostne pokazatelje vedno množimo količine s cenami, moramo pri količinsko merjeni ekonomičnosti uporabljati stalne cene (bazne cene). Tako iz- ločimo vpliv cen in samo sprememba količin vpliva na višjo ali nižjo ekonomičnost. Količinsko merjena ekonomičnost bo zanimala predvsem tehnologa. Mi težimo za tem, da količinsko manjšamo v proizvodu živo delo, predmete dela in porabljena delovna sredstva. Drugi način merjenja ekonomičnosti je vrednostno merjena ekonomičnost. Tu postopamo na enak način kot v prvem primeru, samo da uporabljamo tekoče cene pri merjenju ustvarjenega učinka in ostalih proizvodnih činiteljev. Za-kaj tako? Enake stvari nimajo vedno enakega pomena za ljudi, oziroma enake vrednosti. Zato se dogaja, da smo za proizvodnjo nekega proizvoda uporabili manj proizvodnih činiteljev (količinsko merjena ekonomičnost je porasla), a so se proizvodni činitelji bolj 'podražil: kot ustvarjeni proizvod, zato nam bo vrednostno merjena ekonomičnost pokazala drugačen rezultat Vrednostno merjena ekonomičnost je kompleksnejša in vsebuje v sebi poleg količinsko merjene ekonomičnosti še pomen, ki ga ljudje pripisujejo kakor rezultatom proizvodnje tako tudi proizvodnim či-niteljem. Koeficient ekonomičnosti je lahko manjši od ena, enak 1 ali večji od 1. Ugoden je tisti 'koeficient, ki je večji od ena, ker je potem ustvarjeni rezultat višji kot vsi vloženi proizvodni činitelji. A tudi s tem se še ne moremo zadovoljiti. Če hočemo videti, kako je z našo ekonomičnostjo, potem jo moramo vzporejati ali z ekonomičnostjo v preteklem obdobju, ali z ekonomičnostjo v drugih podjetjih, ali s planirano ekonomičnostjo. Samo z ugotovitvijo, da je ekonomičnost porasla ali padla se še ne moremo zadovoljiti. Strokovne službe so dolžne- pojasniti vzroke, zakaj je prišlo ali ni prišlo do spremembe v ekonomičnosti in potem nam gospodarjenje ne bo skrivnost ali privilegij enega ali nekaj ljudi v podjetju, ampak nam vsem razumljiva stvar, ki jo bomo lahko imeli v svoji oblasti. Primer vrednostno merjene ekonomičnosti za naše radiatorje v prvem polletju 1963 in 1964. 1963 1964 I —VI I —VI Vrednost proizvodnje 448.978 695.672 Lastna cena 329.646 600.187 Koeficient ekonomičnosti 1,362 1,159 Vidimo, da je vrednostno merjena ekonomičnost padla. Z indeksom izražen padec’nam pokaže 1,159: : 1,362 = 85. Ekonomičnost je torej padla za 15 %. V nadaljnjem bi morali prikazati, zakaj je prišlo do padca, a to ni namen članka. Gre samo za to, da razumemo kaj predstavlja beseda »ekonomičnost« in da ji damo enak pomen kot proizvodnosti. TI EkoRomičnost naj bo vsakdanja beseda upravljalca © GLOBUS Avstrijska emajlirnica v Knit-telfeldu vleče pločevinaste kopalne kadi v dveh stopnjah na 1200 tonski stiskalnici, ki jo je nabavila pri ameriški firmi Varson v Čikagu. Taktni čas vlečenja obeh stopenj znaša 55 sekund za kopalno kad. Surovinski izmeček ne prekoračuje 1,8 %. Ta ista emajlirnica izdeluje še vedno tudi varjene kadi, predvsem ovalne, pro-stostoječe. Pri tem pa čelne strani topo zavaruje odnosno obžiga na posebej izdelanem varilnem avtomatu firme Meibach. V proizvodnji polagajo posebno pažnjo vestnemu brušenju varilnih šivov. Letna proizvodnja tega obrata, ki je v sestavu avstrijskega koncerna Austriaemail, a čigar kapital leži v rokah avstrijskih bančnih inštitutov in same države, znaša blizu 90 tisoč komadov. V cilju stabilizacije trga namerava Avstrija predčasno, namreč v maju 1964 liberalizirati tudi uvoz peči, naprav za gretje, štedilnikov in kuhinjske posode. Ta predlog je pripravilo avstrijsko ministrstvo trgovine v sporazumu z avstrijsko zvezno gospodarsko zbornico. Spričo težav, s katerimi se bori emajlna industrija v večini zahodnoevropskih držav, iso ta podjetja začela primerjati medsebojno uspehe in rezultate poslovanja. Tako sodelovanje je že leta 1961 vzpostavilo 18 podjetij, ki izdelujejo v Za-padni Nemčiji emajlirane kuhinjske in gospodinjske predmete, pri čemer ti proizvajalci pokrivajo 90 % potreb svojega tržišča. Primerjave opravljajo na podatkih letnih zaključnih računov. V svojem poročilu podjetja ugotavljajo, da poslujejo racionalno in da dosežejo z razpoložljivimi sredistvi svojih poslovnih fondov štirikratni obrat letno. Glede na povprečno višino terjatev napram svojim kupcem opravijo sedemkratni obrat na leto, s čimer dokazujejo solidno likvidnost večine podjetij te stroke. Analize kažejo, da dosegajo proizvajalci z višjo stopnjo tehnične opremljenosti podpovprečne dobičke, proizvajalci z nizko stopnjo opremljenosti pa nadpovprečne dobičke. Podjetja, ki vlagajo sorazmerno večje poslovne stroške v propagandne svrhe in za vzdrževanje svojih zastopnikov, dosegajo nadpovprečne dobičke. Po podatkih zapadnonemškega združenja proizvajalcev je njihova kovinska industrija doživela leta 1963 daljinje nazadovanje ,za 7 %. Vzroki leže v nezadostni akumula-tivnosti določenih proizvodnih grupacij, daljnem znatnem povečanju proizvodnih stroškov zaradi zvišanja mezd, ki jih ni bilo mogoče nadomestiti s proizvodnimi racionalizacijami kot tudi zaradi povečane konkurence uvoženih izdelkov. Najbolj je zaostajala proizvodnja pralnih strojev, vijakov, jedilnega pribora in pisarniških predmetov. Zaradi težjih pogojev prodaje na domačem trgu je bila kovinska industrija primorana iskati izhod v izvozu, ki se je leta 1963 še nadalje povečal in ki je dosegel celo 31 % celokupne proizvodnje kovinske industrije. Vrednost uvoza sorodnih izdelkov je prav tako porastla, vendar dosega v tem letu komaj 7,6 % vrednosti celokupne nemške proizvodnje kovinske industrije. Med drugim so proizvedli tudi približno 24.000 strojev za pranje posode, kar dokazuje, da se ta izdelek — čeprav počasi — vendar uvaja na trgu. Proizvajalci čutijo vedno večjo konkurenco japonskih, francoskih in belgijskih izdelkov. IZ DEJAVNO Naši mladinci na delovnih akcijah Letošnjih mladinskih delovnih akcij se bo udeležilo kar 14 naših mladink in mladincev. Udeležili se bodo gradnje jadranske magistrale čez Črno Goro in gradnje ceste od Radojeva pa do Srbske Crnje v Banatu. Prav te dni so se vrnili iz Črne Gore prvi trije naši brigadirji. To so: Urlep Metod, Elias Dietrich in Jevnišek Ignac. Vsi trije so dosegli zavidljive uspehe, ki niso v ponos samo njim, temveč tudi naši mladinski organizaciji. Posebno sta se izkazala Urlep Metod in Elias, ki sta za delo na trasi sprejela udarniške značke, medtem ko je bil Jevnišek Ignac pohvaljen. S tem so ti trije mladinci upravičili zaupanje mladinske organizacije kakor tudi našega kolektiva. Vsekakor je treba pripomniti, da je bilo na delovnih akcijah v mesecu juliju podeljeno zelo malo udarniških značk tako, da so si jih tisti, ki so jih prejeli resnično zaslužili. Našim trem brigadirjem pa še enkrat čestitamo. V drugi polovici julija je nenadoma odšlo v Radojevo osem mladink in mladincev, da s 4. celjsko brigado zgradijo cesto do Srbske Crnje. To delovno akcijo so organizirali skupno HbK ZKS, ZMS in ObSS. Ker ima akcija bolj političen značaj in zaradi kratkega roka formiranja brigade so si ti forumi Mnogi veliki objekti so delo mladine. Tudi mladinke so dale svoj delež. KRIŽANKA 1 2 3 " 4 5 6 1 8 9 10 m H te 12 13 1k % 15 % 46 (7 ’— 19 20 L 21 22 23 24 m 25 % 26 27 % 28 29 te 50 % 3i fe 32 33 % —J 34 a 35 36 . .. 37 L- 38, S 39 to te 41 42 43 t n 44 Vodoravno: 1. naš največji obrat, 10. Tovarna avtomobilov Maribor, 11. prvi človek, 12. kemični znak za srebro, 13. malik, 14. nemški predlog, 16. 16, 25 in 18 črka abecede, 18. zidarsko orodje, 21. antična pokrajina v severni mali Aziji, ob južni obali Črnega morja 24. rimska boginja nesreče, 25. ni star, 26. predlog, 27. njej, 28. roman v slikah, 30. predlog, 31. oseba iz biblije, 32. nasprotno od bel, 34 nasprotno od črn, 36. strelno orožje, 38. katran, 39. celovit, 41. rod (latinsko), 43. edinice, 44. gradbeni material (množina). Navpično: 1. Abesinija, 2. prebivalci sosednje države, 3. grmu podobna medonosna rastlina, pri nas raste zelo pogosto ob železniški progi, 4. nota iz solmizacije, 5. žensko ime, 6. priimek podpredsednika republike SFRJ, 7. sosednji črki, 8. kemični znak za Kalij, 9. nekdanji turški plemič, 15. hlapi, 17. italijanski pesnik (Pekel), 19. števnik 20. Turško ime, 22. nasprotno od dol, 23. babilonski gromovnik, mož boginje Šale, oče boga Apil-Adada 28. kuhinjska začimba, 29. pregrinjalo, 31. cesar, ki je zažgal Rim, 33. spodnje okončine, 34. sin (hebrejsko), 35. kemični znak za prvino Selen, 37. obrtnik živilske stroke, 38. kemični znak za prvino Telur, 39. ime črke, 40. 13 in 16 črka abecede, 42. nikalnica. -SV- STI MLADINE dovolili, da sami določijo brigadirje. Tako je kljub prvotnemu predlogu, ki se je nanašal na 6 mladincev odšlo kar 8. Tovarniški komite mladine se s takšnim načinom ne more strinjati, posebno še ker je bilo prvotno obljubljeno, da se udeleže te akcije samo mladinci, ki bi morali v mesecu juliju na predvojaško vzgojo. Tako pa je bilo pozneje ugotovljeno, da so od osmih brigadirjev samo trije takšni. Zato ni čudno, da je mladinski komite le s težavo zagovarjal pred upravnim odborom nenaden odhod teh brigadirjev, posebno če upoštevamo, da je veliko število delavcev na letnem odmoru in vzporedno s tem še 80 mladincev na pred-vojaški vzgoji. Samoupravnim organom gre tu posebna zahvala za razumevanje, ki so ga pokazali ob tej priložnosti. Kot je mladinski komite informiran, so se naši brigadirji v prvi dekadi dobro izkazali, saj so bili vsi pohvaljeni. Upamo pa, da bodo do konca druge dekade dosegli še večje uspehe in tudi kakšno udarniško značko. FB PROGRAM IN TERMINI FILMOV OD 15. VIII. DO 15. IX. 1964 KINO UNION: 23.-26. VIII. 1964 »Yojimbo« Metropol, japonski Čs 27.—30. VIII. 1964 »Mongoli« italj.-franc. barv. Cs 31.—4. IX. 1964 »Toreadorjev val-cer« ■—- angleški barvni VV 5.—45. IX. 1964 »Ljubka lažnjivka« francoski Wsc 9.—11. IX. 1964 »Straža na meji« 12, —16. IX. 1964 še ni filma KINO METROPOL 22.-25. VIII. 1964 »Plaža želja« Union — ameriški barv. Cs 26.-28. VIII. 1964 »Dobra usoda« — jugoslovanski 29,—31. VIII. 1964 »Žena v domači halji« — angleški 1.—3. IX. »Ko bi bila ljubljena« — poljski 4.—8. IX. 1964 »Severno proti Aljaski« ■— amer. barvni Cs 9. IX. »Čapajev« —- ruski 10. —12. IX. »Balet v Parizu« — franc, barvni Cs 13. —14. IX. »Med dobrimi ljudmi« ruski 15.—18. IX. 1964 »Ljubeznivi človek« — madžarski barv. Cs MATINEJA: 13. IX. 1964 »Ne vtikaj se v srečo« — jugoslovanski « Si Vse za plan »Kapo z glave, Miha, če greš mimo mene.« »Kaj si db pamet, Janez?« »Miha, da ti bo jasno: jaz imam najodgovornejše in najbolj nenadomestljivo delo v ekonomski enoti. Glej, julija sem imel planiran dopust, ker imam šoloobvezne otroke. V tem času je bil na morju drugi obratovodja, vsi mojstri in glavna obratna piisarka. Prvi obratovodja je bil za nameček v sezoni dopustov dvakrat v inozemstvu in enkrat na morju. Kadar je prišel vmes v tovarno, je pa vedno zahteval, da odložim dopust do septembra, ker smo baje pod planom. ..« DOPISUJTE V NAŠ LIST Obisk holandskih mladincev V Celju sta se te dni mudila na obisku dva mladinca iz Holandije. Izrazila sta željo, da obiščeta naš mladinski aktiv in si ogledata tovarno. Hotela sta se direktno seznaniti z dejavnostjo mladinske organizacije, kakor tudi z delavskim samoupravljanjem. V Celje sta pripotovala iz Črne Gore, kjer sta se udeležila mladinske akcije kot brigadirja. Spoznala sta mnogo novih prijateljev, med drugim tudi naše brigadirje. Pri ogledu tovarne, kakor tudi pri razgovorih, ki smo jih imeli z njima sta povedala, da v njuni domovini ne obstoja tako organizirana mladinska organizacija kot pri nas. V Holandiji se mladina zbira predvsem v skavtskih organizacijah pa še tam pretežno samo otroci premožnih staršev. In prav zaradi neorganiziranosti postaja huliganstvo v Holandiji vedno večji problem. Ta negativen pojav zapažamo tudi pri nas, vendar ne v takšni meri kot v zahodnih državah. Vsekakor mora naša mladinska organizacija kakor tudi vse ostale posvetiti takšnim problemom več pozornosti kot dosedaj. Posebno zanimanje sta gosta pokazala za delavsko samoupravljanje. Bila sta presenečena nad tako široko decentralizacijo pri upravljanju gospodarskih organizacij pri nas. Povedala sta, da kaj podobnega v njuni domovini ne poznajo. Ko sta odhajala sta izrazila željo, da še kdaj obiščeta Jugoslavijo in še bolj spoznata življenje in navade naših ljudi. FB REPUBLIŠKO PRVENSTVO STRELCEV V LJUBLJANI V dneh 14., 15., 16. avgusta je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo strelcev in strelk Slovenije. Nastopili so najboljši strelci, ki so na' okrajnih prvenstvih izpolnili predpisane norme. Republiško prvenstvo je veljalo hkrati kot kvalifikacija za državno prvenstvo. Tega tekmovanja so se udeležili strelci Tempa v sestavu občinske ekipe iz Celja kakor tudi posamezniki. SD Tempo je zastopalo 5 strelcev, dva pa se nista udeležila zaradi odsotnosti. Strelci iz Celja so dosegli prav lepe rezultate, saj so z MK pištolo proste izbire osvojili prvo mesto, nadalje so osvojili drugo mesto ekipno v olimpijskem meču ter drugo mesto ekipno z vojaško puško in več posameznih prvih, drugih in tretjih mest v raznih disciplinah. Med najboljšimi strelci Tempa je bil Ervin Seršen, ki je osvojil eno zlato medaljo, eno srebrno ter bronasto. Nadalje so se plasirali za državno prvenstvo še Jože Strajher in Mladen Petrovič. V celoti pa so celjski strelci osvojili 12 medalj. Želimo jim še več uspeha na državnem prvenstvu, ki bo od 31. avgusta do 6. septembra letos v Ljubljani. Še nekaj rezultatov iz tega tekmovanja: pištola proste izbire: Jo-Emajlirec K 11 že Strajher — 502 kroga; MK puška prosta izbira Mladen Petrovič — 567 krogov; MK puška prosta izbira mladinec — Ervin Seršen — 556 krogov; Drulov pištola Jože Strajher — 515 krogov, Ivan Čendak ■— 461 krogov; MK puška serijske izdelave Mladen Petrovič — 487 krogov; Franc Žurbi — 467 krogov. Franc Mahne