Vladimir Krivic NEKATERE IZKUŠNJE IN PROBLEMI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V SLOVENIJI Pred kratkim so bile zaključene volitve novlh d e 1 a v -s k i h svetov na .podrocju industrije. Napravljen je bil temeljit obračun dosedanjega dela, Ta kaže, da se vcdno večje števiJo delavcev neposredno uveljavlja v svetih in komisijah delavskega upravljanja. V večjih tovarnah je šlo skazi delavske svete in komisije že povprcčno okrog 20"/«, v srednjevelikiJi tovarnah pa že 30—40°/» delavcev in na-meščencev; v majhnih tovarnah — kot znano — sodelujejo tsi v dclavskem svetu. V večjih tovarnah iin podjet-jih je pokazala praksa, da je težko dobro gospodaritL brez pomoii delavskih svetov po obratiih. Zanimiv je primer železarne na Jesenicah, kjer so zmanjžali število članov centralnega delavskega sveta, okrepili pa obratne delavske svete. Pokazato se je namreč, da je zaradi številčnosti in ne-operativnosta posegal doslej upravni odbor večkrat v pri-stojnosti delavskega sveta. Kompetence obratnih delav-skih svetov so fundirali pred-vsem s tem, da jim bodo pre-pustili del sredstev za obna-v-ljanje — del amortizacije. Večletna praksa obratndh de-lavskih svetov na Jesenicah dokazuje, da v velikih tovar-nah brez obratnih delavskih svetov sploh ni mogoče inten-zivno razvijati socialističnih odnosov m gospodarstva ter krepiti neposredni interes in pobudo zlasti pri novejših in mlajših delavciih v tovarni. Ti so pa v veliki vačini celo na Jesonicah, ki so sicer stara lo-vama. Kolako bolj pereč je ta problem v hovih tovan-nah, ki imajo nov, mlad in večinoma polkmečki kolektiv! Z obratniini delavskimi sve-ta so dosegli, da se manjša vpražanja pretresajo že na obratih in ne obremenjujejoz njimi centralnega delavskega sveta, ki se zdaj lahko posve-ča splošno važnim in težjim vprašanjem podjetja. Pokazalo se je tudi, da je mogoče v večjih podjetjih ze-lo pospešiti vraSčanje mladdh in novih delavcev v problema-tiiko podjetja prav preko ob-ratnih delavskih svetov, ki so jim biižji in enostavnejšL Polagonje obračuna pred volivci Clani DS daries praktično v glavnem obveščajo svoje vo-livce o svojem delu le na ob-ratnih zborih delavcev. Ta ob-lika bi se marala bolj utrdati in obvezno uporabljati. Mor-d.a bi bilo koristno tako, ka-kor so ureddli ptmekod, ko so vnesli v pravidriik delavskega sveta določbo, v kakšnero ča-sovnem razmaku in o katerih posebnih vprašanjih se mora-jo sklicevati zbori delavcev s poročilom DS. Druga obl&a, ki doprinaša k razširitvi kroga odgovorno so-delujočih in k boljšemu delu svetov so — stalne in začasnc komisije. Teh se danes poslu-žujejo domalega vsa podjetja v vedno večjenr številu. (Naj-češče se formiraio stalne ko-rrcisaje za tarifni pravilnik. za prošnje in pritožbe, stanovanj-ska komisija. komisija za pre-mije ter zadmje čase zlasti ka-drovska komisija). Povsod, kjer so razvili delo po komisijah' ugotavljajo, da so seje DS bolje pripravljene, raapraiva krajša in na višji ravni. Dalavsika sveti se v razliko od prejšnjih let uspešno ufcvarjajo že s šdršimi gospo-darsk,iim(i, socialnimi in ka-dravskimi pix>bl«tnd, ki so bi-stvenega pomena za podjetja (plan, pobrebe tržišča, izkori-ščanje strojnega parica, zašči-ta dela, oboasni fimančni in količinski pregled proizvodne-ga plana, tarifni in premijski praviindk ter pravilnik o nor-mah, delovna pravila in po-dobno). Ugotovimo lahko, da so de-lavski sveti dosegli med dru-gim veliiike uspehe v pogiedu delovne discipline domalega povsod, kar je priznanja vre-don uspeh zlasti tam, kjer imajo mnogo delavcev, ki sta-nujejo daleč od tovarne. Ve-činoma so uspetl delavski sve-ti tudi s pnizadevanjem za po-večanje •storilnosti dela in zmanjšanje fluktuacije. Resno so pristopili k vprašanjem ko-operacije m«J podjetji in okrepili stilk z zbori proizva-jalcev. Povezovanje z organi druž- benega upravljanja v občiai in okraja Noiri delavski sveti si za-stavljajo predvsem še dve na-logii, ki jih stari delavski sveti povečinl ruiao uspeli izvršiti: — uvesti strožji režim glede varčevanja pri materialnih stroških m — doseči tesno povezavo i občino in njenimi sveti, ter organi družbencga upravljanja v zdravstvu, socialnem var-stvu, šolstvu itd. v občini in okraju. Glede sestava novih -delav-skih svetov monamo ugotoviti, da se opaža velLk napredek v izvolitvi večjega števila mlaj-ših delavcev, medtem ko je le napredovala — in še to izje-moma — udeležba žensk. Nadalje moramo ugotoviti veUko obetajoč korak naprej v tem, da se je začela tudd Socialistična zveza življe za-nimati za delavske svete, kar dokazujejo že volilne pripra-ve. Organi7.acije Socialistične zveze čedalje močneje čutijo — in to celo take po pretežno kraečkih terenih, da ni mogo-če uspešno voditi gospodar-skih, komunalmih pa tudi dru-glh poslov brez krepitve DS in povezave z njimi. Tako so or-ganimrale ža nekatere občin-ske organizacije SZDL posve-tovanja z delavskimi sveti na svojem podix>5ju, ki so se po-kazaia iziredno posrečema ob-ldika. Vse to pomenl, da prevze-niajo delavske svete v roke mlajše, iniiciativnejže sile in da se začenja vpliv tovarn in delavskiih svetov odločneje in neposrediieje čutiti v celotnem družbemem življenju na pod-ročju komune in okraja. Ko ugotavljamo uspehe in slabosti dela DS, se moramo zavedatd, da so d«lali v soraz-merno težldh in neurejenih gospodarskih pogojih. To pa Vladimir Krivic zelo dviga njihove uspehe in delno zmanšuje ozaroma opra-vičuje marsikatero slabost. To pa seveda hkrati povečuje od-govorno6it novilh delavskih svetov, ki delajo v stabilnej-ših gospodarskih pogojih. fl&rmacija novega komunalnega sistema Drugo aktualno viprašanje, ki ga moramo nekoliko širše obravnavati, je uveljavljanje samouprave v občinah in okra-Jih. Preteklo je komaj dobrega pol leta, od!kar smo zaieli z novim komumalnim sistemom pa se že očitno vidijo njegove prednosti, kax priznavajo oelo tistd, ki so imeli prej dosti po-mislekov. Ta afirmacija novih občinakih in okrajnih organov je dosežena v še dokaj težkih materialnih in kadrovskili po-gojih. Uspeh nd zgolj v tem, da sino vključiJi v neposredno upravljanje v občinske in okrajne organe množico novih drzavljanov; on je tudi v tem, da smo približaii upravo ljud-stvu, da se je okrepila zakoni-tost ter nadzor nad poslova-njem. Posebej pomembno pa j-e, da se razvija skrb za varč-no in preudarno gospodarje-nje ter da se je izvršila doma-lega povsod preorientacija na isikanje in razvijanje lastnih, novih gaspodarskih virov. Pravtako so začele obLine vo-diti bolj sistematično politiko štipendiranja, da si v bodoče zagotove dober strokovni ka-der. • Stevilo štipendiranih je sorazmerno zelo veliko, če po-mislimo, da občine in okraji (brez podjetij) štipendirajo okrog 4000 dijakov in študen-tov srednjdh in visokih šol. Toda to so pravzaiprav »no-tranji« uspehi obtin in okra-jev. Se mnogo važnejši so »zu- nanji« napori. Ti zadevajo predvsem vprašanje, koliko so dosegli koordinacijo z go-spodai-skimi orgainizacijama, sociaino-zdraivstvenimi usta-novtaoni in di-užbeno-politični-mi orgamizacijanU in društvi Ugotoviti moramo, da je do-sežen zelo pomemben uspeh glede medsebojne pomoči no-vih občin in kmetijskih za-drug. Praktioirajo se že dalj časa mesečna posvetovanja, ki se jih udeležujejo politični, zadružni iin občinski funkcio-narji. Morda bi kazalo sedaj že iti na širša občinska posve-tovanja, kakor tudd na boljše in obsežnejše seznanjanje jav-nosti s sklepl takih posveto-vanj; taki predlogi so se že pojavUi na terenu. Zelo pereče in nerešeno pa je še vprašanje razvijanja in pomoči kmetiijsk,im zadrugam v neposredni okolici mestnih občin; te so pokazale doslej mado razumevanja za rešitev taga, prav za mesta v pogle-du preskrbe važnega vpraša-nja. Prav v zadnjem času je storjen precejšen korak na-prej tudi v povezavi občin z delavskimi sveti; toda to je žal zaenkrat še omejeno na manjši del občin. Praksa pa dokazuje, kar apažamo na ne-katerih izredno pozitivnih pri-merih, kako je zaživela komu-nalTia in gospodarska dejav-nost ter politično in društve-no življenje, kjer je ta odnos že dalj časa urejen. Pokazalo se je, kake rezerve je še vse možno izikoristiti, materialne In osebne, če se vskladijo na-pori. Koliko večji in za skup-nost še pomembnejši bi lahko bili talci npapori, če bi se pra-viino vsklajevali s celotnim razvojem okraja; tako pa se včasih dogodi, da zaradi tega nekateii predeli okraja pretd-rano zaostajajo, kair konec koncev slabi gospodarsko in politično moi celotnega okra-ja, oziroma je ne razvija v maJtsimalno možni meri. S tem ne misiim reči, da je tre-ba orientirati sredstva na vasi, ker je znano, da imamo daleč najbolj pereče probleme glede komunalne izgradnje, stsno-vanj, šolskega prostora itd.. prav v industrijskih centrih in mestih. Tu mislim zlasti tu-dd na pomoč pri ustanavlja-nju raznih obrtnih delavnic, pomoč pri opremi trgovine, pomoč pri razširitvi zastare-lega obrata itd. V tem pogledu čaka zbore proizvajalcev velika naloga, kajti te naloge se povečini še niso povsod lotili z zadostno vnemo. Posamezni pozitivni primeri pa že dokazujejo, kaj se da tu storiti s pravilnim delom. Zanimlvo je, da so do-slej pokazali tu več iniciative zbori proizvajalcev v indu-strijsko slabše razvitih prede-lih. Ugotoviti moramo, da se kaže čedalje večji interes za ustanovitev zborov proizvajal-cev tudi na občinah. Le-ti bi lahko seveda mnogo doprine-sli k pravilneimu usmerjanj i delavskih svetov in zadrug. Nad 10.000 članov v okraj-nih in občinskih svetih Povezanost abčin in akrajev z organi diružbenega upravija-nja v zdravstvu, prosveti ia sociainem akrbstvu se krepi itt razvija predvsem z ratzvija-nj€am in krepitvujo obiindcih in akaiajndh svetov. Tu v tell svetih je nastado tudi naipri-rodnejše torišče (poleg dela T društvili, ki vlagajo turav-nih organov in administnacije. MaLo je še prodrlo pr«priča-nje, da je mogoče dvigniti kvalitetno delo občin *n okra-jev le z upravo, ki bo dovolj samostojna, neodvisna od vo-lje posameznikav in strokov-no na višini ter politično to-Miko razvita, da bo sposobna življenjsko pa vendar dosled-no uveljavljati zakonitost. Za-kaj danes z marsikateriimi drobnimi upraraimi posli bre-menimo predstavniške ox~gane in svete, da ne marejo y re-du izvrševati svoje družbeno politične vloge? Ali ni morda vzrok prav v tem, da se bo-jimo upravi dati tako samo-stojnost in položaj, da bo upa-la te naloge izvrševati. Boja-zen pred birokratizmom v tej smeri danes ni na mestu, ker so tu zvezni in republiški za-koni na eni strani, na drugi 'Konec na 13. strani) " (Nadaijevanje s 5. strarai) i pa nadzor razvitega dmžbe- . nega upravljanja. Nevarnost . je bolj v tem, da bi družbene ¦ organe spreminjaU v a