GOZDARSKI VESTNIK MESECm LIST ZA GOZDARSTVO letnik ix lrs ' ^ J" 'J v?»?' - 1951 LJUBLJANA IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS f i Uredil ING, MIRAN BRINAR ob sudeiovanju uredniškega odbora; ING, VLADISLAV BELTRAM, INCJ. ALOJZIJ FUNKL, ING. IVAN KLEMENČI0, ING.FRANJO SGERM, ING. STANKO SOTOSEK, DR, ING. RUDOLF PIPAN, DR. MAKS WRABER if Natisnila; Blasnikova tiskarna v Ijjubljani STROKOVNEMU KADRU GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE! Sledeč dosledno načelom decentralizacije in demokratizacije splošne uprave in gospodarstva, se je nasa dosedanja Gozdarsko-iemo industrijska sekcija DIT-a na leinem občnem zboru mesecu januarja preosnovala v samostojno j>Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS«. Novo društvo bo nadaljevalo, vsebinsko'poglabljalo in oblikovno razširjalo dosedanje delo gozdarsko-lesne sekcije DlT-a, ter bo povezovalo svoje Članstvo še v prihodnje v širšo zvezo druMev inženirjev in tehnikov drugih strok, V naše društvo spadajo kot redni Člani vsi strokov/ijaki iz področja gozdnega in lesnega gospodarstva, ki imajo v smislu društvenih pravil kvalifikacijo inženirja ali tehnika. Med redne člane se lahko sprejme tudi one logarje in manipalante, ki nimajo naziv tehnika, ki po svojem izredno uspešnem deju in znanju ix prakse zaslužijo tako priznanje, kakor iudi tovariše, ki zaradi svojih organizatoričnih sposobnosti vodijo razne važne dejav^ nosti v gozdarstvu in lesni industriji in na ta način sodelujejo pri izvajanju nalog gozdarske in lesne stroke. Pravila društva predvidevajo, da se podjetja lahko včlanijo kot t. i. gospodarsfci člani. Pričakujemo, da bodo Številna pod je-i ja v tem pogledu sledila zgledu najvišjih resornih voditeljev, ki so do sedaj že izdatno podprli delo naše strokovne organizacije. Zavedajoč se, da bodo napori strokovnega kadra, organizirani v našem društvu, lahko veliko koristili razvoju in uspehom gospodariti/i podjetij in s tem olajšali delo njihovim delavskim svetom in upravnim odborom, naj bi vodstva podjetij podprla naše društvo in mu s prispevano članarino pripomogla do. se uspešnejšega udejstvovanja. V društvenih pravilih so predvideni tudi izredni člani društva. To lahko postanejo vsi oni, ki še nimajo strokovne kvalifikacije za sprejem v redno člansivo, toda s svojim delom prispevajo k uspehom gozdarsko-lesne stroke. Razen tega bodo tako člansivo mogli pridobiti tudi gojenci m študenti vseh gozdarskih šoJ. Društvena pravila, ki bodo v kratkem objavljena, vsebujejo naloge in cilje našega društva. Zaradi boljše povezave s članstvom na terenu je predvidena pomožna organizacijska oblika bazenskih sekcij, ki bodo zajemale članstvo posameznih bazenov. Strokovnjaki raznih strok v posameznih krajih pa se bodo lahko združevali tudi v krožke. Sekcije bo matično društvo' podpiralo po svojih močeh in njrfiovi delavnosti. Dokler se sekcije ne ustanovijo in ne izvolijo svoje vodstvo, bo društvo imenovalo poverjenike za posamezne bazene, ki bodo v imsnu društva posredovali ustanovit^ ^efecij ter povezavo med člani in društvom. Predstavnici sekcij bodo skupaj z upravnim odborom tvorili širši odbor iM, ( ,. I ■ ■ J, i ' ali plenum drušiva iako, da bo dana Široka inožnosi. da se upoštevajo ^elje in interest naših £/anov iz podeželja. V okviru društvenih naloa smo si začrtali za to leto v S/ai'-nem sledeče smernice adejstvovanja: Or^ianizacijsko bomo povezali vse strokovnjake in jim dali pobudo za zavestno poklicno strokovno delo. da bodo njihove moči koristno vložene v nas gospodarski napredek. Afirmirali bomo na th način naso stroko in delo zaradi pravilnega upoštevanja in soodločanja pri reševanju splošnih gospodarskih vprašanj. Z neomahljivo strokovno zavestjo in izkušnjo bomo vplivali na dvig smotrnega pridobivanja in izrabe fer kvalitetne predelave gozdnih pridelkov, predvsem lesa, kar naj se odraža na zboljšanju produktivne vrednosti dela in nagrajevanju zaslužnefia kadra. Vplivali bomo, da se s požrtvovalnostjo in razamevanjeih vzgaja star-e in nove kadre, posebno absolvente strokovnih šoL ki jim praksa pogosto ne nudi dovolj razvojnih možnosti. Pri tem je potrebno upoštevati, da najštevilnejši nižji kader s svojim delom odločilno vpliva na vzgojo gozdov in izkoriščanje lesa. Dajali bomo pobudo za zbiranje onih podatkov, ki nam O'Svet-Ijujejo stanje našega gozdnega gospodarstva in služijo za podlago racionalnem izkoriščanju gozdov. Razen teUa bo naše strokovno društvo sčasoma z nadaljnjo preosnovo upravnega aparata posegalo v razne dejavnosti, ki so jih do sedaj vršila upravna vodstv'a, kot v ocenjevanje strokovnega dela in kadra, v reševanje ključnih strokovnih problemov, v zastopanje interesov strokovnih kadrov itd. Te na/oge bomo skušali izvrševati in postavljene cilje doseči X medsebojnimi posvetovanji^ anketami, predavanji in diskusijami o perečih vprašanjih, s poučnimi ekskurzijami in s pisano besedo v naših glasilih. Vabimo Vas, da nam se vsi. prav vSi pridružite, da po j aČ ate svojo delovno in tehnično moč v takšni povezavi z vsemi strri-kovnjaki. Z združenimi močmi lahko premagamo vse težkoče in ovire, ko imamo pred seboj svetel cilj strokovnega dviga in s iem gospodarskega in družbenega napredka, kar nam narekuje lju bežen do naše domovine in stroke, Mnogim pri obilnem delu, pri težkih materialnih pogojih in ob občutku še vedno nezadostnega moralnega zadoščenja za vloženo znanje in prizadevanje, primanjkuje zanimanja za društveno udejsivovanje. Toda vedeti moramo, da se s složno voljo in strnjenimi močmi premagujejo ovire. TOVARl.^1! ZDRUŽIMO SVOJE MOČI ZA PLODNFJŠE DELO! Upravni odbor. NOVA POTA GOZDNE SEMENARSKE SLUŽBE Dr, Maks W rab er (Ljubljana) 1. BIOLOŠKI PROBLEMI — JEDRO SEMENARSTVA Nase gozdarstvo ima veliko in teško nalogo, da obnovi ogj-omne površine ojKUstošeoih, ogoljenih in podivianih gozdnih zeni-ljiSč ter zaneniar-lenili kmetijskih kultur. Ker prirodno jKunJajevanje zaradi slabih rasiilčnih razmer marsikje ni dovolj uspeöno, osiroma sploh ni več možno, morajo gozdarji umetno pogozdovati s setvijo in saditvijo. Oba načina zahtevata primemo icolifiino dobrega semenja v glavnem domafiih tn deloma tudi tujih drevesnih'Vire t za neposredno setev na' terenu ali za' proizvodnjo sadik drevesnicah. Uspavanje novih gozdnih kultur in kakovost bodoöih gozdnih sestojev Sta odvisna .pripdvseni od bioloških lastnosti semenja. Seme ima prevaznö življenjsko nalogo, da prenaša Ta st ji osti" roditeljev na potomstvo, 3 Čimer zagotavlja obstanek rastlinsikih vrst in obnovo oziroma ohranitev gozda. Pridobivanje dotrega gozdnega semanja in proizvodnja dobrih gozdnih sadik naj bo zat» prva in najvažnejša skrb gojenja gozdov. Jedro semenarske službe je potemtakem biološke naravne. Biološki pjfoblemi-semenarstva in ,jdrevesničairstva so najbolj'peregi, ker v največji meri odločajo o usodi bodočih gozdov. Od kakovosti semejija in sadik sta nanxrec v prvi vrsti odvisni kakovost in kölifrina gozdne proizvodnje. Za kakovost semenja in sadik sta odlo'čitne, važnosti poreklo (pro-veBienca)in izbor (selekcija) semenja. Od semena osiroma sadike do drevesa, zrelega za posek, je sicer dolga razvojna doba, v kateri mnogi prirodni in gosi>odars!d činiteJji ugodno ali neugodno vplivajo na biološko in tehnološko vrednost drevesa, vendar je za ves razvoj drevesa in njegovo vrednost merodajna in odločilna izrvima ali začetna, v dednem bistvu utemeljena kakovost semena. Če je dedna osnova dobra, bo u. semena vzrasla sadika v svojem razvoju mnogo uspešneje kljubovala neugodnim zunanjim vplivom in mnogo izdatneje izkoriščala ugodne življenjske pogoje 2a utrjevanje in povečanje svoje vrednosti in proizvodnosti. Dobro ia zanesljivo kakovost semenja si zagotavljamo s skrbno izbiro (selekcijo) po načelih genetike in z upoštevanjem smeroie, ki jih nakazuje fitosociologija. Obe imenovani vedi imata biološki značaj, in sicer je genetiki lastna osebnostna ali individualna (idiobiološka), fitosooiologiji pa obč^tvena ali socialna (simbiološka) smer. Genetika namreč preučuje na-staaiek in razvoj posameznih živih bitij, fitiosociologija pa se z življenjskimi pojavi rastlinskih združb od najnižjega do najvišjega reda. Biološke zakonitosti, ki jib odkrivata genetUta in fitosociologija, so temeljnega pomena za gojenje gozdov, ki v svojih teoretičnih osnovah združuje i individualno i kolektivno smer bioloäke vede, v svojih gospodarsko-teJmičnih metodah pa obe smeri uresničuje. Isto velja tu^ za semenarstvo, ki je izhodišče in podlaga za vse gozdnogojitveno prizadevanje. V načrtno urejeni in pravibio usmerjeni semen arski službi morata prav tako najti teoretično, in praktično uporabo obe imenov^ smeri sodobne biologije. Dejansko sla si genetika, fitosociologija, v Hiroki a v et gozdäi^ke znanosti ^e dodobra utrli pot in ae 2 velikim pridom uporabljata^ tudi v semenarstvu, In sicer v pridobivanju, porazäeljevanju in izkonšCanja (uporabi) semenja. Tudi pri n^ so ?e začele v zadnjiii letih teoretično obravna.va.ti biološke osnove semenai-stva in dr&vesničai-stva, v praksi pa žal Še vedno ubiramo stara pota in nevede ponavljamo jiapako preteklosti. Problemom semenarske službe se posveča, mnogo preanalo pažnje, Glavno prizadevanje se siJČ6,ok;rog orgatiizacijskih, tehničnih, gospodarskih, trgovskih in drugi^ bolj zim an jih problemov semenarstva, zanemarja pa se bao loška plat p e ra Ä n a _r s t v a ki ima zelo zamotano, problematiko. Probleini aelektp-g en etike, kj tvorijo jedro semenarake biologije, se v naprednih državah obravnavajo na äirokp in globoko ter aa na tem področju ranogo preuCnje in eksperimentira, pri nas pa je v strokovnih gozdarskih krogih komaj komu kaj znanega o teh- važnih vpraSanjih. Organizacij^o-tehnično-gospo-darskp dobro urejena serrjenar^ka ali:^ba je aicts- zelo potrebna in koristna, toda brez temeljitega pozaianja in zadostnega upoštevanja problemov seme-narske biologije ne bo rodiia dobrih in trajnih uspehov. V gozdarstvu, ki mu je l^tna trajnost in dolgotrajnost proizvodnje t>olj kakor kateri kdil drugi gospodarski proizvodni panogi, se grehi proti osoiovnim biološkim zakonom mnogo huje maščujejo in storjene napake mnogo tfcže popravljajo. Zato se gozdarstvu nalaga naravna nujnost načrtno urejene, usmerjevane in nadzirane semenarske s I už h e , izJtlju-iujpSe sleherno slučajnost, priložnostnost in neoiačrtnost pri pridobivanju, razdeljevanju in uporabljanju gozdnega semenja ozir. gozdnih sadik^ ki v glavnem Se vedno obvladuje naio scrpenarsko oziroma dre^vesniSarsko službo. Začetek vsakeg-a resnega prizadevanja v tej smeri je strogo nadziranje glede izvira all porekla (provemence) gozdn^a semenja in njegove stroge izbire (selekcije). 2. NENAČRTNOST NAŠE SEMENARSKE PRAKSE Za primer, kako je naša gozdna semenarska in drevesničaraka praksa, fie v^ zajeta v nenačrtnost, naj navedemo nekaj najpogostejših in najbolj grobih napak, ki se v enaki ah podobni obliki vedno znova ponavljajo ter se zaradi stiske Časa in pomanjkanja semenskega blaga Se stopnjujejo m posplošujejo. Za večino gozdnega semenja niso znani osnovni provenienčni podatki oziroma so nezadostni. Ti podatki, ki naj bi obsegali vsaj nadmorsko višino in lego izvirnega sestoja, njegovo geološko podlago, sestavo, strukturo, starost in zdravstveno stanje sestoja in še ka,j krajevno ali pokrajinsko značilnega, bi morali apremljati seme kot rojstni list na vsej njegovi poti do mesta uporabe (namenihiega rastišča) sadik, vzgojenih iz tega semena, — Nadaljnja redna pomanjkljivost operativne semenarske službe je v tem, da se ne zmeni dovolj za biogeuetsko kakovost semenja, to se pravi, da ne upošteva v zadostni meri ali nič zdravstvenega stanja in bioloških lastnosti setnenjakov oziroma seinen^nh sestojev, čas in stopnjo zrelosti seraenja ozir, plodov, način nabu^ja m spravljanj^ da ne skrbi za Čistost semensk^a blaga, da ne preizkuša kaüvoati in kalüne energije semenja itd,, skratka, da ne izdaja medna.Tčdno predpisanega spričevala (certifikata) za seme, ki pr^aja v promet^ kar je poleg prov&nienčnih podatliov prva zahteva, vsake Jtoličkaj, urejeae semea^RsJie službe ter merilo za sodobno stanje gozdarske znanosti in praJkse. — Neodpustljive napake ae delajo tudi v pogledu porazdeljevanja in uporabe aemenja ozir. sadik. Dejstva, da se iia. primer seme ozir. sadike pohorske ami'eke uporabljajo za pogozdovanje na Kočevskem ati nasprotno, da se sadike, vzgojene iz semena umeijiih ni-jjmslah smrekovih nasadov v Posavju (Brežice), uporabljajo za pogozdovanje višinskih predelov Pohorja, ne more iji ne sme opravičiti nobeua stiska za seme ozir. sadike in nobena »planska« süa pogozdovanja. V omenjenem primeru gre 3a tako bist^vene in odločilne razlike med iarviniim in namenilnim gozdnim rastiSčem glede geološke podlage (siliiiat-apnenec), nadmoi-ske vižine (višinska rsaalika. do 1000 m in več), biološkega stanja {zdrav sestoj v polni življenjski moči — bolan sestoj v propadanju), podnebnih pogojev in drugih rastiŠČnih razlik, da so posledice lahko usodne za bodočnost takžnih iiasadov. Podobnih bolj ali manj drastičnih primerov grobe kršitve prirodnii zakonov ne manjka v naäi gozdarski praksi. — Tem »izvirnim grehom« se pridružujejo še manjSe in veeje napake vrav-nanju s semenom In sadikami pri spravljanju, prenašanju, prevažanju itd. Vse te velike in maJe napake ae ne le ainooirajo, marveč cesto potencirajo in tako nastajajo nepopravljive posledice, ki so za gozdarstvo uscdae spričo dolgotrajnosti njegove proisvodnje. Nai-ava je sicer potrpežljiva in sposobna, da marsikatero človeško napako popravi in marsikatero nepravilnost izravna, toda prevelikega nasilja in trajnega posiljevanja ne prenaša ter se prej ali slej maščuje nad nespametnim pro tin ara vni m ravnanjem. 3. GENETIKA TN FITOSOCIOLOGIJA ODPFRATA NOVE VIDlKü; V borbi za napredek v semenarski službi in za njeno pravilno usmerjanje nam dajeta najboljšo oporo že imenovani vedi — genetika in fitosociologija. Vsaka po svoje nam odpira nove vidüie v vprašanjih provenience in selekcije gozdnega semenja tei- uporabe gozdnih sadik, Njujii pogledi in izsledki se medsebojno dopolnjujejo in podpiraj» ter zelo obogačujejo nase znanje in izkustvo. Genetika je sicer že starejša biološka veda, ki pa se je v zadnjih desetletjih nepričakovano razvila na eksperimentalnem polju in odkrila zelo važna biološka dejstva. V novejšem č^u se je začela močno uve;ljav]jaü tudi v gozdarstvu in prav genetična raziskovanja goadnega di'evja so prinesla zähimtve rezultate, ki bistveno spopolnjujejo nauk o genetila rastlinskih ca-ganizmov. Fitosociologija je po svoji idejni zasnovi najmlajSa biološka veda, ki se je zaradi svojega obČestvenega pojmovanja naxave in zaradi svoje izvirne delovne metodike v nekaj desetletjih naravnost opohaJno razmahnila v širino in glohiqo ter našla najplodnejšo praktično uporabo v ratzUčnih panogah prafcUčnegra prirod oslov ja, posebej Še v gozdarstvu. Pojasniti'hočemo najprej pridobitve sodobne genetike, ki so važne za uspešno operativno semenarako in drevesničarsko službo. Jedro vse genetike so velevažni problemi dednosti. Ker ao za razvoj in življen-je vsakega avega bitja in torej tudi gozdnega drevja odločilnega pomena njegove dedne lastnosti, sto-pa v ospredje nal.ega zanimanja k a.k o v o a t gozdnega semenja vkljub silni potrebi po njegovih kotiditiah. če se a količino združuje tudi kaJcovost, je stanje idealno; kjer pa ni kakovostne količine, je treba dati kakovosti prednost pred koliŽino. Vpražanje iz\'ora in izbora semenja je izrazito genetižne narave ter skriva v sebi zamotano problematiko, ki je poaebno kritična in delikatna prav v sel ekto gen etični h vprašanjih, Teoretično razmišljanje o teh problemih je sicer koristno in rodi mai-sikatero dobro pobudo, toda eksperij mentalno delo jft tisto, ki odloča o kritičnih problemih genetike in usmerja njen razvoj. Iz neskončne vrste življenjskih oblik in življenjskih pojavoV'* je treba iztušeiti enega ali vec osnovnih življenjskih prinidpov ali zakonitosti, ki gibljejo živo naravo in usmerjajo njen razvoj. a) Spretnenljivost — lastnost živih bitij Spremenljivost (variabilnost) je bistvena lastnost živih bitij, ki se izraža v tem, da se pripadniki enega in. istega osnovnega sistematičnega tipa (vrste) med seboj razlikujejo po zunanjem izgledu (moKr fologiji) in večkrat tudi po notranjeni presnavljamju (fiziologiji). Pojav spremenljivosti ima svoj vzrok v dednih lastnostih organizina in v vplivih življeoiskega okolja. Oba vzi-oka si po svojem delovanju tiasp rot ujela ozii'. se skoraj izključujeta, hki-ati pa vendarle sodelujeta pri ustvarjanju nnvih življenjskih oblik. Življenjsko okolje nainree s svojimi raznovrstnimi vplivi razdiralno deluje na dedno osnovo organizma, hoteč ga spremeniti in po svoje loblikovati. Princip dednosti ae nasprotno upira vsakršni spremembi ter vztrajno deluje na ohranjevanju življenjskili oblik; istočasno pa st; zaradi dedne sposobnosti organizma novo pridobljene lastnosti dedno usta-ijujejo in utrjujejo ter prenašajo na potomstvo, Öim vedja je upomo.st dedne osnove, tem manjši spremijijevalni vpliv ima okolje na organizem; čim manj odporna je dedna osnova, tem močnejši je spremi nje v ai ni vpliv okolja in tem hitreje napreduje individualno pridobivanje in dedno utrjevanj» novih lastnosti. Iz večnega nasprotja med dednostjo in okoljem isvira nastajaiije novih življenjskih oblik in propadajije starih, manj prilagojenih, Od sprejemljivosti narave organizma rn plastičnosti njegove materije je odvisno, kdaj in v koUld meri se pokažejo na orgaiiiamu nove lastnosti v dedni (Aliki, kdaj torej postanejo indivjldualno pridobljene Jastnosti 5tA.lne, dedno utrjeue. b) F e n o ti p — g e n o t i p V tezvezi je potrebno govoriti o f eno tipu in genb-tipu. Organizem je nedeljiva cdota raznih d«lov (organov), ki so po svoji agradbd in svojem delovanju spojeni v skladno celoto. Ta se pojavlja v življenjskem okolju vaelej kot osebek (individuum), ki reagira na vse ^■pTive okolja kot celota. Četudi zadeva vpliv le posamezne organe ali skupino ot^anov, V skladu z .načelom^ morfololike in funkcionalne enotnosLü organizma bi bilo -pravilno govoriti o fenogenotipu, ker skriva vsak tip »rganizmai v sebi oba »likat aJi' »obraza« — fenotip in genotip. PedagoSki in metodološki vidita .pa nas upravičujejo do ločenega obravnavanja feno-tix>a in genotipa. Feiiotip, določenega orgsiüzma predoČUje njegov , zu^nji, navidezni, öpreineaüjivi lik, njegovo iniEvidiiaJho podöiw, kakrSnb so izoblikovali lUJi^J^ vplivi ekološkega okolja. Te individuajno piidabljcße fenotipici'ie jfistnoaü niäo neposredno dedne, im potomstvo pa se prenaža notranje razpoloženje (dispozicija), s katerim organizem rea-gira na vpHve življen;;-fijt^a okolja Genotip določenega živega bitja je njegov. notranji, pristni, nespremenljivi lik, kakršnega določa njegova dedna oMova. Fenotipičae lastnosti organskeg-a individiia zastirsijo njegovo genotipično osnovo (njegov sreanični obraa-r) liki krinka. Zato je zelo težko in včasih skoraj nemogoče v določenem iadividuu fn. pr, drevesu) spoznati njegov geno-tipični obraz; le dobro šoiano oko genetika ali sistematika more včasih po določenih morfoloških zna.klh z večjo aH manjšo gotovostjo prepoznati genotipični obra?. individua, zastrt s fenotipično krinko. Zato velja pravilo, da je treba posam.ezne individue določenega organskega tipa (genotipa) Lrnetf za njegove fenotipičoe pojave. Razlikovanje med fen otipom in genotipom je za gozdno genetiho, posebej še za znanstveno utemeljeno gozdno semenarako službo, izredne važnosti zaradi selekeije semena in čuvanja dobrih rasnih lastnosti gozdnega drevja, Feuotip je v svojih zunajijili pojavih (znakih) podvržen stalnim, bolj ali fnanj vidnim spremembam, nastajajočim pod vplivom življenjskega okolja. Te žun^anje, fenotipične spremembe, imenovane modifikacije ali variacije, so včasih tako očitne in prepričljive, da hi jih nestrokovnjak brez pomisleka prištel različnim genotipom. Nasprotno pa. ae ut.egne kdaj ugoditi, da pripadajo fenotipično podobni ali blizu stoječi in-dividui različnim genotipom. Zaradi varljivega zunanjega videza je možno genotipiČne lastnosti ka)5ega organskega individna zanesljivo spoznati le z genetičnina preučevanjem njegovega potomstva. FenotipiČna spremenljivost (variabilnost) pripadniOtov različnih genotipov ima različen spre-menljivostni raamak fvariacijsko amplitude), kar je odvisno od dedne osnove, ki je bolj ali manj ustaJjena in odporna proU zunanjim vplivor^, Ih od vplivne moči zunanjih (rastdščnih) činiteljev. Za gozdarstvo so važne modifikacije gozdnega drevja, ki nastajajo pod vplivom posebnih pogojev gozdnega rastižča (reliefne, pedološke, klimatološke, biotične razmere, rastišča); imenujemo jih rastiščne modifikacije ali ekoitipe. Modifikacije te vrste ijnajo včasih značaj veeje trajnosti in ustaljenosti ter se pod posebnimi pogoji ohranjajo tudi pri potomcih skozi več rodov, zaradi Česai- jih imenujemo trajne modifikacije. Slednje «o v nekaterih primerili verjetno tudi že dedno ustaljejie in se toroj redjio prenašajo na potomce. Opazovanja in poskusi na polju genetike gozdnega drevja nam vsiljujejo prepričanje, da morejo pod določenimi pogoji tudi modifikacije (fenotipične spremem.be) postati dedno ustaljene, da torej prehajajo v genotipi&o konatitucijo organisma, Mičurinova dognanja potrjujejo to prepričanje. Z generičnega vidika je važno spoznanje, da se mimo morfoloških In fizioloških lastnosti podeduje tudi reakcijsJca, sposobnost OTi^anizma,. s katero odgovarja na zunanje vplive na način, lasten'njegovi genotiptčni osnovi. To se pravi, da se more tudi dedna sposobnost reagiranja kvalitativno in kVaAtitaavno meujavati. dejstvo nam Se bolj pojasnjuje in -potrjuje mišljenje o možnosti dednega ustaljevahja. fenotipičnih modifikacij. •c) Mutacije — kombinacije Poleg te poiasne in dolgotrajne, Človeškemu opaasovanju komaj dostopno možnosti spreminjanja genotipičnih lastnosti po2iiatQjo redno in hitro pot do nastanka no\'ih gftnotipičnih oblik: mutacije in kombinacije. Mnogi genetiki so mnenja, da so m\itacije in kombinacije edina pot do nastanka novih dednih oblik. Mutacije 3o hipne spremembe dednih lastnosti organizma, ki pojavljajo iz notranjih, večinoma ne7jiamh vzrokov. Te spremembe zadevajo gone, bromoaome aü genom (hromosonaskl aiparat) in imajo zato mz-ličao sistematično vrednost. Možno in cclo verjetno je, da se te »nenadne« mutadjake spremembe, ki jim ne poznamo neposrednega vzroka, pojavljajo po dolgotrajnih »pripravah«, ki jili uvajajo in stopnjema poglabljajo razne spremembe fenotipičnega značaja na dedxii osnovi, da 3e v danem trenutku pojavijo »nepričakovano« z vidnimi zunanjimi dednind spremembami. Mutacije 30 razmeroma pogoste tudi pri gozdnem drevju in grmovju, kjiir zadevajo najčešče barvo in oblikn listja, vzrast (habitus) idr. Glavno iahodiŠče za nastajajije novih življenJsJdh oblik dediiega značaja 9o kombinacije, ki nastajajo s križanjem dveh organizmov z. različno dedio osnovo. V kmetijskih proizvodnih panogah je rodilo križanje < hibridizaci ja, bastardacija) nepregledno vrsto novih oblik, križancev {hibridov, bastardov), važnih za gospodarski napredek. Križanje je boltj ali manj uspešno med pripadniki različnih sostematskih kategorij, začenši s sortami in pasmami oziroma rasami pa preko zvrsti (rasličkov) in podvrst do rodov. Cim bližja je sistematska sorodnost kri-žanih individuov, tem uspešnejše jc križanje. Medrodovni križanci so naj-rodkejäi in praviloma jalovi (sterilni), imajo pa vžaaih izredno močan vegetativni razvoj, po katerem prekašajo svoje roditelje. 2 načrtno in smotrno kombinacijo dobrih morfoloških in fmoloŠkiJi lastnosti se more izboljšati kakovost križancev in stopnjevati njihova vrednost do velike popolnosti, kar je velikega goax>odarskega pomena. — Križanje se že dolgD 2 uspehom uporablja pri aadjiem in okrasnem drevju, pri gozdnem drevju pa se je začelo praktično izkorižcat! žele v novejšem času. Izkorišča se v prvi vrsti značilna posebnost krizanfcev, da imajo često večjo življenjsko silo kakor njihovi roditelji (pojav heteroze), kar je znano zlasti pri topolih in drugih hitrcwrastnih drevesih. Za gozdarstvo je važna ugotovitev, da pri drevju in grmovju neposredno križanje ne vodi vselej do uspeha, marveč da je potrebno predhodno zrahljanje dednosti, to je omajan je odpora, ki ga nudi vplivu križanja dedna osnova orgarozma. Zasluga velikega ruskega genetskega praktika Mičurina je, da- je izumil način, kako je rčioino omajati uporno-dedno gm»to in jo napraviti sprejemljivo za neposredni vpliv križanja. To je metoda ^.mentorjev« (podlage ali copiČa), ki se uporablja pri cepljenju. V vrtnarstvu in sadjarstvu se z velikim pridom, uporablja vegetativno križanje, ki se doseže 3 cepljenjem in oJtuliranjem, to jö-prenašanjem mladik-cepičev- in pofpkov-očesc nä. drugovrstni podlago. Metodo v^fitativne hibridlzacije je najtemeljiteje preuöil in praktično najbolj iMidurm, ki je dosegel,.z, jijq izrine uspehe. D^ je,.ta metoda.v gozdarsiffl ^praksi le v omejenem.^obsegu-^uporabna .aaradi biološl^ poseb- floßti gozdnega dr^rvja ('nesposobnost aH omejenost vegetativnega raznino-äevanja. dolga Življenjska doba, pozna rodnost iti), se njen praictidni-pomen vendarle premalo izkorišča. Vprašanje vegetativne . hibridizadje vkljiib wlikiin pralctačnim uspehom teoretično Še ni dovolj razčižSeno In ,v~ Icrogih klasižne genetike ne uživa polnega zaupanja. Mislijo, da vegetativno križanje s spobiim (generativnim) nima neposredne zveae in da vegetativni Ixibridi nimajo ustaljenih dednih lastnosti. č) Čiste linije — populacije Večina gozdnega drevja se razmnožuje z medsebojnim oplojevanjem falogaii^o, kaenogamno), ki ga posredujejo žuždke ali veter. Zato najdemo med gozdnim drevjem največje bogastvo križancev vaeb vrst iii stopenj, Saiiiooplodnja(avtogamija) je zelo redek pojav. Zato so v gozdnili sestojih Čiste linije zelo redke. O čistih linijah govorimo pri osnovnih aistematskih enotah, ki se razmnožujejo s samooplodnjo; ta namreč omogoča enako dedno osnovo, ker so dedne lastnosti zavarovane pred meSanjem-lastnostd, kakršno povzroča medsebojno oplojevanje (ki'izanje). Celo potomci Čistih linij niso tned seboj pi>poLno.[na enaki; med njimi so večje ali manjše ra^üke, ki jih povzrožajo činitelji življenjskega okolja s svojiui neenakomernim delovanjfem. Strogo vzeto je možna čista linija le pri aamp-oplodnji istega cveta, saj nista niti dva cvetova iste rastline popoLnoma enaka. Mešanico več Čistih linij imenujemo populacijo, njeno varia--cij^O ampUtudo pa flutuacijo, Tudi navidezno zelo enotni gcrzdni' sestoji (u. jjr. Čist, enodoben smi-eikov sestoj) ni-io čiste linije, marveč njihove mešanice — populacije. Ciste linije zato v gozdarstvu nim-a,]© večjega gospodarskega pomena. Mešani gozd je po vsem temi mcšanioa mnogih bolj ali manj čistih linij in velike rruiožiee vsakovrstnih križancev. To velja 7 tem večji meri, čim bolj gozd po gospodarskih vpliviih spremenjen in Izmnetničfin, Samo eksperiment more odločiti, ali gre pri določenem gozdnem drevju za fenotipiČne modifikacije ali genotipične variacije; toda tak poskus bi bid zelo težaven in predvsem zelo dolgotrajen zaradi dolge življenjske dobe in pozne spolne zrelosti gozdnega drevja. Zato je treba * gozdu praktično vedno domnevati, da gre za dedne lastnosti ali vsaj dedne-dispozicije ter zbrati za razplod (nabiranje semena) samo najboljše Lu najizrazitejše predstavnike gozdnega drevja. Seveda se pomotam in napakam nikoli ne moremo docela izogniti Kot praktično se je izkazalo pravilo, da je oblika dreves V prirodno nastalih sestojih na normaJnem in optimalnem rastišču določena po genotipičnih (dednih), na slabih in ekstrem-nih rastiščih pa v glavnem po fenotipi&nih lastnostih. d) Pojem rase in nastanek ras Genotipične lastnosti organizmov ianajo svojo stalnost (konstantnost), Id ie plod zgodovinskega razvoja (evolucije) iti prirodnega izbora (selekcije). čim starejša je kakšna lastnost, tem boli je ustaljena,in tem bolj se upira spreminjcvahuiE vplivom ekološkega okolja. Ni pa je dedne lastnosti, ki se ne bi dala omajati pod atolnim in dolgotrajnim vphvom določenih efeoloäkili faktorjev.. Gozdno drevje, ki ima dolgo življenjsko periodo ter, p.ozen začetek in dolgo trajfui-je rodnosti, je v največji meri ispoatary- Jjeno apreiaitijevaliiim ViplLvom ekoJoäkih ciBiteäjev, Iti ne ustvarjajo aamo fenotipičnih inodifilEacij, marveč vplivajo tudi na dedno osnovo ter jo ;stopnjema oblikujejo iz roda v rod in izzovej'o slednjih v njej spremembe dednega značaja, ki se po prirodnetn izboru vedno boJj ustaJjujejo. Tako nastajajo nove oblike (rase), ki imajo žirši ali ožji regionalni in ožji ali najožji lokaini ^omen. Imenujemo jih regionalne ali tlima-tične {makroklimatične, geografske) in. r.EStišine £:li stacionaine (mik r o kli m a t i č n e „in edafskej rase. Te rase se odlikujejo bolj po svojih posebnih fizioloških kakor morfoloških lastnostih, to je po vesji ali raan.jži odpornosti zoper mraz, veter, sneg iljanik I., .O saknpljanju i jesenjoj setvi' Šumsiog semena i njcgovoj priprcmi za pvaljetnjii scHij. — Sumarski list 1950, 5t. ?/8. 4. Söl ianik [., 'G'pfiniranju i setvi äumskog semena u rasadnicima' i na terenu. — Sumarski list 1950, St.. 9/10. ■ ■ . 5. 5parvovi<5 T.,, Oplomenjivanje b'ljuJca, — Sumarski list 1950, St 6. Zl^arič b., Nßka osnovna jjitanja sjcmmarske politike li šumaistvo. — Gumarski list 1950, it. 11. IZVA1>AK Novi "putt v j šumirskc scractiarskt sluibc Autor prvo raspi-avlja o važnosti bioloäkih problema r.s. savremenu ' some-narsku sluibu, ko ja postavlja zahteve za kvaJitetnim sctnenom. U pogledu k-Vii-iite:te semena odJučujudi su provenijencija' i selekcija. Navode se glavne"greäke \z semenaTske prakse, ko je izviru 12 neupučenosti i rrepridržavanjai bioloŽk'h osnova u semenarstvu. Dalje alitor prcdoiava nove pravee u semenarekoj službi, kojc odredjuju genetika i fitosociologija. Prva obradjtijr, o&nove naslednosti kod pojed-jnih orgj-aizama, a. druga prouČava biljne zajednice, njihov sastav, c.kologiju i dinamiku. Ove nauke zajednifiki ne-^jnačuju nova glcdiSta nnprednu i uspeSnu semenar^u Služb u. Za selekciju dduze u obzir pre svega genetsko glediita, kao promenljivost, genotip — fenotip, mutacije — kombinacije. Čiste linije — populacije, postaa«k rasa, vegetativno ukrltavanje. Fitosociolof^ja d-aje dragocene podatke riarofito u pogledu pro veni jen ci je Sumskog semena, pošto prouČava prirodns usloi'e -iA iispevaJije biljaJca i bUjrih zajednJca (asociacija). Za semcnarsku praks« acoptiodno je iziuiivanjc .semenskili podnlija (rajona) i semenskih sastojina, kod dega je potrebno u punoj meri voJiti raCmij o dosadanjim rezuhatima genetike i fitosociologije. Slovenija je podelena dä Sedam semenskih področja, id učene 8u bile važni je semenske sastojinc 2u proizvodnju kvalitctnog semena. Autor navodi konačno i praktiine koristi, kojc äo postizavttju uvodjenjenn scrneixskih područja i izlučenjem semenskih sastojinn' RftSUMß Nouvellcs conceptions du ser v ice des sotncnec!! torestieres L'auteur traitc d'aborH de rintpoftan.ce des problimM biolog;ques pour un servico moderne des graines forestifcres doiat 1a premitrc cxigance est U quality des semonces. Ce sont surtout la provenance et la selection qui döoident de Iii quajitd des grain es. L'aiiteur cite Its principalis fautcs de la pmtiquc du service ties semcnc.es, qui risvltent de Pigriurincc ties principes feologiqui-^ oil ik la oontraveiLtioTi ä ceux-ci. Ensyite, l'auteur inciiqut Ics nouveLle^ orientatiOTLS du servicc des grauies, 'qui rtsultent dos rccherchcs gčnčtiqi!es et phy(030cioli>aiqucs. La. gänctiquc ütudje les lois d'hfrfiditt, la phytosociologique s'occupe de la coroposition, de l'dcotogie et du ciynamisinc des groupements v6gitaux. Lea deu\ scieaicea citčes JOTUierLt des tiouv^aux points de vue faisant prösptrcr le s&rvice des semences. Quant ä la silecticm das graines, cc sont surtO"! Ifcs crir^ires gcnetiques qui ^^ntrent en cunsideration, par ex. la variabilite, Ic5 mutations et les combina'sons. les lignees purts et les populations, le phfinomenc du phenotype et du genotype, rorigLtie des races, I'hybridisntlon vegetative, etc,, tandis que la phytosociologie foumj.t des donndcs prceieuscs sur la provenajiee des semences forest^ÜTes en cfndiant les ci>nditio(is naturelles du dfvelcxppement des associations vžgotates. Pour la pratique contempura'ne du service des .grajres forestieres, la delimitation du pays en regions pour il'obtention des gcaine« förestifercs et l'dtablis-scmcnts des peuplemcr-ts aiimenoiers, baaes aur lös r&sijJtats modernes des Etudes gfinfitiq'ues et phytbsociologiques, sont indispensables. La Slovenie ji 6te divisce cn scpt regions des semenceis forestieres et des peiiplcments semeiic:crs pour la production des grames de qualiti ont čtž d^lim't^s. L'autaur en donnc-In justification cii cnumerant Ics availtnges pratiques. Sßtatüma U g-anda iak(4 t^se paComifenc, imuaaaa in poškodovana N o DELU KONFERENCE ZA «HRANITEV TAL NA CIPRU Ing. Avgust H o f v a t (Split) V okviru Orsanizacije za prehrano m poljedelstvo pri OZN {Food' and Agriculture Organization of the United Nations)' ae jti vršila otf 26. aprila do 4, maja 1950 na otoku Cipru konferenca zaradi preučevanja dela, ki ga je opravila uprava Cipra {Govenunents of Cypim), da zavaruje in izboljša poljedelska in gozdna tla. Ker leži Gi.per čisto v mediteranskem področju, so poslali vabilo za fldeležbo pri konferenci samo sredozemskim državam. Svoja zastopnike 30 posIaJi Frajidja, Italija, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Izrael. Razen teh so se udeležili konference predstavniki P. A. O. iz ZDA, iz Anglije pa strokovnjaki iz uprave Cipra. KonfereJioa je imela pol jedel alt o-goadarsfci ziaa;^, njeno detlo pa jr bdk> v glavnem v ek&kurzijali v razne kraje otoka Cipra, Konferenca jp bila zelo dobro organizirana. Pred začetkom konference so dali odposlancem delovni predam, zemljevide Cipra ih referate o dosedanjem stanju poljedelstva in gozdarstva. Pri odhodu na teren ao dobiü odposlanci sestavke o vaomih objektih, na terenu samem pa so strokovnjaki tolmačili namen objeJitov in delo na njih. Po vrnitvi 3 terena je bil akupen poav^t, kjer ao bili sprejeti sklepi. Ne bomo se podrobneje bavili s problematiko poljsidelstva, marveč hočemo poudariti samo tista \'prašaDja, ki bi mogla biti Jtajiimiva tudi z a. gozdarsko prakso. Da se bolje predoči problematika otoka Cipra, hočemo podati o njem nekaj splošnih podatkov. Otok Ciper ima 925.142 ha površine, od Öesai-odpade na obdelane površine 604.247 ha; gozdov in gozdnih povran je 168.S68 ha, paSnikov in ostalih površin pa 152.927 ha, Geološko podlago tvori vulkanisko in sedimentno kamenje. Zemlja je dovolj debela, v glavr nem jerovica (terra rossa). Talni relief je razgiban. Glavni gorski masivi (pogorje Trodos) z najvišjo točko 1950 m leže v jugozahodnem delu otoka, kjer je tudi največ gozda. Vzdolž severnega obrežja se raztezata gorska grebena Kyrenia in Hi Is. Ostali otočni predeli so ravnice in griči do 30 m nadmorske višine. OtoSno podnebje je sredozemsko, značilno po suhem poletju in mili zimi. Letne padavine zuašajo 300—910 mm. Več padavin je v gozjlnatih planinskih predelih. Močnih vetrov ni. Otok Ciper je od 1. 1898. angleška kolonija. Po popisu iz 1. 1916. ' Podrobnosti o mediiaj-odni OT^a-mzaovji F. A. O. princa člimek ing. A. Žiimra »Mednarodno sodelovanje v ß oz dnem in le« nem gospod iirstvu,i v Ltsu g t 4—0.. Sliku I Pogled na nasipe (Contour banks), ügra jene pred obdeievunjem površine ' 'I i..' ■Slika-2, Teraiie aa pobočju, zgrajene z ntime-BOTn, -da pridobe da za poljfcdelsko obdelovanje ■ima ofdit 455.000 prebivalcev; p tiEurodiiosti je 80% Grkov in 20^ Turkov. Prebivalstvo — razen mi Ščathov — 3e peča a poljedelstvo« Razvito je vinogradnižtvo^ gojen; oljike, -"rožičevca in pomarančevc; Ekstenmvna ä.vinoreja je v najvei jem delil otoka jnočna opora krne< kega prebivalstva. Po podatkih . 1. 1&40.—1046. je na Cipni 519.0C ovac in köz, fci so se do nedavneg pasle po celcan otoku, Sedaj je z z( konotn prepovedali a paža koz i drobnih živali sploh tia četrtini p; vršine vsakega področja, in aicer 2 dobo 10 let. Otok je ba v velikem delu naalaričen. Dandanes je malarija zatrt; Vse kaže. da so malarija na: eni atrani ter velik prirastek (od 1881 d 1946 se je povečalo število prebivalstva za 217%) in osvobodilna gibanj v svetu na drugi strani vplivali, da So ae lotile kolonialne oblasti meli( racijskih del. Delo Uprave otoka ae razvija od 1. 1935. v smeri zavarovan: tal pred eroajo in za povečanje njiliove proizvodne sposobnosti. Ta-prisadi vanja imajo pozitiven -uspeh. Za večjo rodovitnost ae zemlja namaka. Pi trebne količine vode dobivajo s kopanjem vodnjakov in 3 snovanjem retei zijskih bran, od koder se odvaja- voda na polja po odprtih prekopih, V tejn pogledu so nam pokazali zelo zanimiva dela. V AtheÜji e vgradili v nepropustni sloj hudourniškega korita, napolnjenega s prodon podzemno brano z galeiijo. Voda, teko^ pod prodom, ^ lovi v galeri; in odvaja v studenec, od koder se razpošilja za namakanje. V borbi proti eroziji rodovitne zemlje gradijo velike jzbirne rezervoarj. fcakoa- a. pr. v predelu KanJi Köy, Z zemeljskim nasipom, visokim 6 m. J so ga napravili s »katerpilerjera« (catterpiller) in ježastim valjem, e pregi-adili dolino in ustvarili tako retermjski prostor za 1,800.000 m' vod: ' Tu ae zbira padavinska voda ob močnem deževju in se polagom Spušča v vodotok. Namen tega re-zervoaj-ja je, da prepreči prenaglo odtekanje vode in s tem razdiranje obale in obolnega zemljišča. lati namen imajo tudi nasipi po pobočjih, visoki 0,5^0,7 m, imenovani »contöur banks«, ki potekajo vzporedno s slojnicami. (Slika 1.) Padavinska voda se zadržuje vza temi nasipi in počasi pronica v Ua, Od "tega izvira dvojna korist: uničuje se kinetična sila vode in tako prepieČuje erozijai, istočasno pa B6 ustvarja večja rezerva pod-:zemnc vode, izredno važna za dobo Slikii .1. Sestoj bora Pinus halc^ensis v g(wc Paphos, Podstojnega sloja ni Saditev na Stika 4, »gradone« Litlmri na pogoriäiu poletna suže. Z nasipi se t^ubi ok. 3% obdelovalne površine; dejansko pa to ne pomeni nobene izgube na gospodarila površini, ker se zadajajo te površine 3 sadnim drevjem. Nadaljnji ukrap proti eroziji pomeni napravljanje teras, katei-ili strme stranice se utrjujejo z zidovi Iz kamenja ali zemlje. Na gozdnih terenih se borijo proti degreda,<;iji s prepovedjo paSe, z zaŽ^ibo pred požari, s pogozdovanjem ter 3 pravilnim gojenjesno m izkoriščanjem goadov. Preden, govorimo o teb goadaarakih ukrepih, se hočemo na kratko seznaniti z gozdp-vi in gozdarsko službo na Cipru. Glavni gozdni masivi imajo samo v svojem centralnem, delu lepe sestoje, medtem ko so ostali predeli bolj ali, manj opusbodeni. To 9o viseti gozdovi iglavcev in listavcev. Od iglavcev uspeva Pinus halepensda, ki za-vzejma lege do 1350 m nadmorske višine (v Dalmaciji dost^a le 500 m mdmorake viäine). (Slika 3.) Pinns laricio se pojavlja šele v višini nad 1200 m (na nasam krasu iiÄd 350 m). Cedrus breviflora (ciprska cedra) raste do nadmorske višina 900 m in prenaSa tudi anag, Junipenia foetidiaaima uspeva največ do 1200 m nad morjem. Pinus piaiea (pinija) je bila uvedena na Ciper že pred več stoletji, toda ne more se prirodno uveljaviti. Najderoo jo v kulturah v niijth legah. Od listavcev uspevajo: Platanua orientaUs, ki raate v vlažnih kotlinah In' ob vodnih tokovih. — Ulmus orienbalis uspeva pod enakimi pogoji kakor platana. — EhicaJyptus (rostrata, t&reticomis, gomphocepbaia idr.^ je tuja drevesna, vrata,, omejena na saditev v nižjih terenih. Razen imenovanih vrst uspevajo v gozdovih Cipra vrste maujših ddmenzij, ki se uporabljajo v glavnem kot kurivo: Quermis alnifolia, Querciis eoccifera, Arbutus andrachne, Pistacia terebinthus, Acer obtusifolium, Ce-ratonia siliqua, Olea europaea. Te vrste najdemo v sestojih v različnem količinskem razmerju in imajo različno boniteto. VeČina gozdnih kompleksov ima zarast 0,6—0,7. Značilen je pojav, da. znatne gozdne površine sploh nimajo podstojnega sestoja. Ponekod se javlja v fKjdatojnem sloju ti; zemljiStu na Cipru Autor kratko opisuje rad konfüre-ncije F, A, O., koja je održana Otl 2fi. )V. do 4. V. 1950, na CLpiu- Prifcazain su glavni problemi poljoprivrcde i šunta.rstva na ostrvii Cipvu v Jat je pregled srcstava u borbi pro-tlv erozije zemljšta. Autor opisuje najvflžnije Sumsk-e objekte koje su utesiiici koiifi'reiidjc imali priliku dit vide. R£SUM£ i A mirrativc report of the ECtivities of the F A, O. nieotaug held fron^ A'pril 2öil< till May 4iii 1950 at Cyprus is given. Essential problems i)f agrxirltucc and forestry on the d&land of Cyprus arc exposed, and a survey iis given tm the measures and tactics employed in the battle against soil erosion Eventually dcÄcriptions ure given of important forests and objccts con-nteted, shown to the members of the meeting. 0 ^---- ilj Vsi ^ndaai sa na^enfefii spia&itint kaxisUtn ifudske^ skupmsü (Iz zäkona o gozdovih) ij - h il i -s- — o NASADIH SITKE (PICI<:A SITCHENSIS) V SLOVENJI Inß. Janko Urb as (Mianbür)- Državao gcfzdno posestvo »Škrt>sovo« v gozdnem kraju in i3(.oiiaensk katastrski občini RdetH.. breg, v območju KLO SL Lovrenc na Pohorju, jc zaiEiiimvo po svojih eksota±L Sedaj ima tam Gozdarski institut Slovenije svojo pomošno raziskovalno postajo RdeČi breg, Eksote je začel sadit' okrog leta 1880 taJkratni posestnik dr. Gla,nčnjt, odvetnik v Mariboru, ; ^dikami, ki jih je dobil iz inozemstva. Eksote so bile sajene posamezno \ gozdu ali ob robu gozda. Njegov sin je zadnja desetletja nadaljeval na-sad-be nekaterih eksot deloma 3 semenjem in sadikami lastne proizvodnje Tako je zasadil 1. 1911. v bližini škrlasovega doma v aadmoi-ski višini 86( do 880 m okroglo 2400 m= praznin na njivskem aemljiSČu parj;. 1250 s sitko Nasad je bil napravljen z dveletnimi sadikami, ki jih je bil' naroČil ii velikih gozdnih drevesnic v Kalatenbecku na Holsteinskem, Gozdno posestvo »Slrrbsovo« leži na severnem in južnem pobočju gor sk^a grebena Rdeči breg, ki- se razteza v dolžini približno 9 km vzporednr 2 reko Dravo v vzhodno-zahodni smeri od Puščavskega jarka do izlivz potJOka Velka v Dravo. Najvišja vzpetina je na zahodnem koncu tega gre bena nad gorsko cerkvico Sv. Ignacija (913m). Lep je razgled s teg:^ grebena na nepretrgane gozdove severnega pobočja Pohorja od Velk( Kope (1543m) tja do Zigertovega vrha {1345m). Rdeči breg loči od Pohorja ui^o hribovje ob razvodju potokov Ra doljne in Velke. Po svoji geološki aestavirii 3pa.da Rdeči breg k severne od Drave ležečemu Kozjakn. Temeljno hribino tvorijo trijadni werfenak skladi rdečBglinaatega, peščenega Sfcriljevtsa. Nastanek sitkinega nasada na Skrbsovem je pripisovati izrednin uspehom, ki so jih dosegli s to eksoto v Angliji in Nemčiji DömovüiE sitke je zapadna Severna Amerika od Aljaske do Kalifornije med 40 in 57. vžporednilčom, kjer sega do 2000 ra nadmorske višine. Leta 1831 je bUa prenesena v Evropo. Po dosedanjih Izkustvih ima v Evropi gojens sitka na uatrezmih položajih velak debelinski in viünski prirastek ter v te^ kakor tudi glede kakovosti lesa nadkriljuje nago smreko. Glede na- to iž redn-o gospodai-sko vrednost zavzema ta tujka izmed vseh inozemskiJ smrek pjrvo mesto. Sitka zahteva obilo Eračne vlage. V toplejših nižjih legah bukovjf prenaša mnogo talne mokrote, ne uspeva pa na stalno močvirnih tleh. \ nižjih hladnejših legah smrekovja-ji bolj ugajajo suha tla. Najholjäo ras-ima na svežih humoznih tleh s prepustno temeljno podlago. Sitka ne pre naža ostrega celinskega podnebja. Nasadi na odprtih velikih goljavah se propadli. SitMne eajenke so zelo obČutl-jive za pozni mr^. V takih legat je saditi aitko v zaŠČiti redke predkulture. Sitka raste od 3. leta napre; hitreje kakor-smreka. Zato'-je^ JiriporoÄlaiva^za'^ic^lnjevanje nasadov h naravnih pomladkov. Zmerno stransko obsen^nje ji ne Škoduje, kot iz razito .svetlobno drevo pa ni dovolj odporna proti zasenčenju od zgoraj-Na prostem ia v mladosti gre sitka možno v veje. Zato jo je saditi gosto, v razdalji najvež 1 m. Tudi pomeje je ohraniti pojtoln sklep kroŠenj. Podnebje na Sbrbsovem je razmeroma milo. Srednja letna toplota Je 7,5c do 8.50 C. Na južnem pobočju sega kostanjevo območje do grebena (880 m)' DomaČi kostanj in njegovi cepljenci. (mvaroni) uspevajo nomalno in 33d tudi dozori. Jablane in bnižke rode redno in dajejo lepo , razvito Sitkin sestoj ni£t Skrbsovera (Rdeči breg). Drevo ät. 208, na katerega pbec kaže K mecilotn, ima pri starosti 39. let, prsni preracir 42 cm sadje. Padavine so šste liailjor v srednjih legah ■ Pohorja, t. 3. ietno 900 do 1100 mm. Obilna zračna vlaga prihaja od globoko med stmakfü pobočji Rdee^ä brega in Kozjaka narezane reke Drave. Iz navedenih podatkov sledi, da so na Skrbäovem dani vsi pogoji za u^eaen razvoj sitJte. Za nasad izbrani prostor je bil takrat odprt,proti vzhodu in jugn, da je imela kultura polno svetlobo in le od zahoda, kj^r je stal ]-edek, srednje star sestoj iglavcev,- nekaj atranske sence. Tla so na lahko, t. j. 12" aJd 21.3% nagnjena proti severu. Ni pa hilo, dobro, da je bil nasad izveden na golem njivskem zemljišču, Sitka je imela prvih 10 let izreden višinski prirastek do 1 m in čez, je pa nate zaradi pomanjkanja talne vlage več let hirala in zastavila ponovno krepko rast šele, ko -so se tla z odpadlim igličevjem izboljšala. Pod steljiio plastjo nastali humus je v poletni vročini oviral izhlapevanje vode in tako ohranjal za mp^jio' rast sitke nujno potrebno vJago, Srednje globoko svežo ilovico. ipomeäa-iio 2 drobci temeljne hribine, pokriva danes debela plast 3)ab rajskrojenih iglic. Oblika debla-ST-letne sitJte m Skrbsovem je podobna, smreki. Značilt za sitko 30 neltateri bioložki pojavi. Ravna, pokioJesna, tiebla v "krošnja sklenjenega aeatoja obdajajo.: do ^/i, visoko vodoravBo navzven štrlele, i lave sube veje, ki jih je treba pravočasno oklestiti, če hoiismo dobiti Sist) tehnično popolna debla. ■h Sitkins. kultura ni Skrbs.i. vem, stara 15 lat. Posnetö jriz 1. 1926. [KÜSe Gozdai skc in lesnoindustrijske set cije niT.a L. R. Hn.'atskt Lub sitke je tanek, rdečerjav. Na auŽici, dolgijJ 20,7 m, s prsnim p£( uierom 29 čm, ki je bila pcsekana poleti 1948, je zavzemal lub debit vine. Kakor hitro deblo odebeli, se pojavljajo na lubu spodaj gosfe, i^j vagor boy redite velike, navzdol odprte, zaokrožene lubne Inske, ki segaj iia d^Iej^ deblih do 8 m visoko, in se lahko odločijo od luba. ^^ Iz ^tkinega debla poganjajo posamezni ki-atki, z zelenimi iglica« obdani posanjki, ki 30 na obrobnem drevju z večjo svetlobo bolj pogoatt ter do 10 cm dolgi in Čez-in rastejo po vec let, v notranjosti sklenjen^ sestoja pa redki, komaj do- 3 cm dolgi in se zaradi pomanjkanja svetlolt kmalu poauže, vendar pa ne pdpadejo. Pog'anjki vej 30 aivonimeni, iglice 15 do 20mm dolge, 1 do IV2 mi ^iiroke, bodeče, na gornji strajii avetlozelene, na obeh straneh srednje žil modrosivo progaste, na spodnji sb'ani tenmozelene. Iglice pogajijkov spoc njih vej so na svetlobni strani gosteje, iglice gornjih vej enakomerno kro ill krog ra^zvrSČene. Zreli sitkiiii čeŠarki vise kakor smrekovi navzdol, sq SVa do 9 cm dolgi, 21/2 ara debeli, valjaste oblike, bledordeče barve ter odpadejo celi konec pi"ve zime, ko je seme.odletelo, že odprti ČeŠarkri i« leta 1948. so bili Tconec januarja 1949. še na drevju. Plodne luske so do 7 rom dolge, suU-Často priostrene, olesenele krovne luske .pa 18 jiun dolge, podolgovate, gladkorobne, zgoraj malo zarezane. Seme 2 S mm dolgim krilcem je -drobno, do 3 ntm» dolgo in pokrito s plodno lusko. Krilce se rado loči od semcnsL Leta 1946^ je.sitka na Škrbsovem močno obrodila. Precej čeŠai-kav je bilo na p^Jsameznih drevesih tudi v letu 1948. Kaljivost afccriena doslej že ni bila preizkušena. V blifžiui sitkinega sestoja ni opažati nobenega naravnega pomladka sitke. Sitkin sestoj na Skrbsovem s povräino 0,24 ha meji na jugu ua ozko praznino in dalje na mežau aeatoj macesna in smreke, staj* do 60 let, na vzhodu pa na 14 ni visok obrobni pas 3 letne Lawsonove paciprese, na xahödu na mešan prebiralni sratoj smreke in jelke, na spveru pa sega do roba pobočja, ki' strmo pada proti Dravi, obraslega 3 prebiralnim gozdom smreke, jelke in macesna. Sestoj, izmerjen 26. avgusta 1948, izkazuje 37Ö sitk, 52 macesnov, 19 Lawöonovih paciprea, 2 smreki in 1 jelko, Sitki primeSane drevesne vrsta atoje večidel v akupini sredi zahodne polovice sitkiiaiega sestoja. Od skupne površine zavzema sitka okroglo 1900 m"'^ ali 79%, na priraeai pa odpade SOOm^ ali 21%. Macesen uspešno tekmuje s sitko v debelinski in viäiinski rasti, medtem ko enako stara pacipresa dalež zaostaja posebno v debelini. Primesi niso neugodno vplivale na razvoj sitke. - Vsa drevesa so bila izmerjena v prsni viäini in označena na južni strani debla z vodoravm modro Črto. Isad merjenj je naveden v slede-■Čem i^dtazu. Za sitko 30 debelinske stopnje razvrščene po debelinskih razredih, drugovrstne primesi pa so izkazane po vrsti in Številu dreves v zadnjem predeLku. Ker ni bilo na razpolago podrtih srednjih dreves, ki bi omogočala z aoaüzo debla točno ugotovitesv telesnine in prirastka, je bila telesnina sitke izračunana po znanem obrazcu z uporaba temeljnice, višine in oblikovnega števila srednjih dreves, višina pa izmerjena s hipsometronx Za oblikovno število so vzete tablice za smreko (po Kunze-ju). Tako določena telesnina je le približna, t» pa precej ustrezala deja.nskemu atanju, k'akor to sledi iz naslednjega primera. O priliki klupiranja' je ležala ob robu sestoja podrta in že v neenake dolžine razzagana, 20,7 m dolga sitka, š" prsnim premerom 29crm. Izmera je dala z lubora 0,67 plm, bre:i luba fl,63 plm deblnvine, KakoiT za sitko, je bila določena täesnina tudi za primeäana dmgo-■vrstna drevesa. Količina lesa 37-letnega sestoja znaša po tem računui Za sitko na površini 0,19 ha . . ..... 120,96 plm za primesi na površini 0,05 ha....... . 30,69 „ skupaj na površini 0,24 ha ........151,65 plm kar bi' dalo za Iha \........... 631,85 pini. Iz gornjega sledi povprečni Jetni prirastek vsega sestoja: Za sitko na povxSüü 0,19 ha 3,27 plm za primesi na povržitii 0,05 ha........ 0,83 ,, skiipaj na površini 0,24'ha........ 4,10 plm ali na 1 ha ...............17,08 ,, Povpre&ii prirastek 36-letne sitke bi torej znašal zalha.......................17.21 plm. Ta .viaold prirastek ni za sitko nič posebaega. Po poročilih iz sevem Nemčije je znaäal tekoči prilastek mladih sestojev sitte v ugodnih ra stišSmh razmerah do plm na 1 ha. Kakovost lesa na Skrbsovem odgojene sitke še ni preizkušena. P' inozemskih poročilih ima šitka lahek, dragocen stavbni lea, nima smole ij zaostaja pO' kakovosti le malo za lesom duglazije. Po-izjavi drvarjev, Id so leta 1946, pretrebili sitkin sestoj, je les zel. trd. Za spravilo drv od Škrbsovega do Drave uporabljene sitkine vlačk so bile le malo, smrekove pa popolnoma obnižene. Prav tako 30 tiUe ailtkin ostrvi trpežnejše in bolj elasüSne k^or smrekove. Svež sitkin 'im imi prijeten vonj po jabolkih. Po barvi je aitkin les sličen smrekovemu, je pj nekoliko temnejši, V sitkijiem sestoju na škrbsovem ni bilo do danes -nobene poškodb^ po vplivih mrtve narave. Iz tag^ se more sklepati, da ae odraala aitka M. obrani pogube po viharjih, sneg«, vnočini kakor amreta. Le močna toji more povzročiti škodo, ko klesti mlade poganjke jn odbije z vej iglice Poškodbe po živi naravi so po inozemskih poj-očilih na sdtld približno isti Icakor na smreki. Od gajedavih gliv se pojavlja na koreninah borov; ftoreninska gliva (pQlyponis annosus), mrazna gliva (Armillaria meUea) na deblu borova debelna gliva (Trametea pini), na kalžldhsmrekova kalčn; jjiiva (Fusoma parafliticum). Redke so poškodbe po divjadi. Objedanje brstja ovirajo bodeče iglice obgrizanje luba po jelenjadi pa goste veje, lubne luske- in bodeči poganjld Zelo pa je.sitka izpostavljena obdrgnjenju po jelenu in srnjaku. Mla^i kulture je zato treba primemo visoko zakoličiti ali ograditi. Pogostejše so fiaiološke poškodbe po zalubnikih, Avgmta 1948 oJ robu gozda stoječa sušica je bila napadena po oa.em2obnem macesnoven Lubadarju (Tps amitinus), malem smrekovem Jubadarju (Pityophthoru micrographus), četverookem smrekovem ličarju (Poiygraphlis polyj^ phüs). Sitkini Škodljiva so prišli najbrž iz sosednjega aeatoja, kjer so bili izvršene sečnje. V Sloveniji so aJtko doslej malo gojili V izkazu ao navedeni po stajiji iz leta 1926. najvažnejši objekti, Id so biU vsi posajeni s ai.tko v letih 1901 do 1911. Poleg teh ob gozdnih poteh ali po grajskih parkih posajene po samezne sitke ne nudijo zaželenih podatkov g gozdnokultumi vrednoal te eksote. Le v enem* primeru so biJe sadike odgojene doma v gozdn drevesnici (Ravne), Vsi ostali nasadi ao bili, kakor na škrbsovem, izve deni s sadikami inozemskega izvora, Po porcčilih takratnih gozdnäi uprav je sitl^ v začetku hitro rastla ' višino, njen poznejši razvoj pa je bil enak razvoju pri" smreki. Temu ji Sltlta na dtcrbsmeia po staujn dne avgusta 1&48. 1-^ ^ E c u Posemezno S k u t) n o Srednjega drevfsa Coloins tcie-■nio Dnjgavrstna rfrevje tos tttaelj-riis kos lemrlj- DifA C Is »J leulfij-fliC» (ele- luiu« i-rn in= em m' m' mf k«B 9 ■10 1 7 ) - ,0050 —.0448 -.0079 9 ,0577 12 9 - .006^ —.0129 — 3887 1 pacip. 2 pacip. II IS 13 U 15 14 19 24 24 28 —, i»ao — 2J47 -,3i92 —.3696 -.49.ifi 10Ö p 1 1P321 16 13,3 —.139 —.1210 13 3347 ) papic. 1 paoip.J msc. 2 pacip., 1 miC| ! pacIp,, 1 mac: 2 pacip,SmacE 16 17 18 19 20 23 25 24 15 32 —,462;i -6675 -.6096 -.4200 1 0018 tl9 3,0702 Ifl 181 1 -257 - 2489 29 7336 2 Dado ,3 maci 1 pacip..2mÄC. 1 pici«., 1 mte., 1 ini', 1 mac, . 2 oacip..S mac. 21 2223 24 25 13 28 ta 19 21 -.4498 ),06ifi ,858H ■ l.ngii 9i 3 8432 20 ! 232 1 -,0428 - .4492 40.8125 t pacip,4macj 5 tnac ,1 ami ; mac, 1 mac. 20 27 28 29 30 lO 6 5 6 9 —.5310 -,3433 . .3080 -.396S -,6H63 36 1 2 2167 21 27,9 -.Ofill - .6775 24,5682 4 mac. 2 mac. 2 m..c i 1 mac. 2 mac 31 32 33 84 35 3 1 1 1 . 3 -,2265 -.0804--.0855 -.0908 - 2fi86 1 1 P -,6918 22 1 33- —M-f- —.9856 7-9745 3 mac. 2 mec. 2 mac. 36 37 38 39 40 1 ] -,1018 ] 2 -,2J52 22 34.5 -.0935 1,0779 2,4P09 I mac. 42 43 r —,1385 I 1 -.1385 23 4?- -.1085 1 6ß'>8 16628 1 mac_ Skupaj s'tha Primeri 379 74 11.7644 2 9254 18 18 19.4 21 , - .0314 -O.^öfi -3191- .4147 120 95fi9 30 6887 tiimpaj «3 14 6898 18 IS7 ,3345 151.6446 bilo predvsem krivo nepravilno izbrano rastižče. Stalno močvirna tla (( gonce) tudi v luEtnskUi legah sitki prav taJco ne uga.jajo kakor su apnena tla z neaadostno taJno mokroto in zračno vlago (Ravne). Tudi bila leta 1926. razvojna doba 15- do 25-letjie sitke šo prekratka za kond ■vseeno njene gospodarske vrednosti. Dosedanji količinski in kakovostni razvoj sitke na Skrbsovenrt ka: da pomÄoi ta ekaota v primerih talnih din pocGiebnih položajih y^eg'a up Stevanja' vredno gospodajrsko pridobitev in kulturno spopobiitev za pi dukcijo naŽih gozdov važnih domaČih drevesnih vrst. Nasadi sitke v Sloveniji po stanju 1926 t RaatiSčc Bitke Opis sledu na nas^an&k, izvar sadik, iStevilnost in razvoj sitke Skrbsovo, kat. ob£. Rdeči breg, KLO Sv. Lovrenc ; nn Pohorju Letu ]91). v nadmorski višiiii 880 m nasad 3{KKJ sitk v večji 6;sti skupini .na fioljli njivskih tleh in posamen v gozdu med smruko. Sadike dobavljene od tvirdke H^ins sin v Hfllstenhoku na llolateinskem, Nisad v skupini je imel hitro aaietno vissnsko rast, let-no do 1 ra in Čez in leta. 1926, prMii prcnier 8 do 11 cm Nasnd v ddjdii med smreko jo ipropadd- Cigonce, ' kat. in KLO Cigoncc, okraj Slov, Biatrica | Le,ta 1910. v nadmoraka viSini 170 m nasaid 8(i0 sirk .v čisti skupini iji -posamez med druf^m drevjem 200 sadik v stabiu mokri, nepre^iusfrni ilovici. Sadike iz inozemstvu. Razvoj sitke slabši kakor smreke, 1 Ravne. kal. ' ob£, Navr-äkt vrh. oka-aj ■ Prevaljc I ' Leta 1508. nasad 5,5 hn s sitko, do polovičc mešali s smreko, v srediiic shiboki, svežt, peSeeni ilovici, nokiiLij trsivnik. Sadike odgojenc doma, seme od ,IcJincwein-a v Inomostii, Rar.-oj sitke podoben smreki Ravnik pri Plani Di odd. 15 V letih 1901. do 1908. v nadmorski višini 550 m Jiasad 5000 do 8000 sitdik na povräim 2,91 ha, nu valovitem kraškem svetu, deloma posamez v gozctv m v pnrku grft.sčine Haasberj^. V začetku hitra rast.. t Opiuiimty se (ta delauske soete! o POSTOPNI SECNJI v BUKOVIH SESTO.tm' Ing. lUjsi L o IV č a r (Zagreb) {Iz hivaščine prevedel ing. Pranjo Sgerm) lakorištiajije \'isoldh gozdov se vrŽi poi nas v gla,vnem taUo, tJa se naravno pomlajujejo. To se doseže s postopno in prebiralno sečnjo. Sečnja vTsokib gozdov na golo se čiiubolj. orne ju je zato, ker ima navadno za posledico potrebo umetnega pogozdovanja poaeke. Če je postopna sečnja pravilna, je naravno pomlajevanje mnogo uspešnejše, koristnejše in cenejäe od umetnega. Posebno v^na je postopna sečnja za pomlajevanje buitve. Glede na veliko razširjenost in važnost bukve prj uaa bomo v tej razpravi govorili o bukovih seaticjih, ki po večini- niao bili negovani in imajo zato v glavnem neurejeno prebiralno ali naravno prebiralno oblaJto, Glavni cilj postopne sečnje je, da' se zagotovi Čim boljše naravno po-gnlajevanje. Da pa se ta dlj doseže, je potrebno posvetiti sečnji posebno pažiijo. Ldteratnra o tem predmetu je sicer obsežna, vendar pa. v praksi 7-e)o pogoeto vidimo rezultate, ki ne zadovoljujejo. Temu slabemu uspehu ali neusipehu je v mnogih primerih kriva šablonska upomba določenega, načina postopne ."lečnje ne glede na to, ali ustreza rastiščnemu in sestojki-skem.u tipu. Za boljše razumevanje stvari je potrebno opisati tJsti način postopne sečnje, ki je pri nas navaden v bukovih sestojih. V praksi se razlikuje večinoma le pripravljalna in pospravljalna sečnja-; le redkokdaj se opravi ni«d obema še &na sečnja. Pri pripravljalni sečnji ae ravna iiavadno t-ako, da se odkazuje aa sečnjo v prvi vrsti drevje tAnjših dimejizij, to je pod-ra&Üo in potisnjeno drevje. Pri tem se pazi, da ostanejo za pospravljalno sečajo eniiko-merno ras^orejena, zdrava in močna drevesa kot semenjaki, ki naj vso površino zasejejo z bukvico, V pripravljalni sečnji se odstranijo tudi mnoga debelejša drevesa, "če so nagnita, votla ali preveč vejnata. Pnščani sejnenjaki so v glavnem najvižja drevesa v sestoju. V pogodbenih sečiščih je bilo s pripravljalno sečnjo posekaruii okoli 50% Tnase, ostanek pa prihranjen za poapravljalno sečnjo. Ce primerjamo n. pr. podatke pripravljalne in pospravljalne sečnje za oddelek 13 in 15 Državne gozdne uprave v Vircwitici Hiz leta 1930, vidimo, da je bilo pri pripravljalni sečnji posekanih 47.361 dreves a maao 39.605 m'-' in s pospravljalno sečnjo na isti površini 11.522 dreves a maao 39.722 m". Pri enaki raasi je razlika v ätevüu dreves naravnost ogromna; pripravljalna sečnja je pobrala pretežno .število dreves. Če upoštevamo, da imajo starejäl sestoji navaxlno veliko število dreves nižjih debelinskih razj-edov, je za omenjeni naČin Tpopolnoma razumljiva tako velika razlika v številu dreves pri pripravljalni tn pospravljsJni sečnji. Lahko bi rekli, da se je začelo odkazovanjc od najtanjsili dreves proti najdebelejSim in da so sele med debelimi drevesi pustih semenjake. Briobüujßmo v prevodu članek, kj je bil obiijvljon v iSumarskum li«ut, ker imenimo, da je T,-praäanje, ki ga. obravnava, tudi üa naSe slovensko gozdarstvo aelo važno. Opozarjamo na tO, da motamo prenehMi s fiiŠčcnji in reddenji v bukovih sestojih, ki so odstranjevala ves polniilni sftstoj Uredništvo, LaiJio bi se vpražaili, kakäne razmere povzroča Lakžna, seinja za 5 menjake, ali je novo stanje zanje ugodno aK ne? S pripravljalno sečnjo oziroma z naglim posegom filoveka V narav gozd se iz osnove kvari njegovo naravno 3tanje. Od prejšnje rastlirs združbe ostanejo sam» nekateri njeni sestavni deH, pravzaprav posamez; drevesa, ki na spremenjene razmere niso pripravljena. Eaizrvoj drevea v tako razredžecera 8Mtoju nikakor ne uatreaa nov en stanju. Teiiäoe vsakega posameznega drevesa je previsoko, zato ga. V^et pri sorazmerno slabo razbitih koreninah lahfoo prevrne. Skorja se lahJ okvari zaradi sončne pripeke. Ob suSi se zara^, obilnega plevela poslab oskrbovanje vrhov in.viSjih vej z vodo, kar poWrofia njihovo sušenje, N ravno se zaradi vsega tega zmanjša tudi sposobnost teh dreves za sem nenje, zaradi česar ne morejo v pravi meri služiti svojemu namenu. Novo Stanje torej za semejnake ni primemo, ker je spreme^nba pr nagla, nepripravljena. Zato od teh dreves ni takžnega uspeha kakor i pričakujemo. Se več, posledice utegnejo hiti zelo slabe, kajti zaradi pot ranja drevja po vetru, kar se prav. rado dogaja, ali zaradi omenjene; slabljenja aeonenjakov prihaja do tal mnogo veŽ svetlobe. Celo tedaj, kad redki semenjaki dobro semenijo in seme tudi. dobro kali, se pogosto ian nadimo, ko najdemo po 2—3 letih komaj tu in tam kako mladico, Lsip p-m^r za to je gozd Gai-jevica na področju Gozdne uprave Vojni križ, k j je po dveh letih.skoraj popolnoma izginil dobro vzJtaljen bukov pomlade pod bukovimi semenjaki pa je ostal !e pomladek iz hrastovega želoda, s jenega- pod motiko. Tudi v teh sestojih so v pripravljalni sečnji izkorist okoli 50 % mase. Ta odstotek je bU po nekod večji, drugod manjši, medte ko je' bil rezultat naravnega pomlajevanja pribli&no isti, to jfe" na velik povržinah skoraj niitakršen. Posledica takega stanja je bila, da so se m rale pra23iine umetno izpopolnjevati a sadikami in semenjem. Ker pa imele te površine severno lego, ae je moralo njihovo pogozdovanje izvrf pretežno z bukovimi sadikami. Vidimo torej, da je bil cilj postopne sečn v veliki meri zgrešen. Koiristno je razmišljati, kaj je pravzaprav povzročilo tako slabo z sejawaJije sečne povräine oziroma propadanje bukovega pomladka. Rekli smo, da pridejo aeraenjald po pripravljalni sečnji v netiaravj iazmere. Isto velja za Ua, ki jih je — lahko se reče — stoletja varov pred soncem strnjen sklep in so Hli v njihovem humoznem delu najfaol; pogoji- za mikrofloro. Iz navedenega primera se vidi, da je pripravljali sečnja pobrala več kakor štirikratno Število dreves v primeri s število dreves, M so ostala za pospravljalno sečnjo. Po takih pripravljalnih sečnj; prihaja redno do prtanočnaga osvettjenja, ki ima za posledico bujen obilen razvoj plevela. Posebno nevarna je robida (Rubus sp.), prerašča vse predele, najpogosteje jame in jarke, in jih v tplifcšni mc pokrije, da je onemogočena vsaka setev. Razvoj robidovja včasih nebo pospešujemo, ko v jamah in jarkih- navadno močneje izsekujemo. To d lamo zato, ker je po jsmah zasenčenje močnejše, pa tudi zato, ker se faoi ta mesta laže in ohUneje z^ejala s semenjem više stoječega drevja, P sledice takšnega ravnanja so navadno heugodne, ker se sveže in najplo nejže površine na ta način slabo pomlade, ali pa ostanejo sploh nepoml jene. Kakor vidimo, se pri tem delu ne misli dovolj na plevel, ki proras liumozJie povridne, kakor hitro so močneje osvetljene. Prav zarrsdi plevela je v takih okoJnostib umestna previdnost. Močnejše pripravljalne sečnje toi se smele vršiti samo v letih bog^atega semenskega obroda aJi pa v primeru, ko se je pomladeb že pojavil, kar pa se doseže z oavetljenjem od strani. Sveie površine, ki jih je na gosto zaraslo robidovje, ae ne morejo po-inJaditi. Mam j sveže površine, ki jih je prerasel drug plevel, pa ae tudi leärko ali pa sploh ne naplodijo; v kolikor pa so naplojent, se pomladek ;3labo razvija in propada zaradi težke borbe s plevelom, V toplih južnih legah je segrevanje tal, premočno, če so semenjaJd preredki, in tla se prehitro izsuže, zlasti njihov gornji bumozni sloj. K izsuževanjn pmpevn avoje tudi plevei. Na prvšinah, ki so manj izpostavljene sonKu, njočen pleve) z odvzemanjem vlage ovira pravilen naavoj bukovih rastlin. Pomla-idek, ki se je pt^avil pred pripravljalno sečnjo in se razvil pred pojavom plevela, obeta dober uspeh, ker ga zaradi dobre zakoreninjenosti plevel z odV2«aiianjem vode ne more ogrožati. Dejstvo, da imajo bukove khce plitve koreninice, razširjene samo v zgornji zemeljsloi plasti, je vzrok, da propade tudi 2—3 leta star bukov pomladek. Vrhnji talni sloj namreč poleti često trpi na pomanjkanju vode, ki jo irovrh Še Črpajo plev«] ic semenjaki. VenLo, da mrtev talni sloj (listje in dr.) preprečuje izhlapevanje talne vode in da se na neszapleveljenih tleh, pod gostini sklepom semenjakov ohranja ■ dalje časa ter tako posebno v sušni dobi ugodno vpliva na male rastlinice, medtem ko ae na zia p level j enih tleh hitreje razki-aja in LiJilapevajije talne \rode manj zadržuje. Iz navedenega sledJ, da je možno pojavljanje plevela ena najvaznej&Ui ■ ovir za naravno pomlajevanje. Plevel ovira seme, da ne pride do zemlje in da se kalček ne zakorenini, aLi pa rastlinici odvzame za Življenje potrebno vlago, Razen tega se v plevelu pogostoma razmnožijo miši, ki žro seme in Tuničujejo tudi večletne rastlinice, kädar jim prim^jkuje hrane v semenju, to je proti teoncu zime- aji ponJadi. Mišd pogosto ne obglodajo samo tanjših rrastliioic pri zemlji, temveč celo debelejša stebelca popolnoma pregrizejo, kar je pogost pojav na velikih seŽiičih, kjer so pogoji za razvoj mižje zalege zelo ugodni, Prirodno je, da so v tem pogledu odločilna posamezna leta, ko so vremenski pogoji za raavoj miži posebno ugodni, pa se včasih s .polj preselijo v gozdove. V takih okolnostLh ealo dobro uspeli pomladek na manjših sečišžih pretrpi veliko Škodo. V naslednjem hočemo opisati način postopne sečnje, ki omc^oča, pod sicer enakimi pogoji, boljši uspeh kakor pravkar, obravnavani: šablonski, ki ne upožteva dovolj naravnih pogojev rastišča in sestoja. Iz povedanega sledi, da bi bilo potrebno postopno sečnjo izvi-siti tako, ■da se plevelu ne da možnost razvoja. Za pojavljajoči se pomJadek je potrebna ustr&zna množina svetlobe. Bukva, o kateri govorimo, lahko prenaSa senco. V mladosti — v prvih letih — potrebuje zmerno svetlobo, medtem ko jo utegne močna svetloba uničiti, Vemo, da ^ tla ob močnejšem osvetljenju bolj zaplevelijo, Icar more ovirati uspešnost naravn^a pomlajevanja. Po tem takem je jasno, da smemo iti z dovajanjem svetlobe v gozd samo do neke določene meje, to je tiste, pri kateri se začne plevel mbČneje razvijati. Pred to mejo so pogoji; za zasejavanje bukve Se ugodni, sU njo pa postajajo vse neugodne;^. Toda s ti&m S« nismo jasno" rekli in oajiačili, kje je meja, do katere laiiko grerao. Ce se namiec oziramo jia, pJevel, bi morali najprej opraviti pripravljalno sečnjo, nato pa čakati leto ali dve, da bi videli, kako deluje svetloba na. Üa oriroma kako fla reagirajo na plevel. To pa je nemogoče, ker se tedaj napaka ne bi dala več. liopraviti. Predvsem je bilo to nejnoj^oee v scčisčih bivšili pogodbenili področij, kjer so se vršile postopne sečnje redno v dveh fazah, pa tudi v vaeb drugih primerih, ko se opravljajo sečnjo iz katerega koli varoka samo v dveh stopnjah. Te meje ne moremo vnapre^j točno določiti, Iter je v razniii rastisčih in sesLojinskih razmerah različna. Da pa je rie prekoračimo, moramo Ka aaše delo izbrati vsekakoi- zanesljivejša^ pot, V splošnem govorimo o močni -postopm sečnji tedaj, ko pobere pripravljalna sečnja Itako ixilovico mase ali pa več, ostala masa pa se pušča üa pospravi ja Ino aečnjo. Da pa velika inten ziteta sečnje ne more biti kriva vseli slabih posledic postopne sečnje v primeru navadne strukture starih sestojev, bomo videli iz naslednjega primera. Zaradi preprostosti in lažjega razumevanja vzemimo jakost, ki je v praksi najpogostejša. Isto- časno vzemimo v obravnavo podatke primera Gozdne uprave Virovitica. To isto sečnjo bi bili lahko iEvi-šili z isto jakostjo drugawe, Jtalcor se je dejansko izvršila. Op.isa.ni način, po katerem izločujemo v glavnem drevesa, začenši od niajtanjših do najdebelejših, more veljati za ono sJtrajnost, pri kateri prihaja za pripravljalno sečnjo v .poštev največje število dreves, pri čemer je lesaa masa v glavnem -enaka masi raLzmeroma malega Števila dreves v pospravljalni šefinji. Druga ^kr^gnost bi biJa, če bi delali obratno, to je, če bi dobili 50% raase v pripravljalni sečnji tako, da bi začeli sekali najdebelejäa di-ev^a. Ta drugi način bi bi] vsekakor naravnejai.iod prvega. Pni prvem načinu prihajajo semenjaki in tia v popolnoKia nenaravne razmere, medtem ko bi v drugem primeru delaü v glavnem podobno kakor dela narava sama. Narava namreč gospodari tako, da izloča prvenstveno prestara drevesa in takšna, ki so višja ter zato bolj izpostavljena, raznim vremenskim nezgodajn, pušča pa drevje nižjih debelinskih razredov, torej g'lavnem miajša drevesa. Po pripravljalni sečnji, pzi kateri bi skušali dobiti lesno maso samo e. fiajdebelejšim drevjem, bi ostalo v sestoju drevje raznih višin od najnižjih do najvišjih. Zato laiko rečemo, da bi z izločanjem prvenstveno najmočnejših dreves dobil ves sestoj nekoliko manjšo povprečno višino; njegovo povprečno težišče "bi ae tako znižalo, kar bi napravilo sestoj odpornejši proti vetru. Pod krošnjami semenjakov, ki naj bi naplodUi površino, bi vsekakor vladale povsera drugačne razmere kakor v seeišČu prvega eks-tremnega tipa, kej- bi podrasla in potlačena drevesa ŠČitUa semenjake pred sončno pripeko. Tla bi bila tak6 bolje zasenčem in zaščitena pred plevelom. Klima v sestoju bi pretrpela sorazttiemo majhno spremembo kljub ternu Ija bi prodiralo v sestoj dovolj svetlobe skozi odprtine, ki bi nas.tate v sklepu krosenj po izseku debelejših .dreves. J/se to bi ptispeiševalo bukov poiiftladek. Do izraba bi prišla posebn» difuzna svetloba. Razpadanje humusa bi bilo pospešeno, pomlajevanje zoatno olajšano. Da je temu res tako, se lahko prepričamo na števibiib primerih v starejših sestojih, kjer 90 bila posekana posamezna, debela drevesa ali skupine takih dreves, poškodovanih po vetru ali ,čem^drugem, zaradi Česar so nastale v sestoju. itianjše odprtine. Nä, taiih mestih se vidi navadno lep bukov pomJfidek, ki po svojem uspeva«ju razodeva, da in.u taJcsne svetlobne üi taJne razmere v-aestoju posebno pri^jajo. ' Z uporabo drugega načina pripravljalne sečnje bi pri isti sečni jakoati iüJocÜi mnogo mijijŠe število dreves kaJtor pri prvem načinu pripravljalne sečnje. Toda tudi drngi način pripravljalne sečnje more postati šabtonski in utegne i'meti neugodne rezultate. Tale piinaer bi se pojavil tedaj, ko bi bilo ti'eba (po pogodbi) po določenem času iirvršiti tudi pospravlj^o sečnjo, pa nekatere sečne površine zaradi pregostega sestoja ne bi bile pomlajene, Vemo, da so ražanere rastišča in seatoja zelo različne. Zato moramo razmere spoznati in jirrt skuaati prilagoditi svoje delo, ustvarjajoč v vsakem deJu sestoja takšne pogoje, ki bodo za naravno pomlajevanje čim ugodnejši. ■ Ko smo spoznali oba ekstremna načina pripravljalne seČoje, so n^i zii-ane tudi meje, v katerih se sme gibati postopna sečnja. Prvi «kstrem (pri sečnji se izločajo drevesa, začenši od tanjšUi k debelejšim) lahko mimo označimo kot najncprimernejai način postopne sečnje in ga zato laliko zavržemo. Drugi ekstrem (s pripravljalno sečnjo se izlošajo-v ^lavneim najdebelejSa drevesa), za, katerega smoi reskJi, da je naravnejäi, je podoben delu v prebiralnem gozdu. Ker pa gi'e v našem primeru za sečnjo, pri kateri bodo vsa drevesa izkorižčena v razmeroma kratkem Časovnem razdobju, moramo tudi ta drugi način modifioiirati. Zato v pripravljalni sečnji ne bomo sekali' aamo najdebelejŠiti dreves, temveč razen njih tudi drevje-ostalih debelinskih razredov, vse to pa s ciljem, da se omogoči čim-boljša pomladite\^ Pri podrastlih in obvladamih drevesih se seveda ne bomo vedno oriraii na njihovo vzr-ast, terdveč jih bomo presojali po tem, koliko so v sestoju potrebna za zaščito semenjakov in tal. Tako bomo puščali tU. in tajn tudi drevesa slabše kakovosti in vzraati, če imajo omenjeno vaino zaščitno nalogo. V ta namen bomo puščali v sestoju tudi slabši podrastek. Vsekakor bi bilo potrebno goste skupine podrastka in tanjših drevca v pripravljalni sečnji preredčiti. Redčenje podrastka bi bilo umestnejše šele po poseku in po izdelavi debelejših dreves, ko je vidjia škoda, ki je nastala v podrastkn pri podiranju in itzdelavi dreves, Ta naknadna, sečnja navadno ne zahteva posebnega dela in tudi ne pioaebnih stro.škov. Od debelejših, drev^ bi posekali najprej tista z velikiini napakami in okvarami, kaJcrŠne so gniloba, večje votline, ogrom.ne krošnje itd., in šele potem zdrava drevesa. Razume se, da je treba tudi pri tanjaih debelinslcih razredih uposte-vaü predvsem večjo a!i manjšo defektnost, Posebno važno je, da se s pa-j-pravljahio sečnjo odstranijo vsa drevesa s plodiišči bukove gobe, ker naglo propada.jo (postanejo žrtve vetra) in navadno tie-dočakajo-poapravljalne sečnje, ali pa so zaradi bele gnilobe neuporabiia. Če gobova plodišČa niso vidna, spoznamo napade na drevesa po vzdolžnih razpokah, ki se pojavljajo navadno na najvrednejšem delu delala. V kolikor najdemo v kaliem starejšem sestoju goste skupine mladih dreves, M ao dobre, vzrasü, jih je treba pustiti nedotaknjene-in jih dalje gojiti a poraladkom, ki se bo na sosednjih povi'ämah šeJe pojavil, Z njihovim izkoriščanjem bi dobili le manjvreden materii»:!, pogozdovanje takšne površine pa bi bilo otežkoČeno in bi se marsikdaj razvil na njihovem maatu Je slab panjevec. öe pustimo takžne skupine do konca naslednje obhodtij^ bodo tvorile vrednej^ del novega sestoja. NaS'-cilj nikakor ne sme biti go- jenje e n o J i Č ja i h sestojev. Zato moramo Ščititi LakŽne drevesne skupine, ki bodo s avojo rtJajšo o-köUco v-nekaj letih zgradile naravno harmonijo iii dvigal« vrednost novegk sestoja. Niti gozdnoureditveni- oziri ne ^niejo biti ovira za ustvarjanje ramoUdnosti v zgradbi sestoja. Talio i^A^edena postopna sečnja bo že na prvi pogled nudila drugačno sliko od navadne enolične, Sablonske sečnje, po kateri ostajajo v sestoju samo aemenjatki Pri taki sečnji ostaja na potnlajevalni površini razen se-menjakov Še množica tanjŠiit dreves, M vršijo vlogo varovanja pomladka. Potrebno lesno maso dobimo v prvi vrsti od taase debelih dreves, od tanjših .pa sc izloža razmeroma majhen del, zaradi Česar ostajajo med neposeka-uim drefvjem tudi drevesa tanjših dimenMj. Za tanko velja v glavnem drevje, ki Se ni prav sposobno za aemenitev. V navedenem primeru sablonske postopne sečnje je bilo s pripravljalno sečnjo izloSeno ogromno Število dreves (47.361), mjiogo večje od števila dreves, posekanih s pospravLjalno sečnjo Cll.'522). Pri našem načinu sečnje bi bilo na isti površini razmerje vsekakor popolnoma drugačno. Število drfeves, pužčenih za pospravljalno sečnjo, bi gotovo znatno presegalo Število dreves, posekanih v pripravljalni sečnji, seveda s privzetkom, da se pusti enaka lesna masa. V tako .pazljivo izvršeni postopni sečnji je na pretek sveüobe za razvoj pomla^ta in za razkrajanje listja. Toda svetloba v tem primeru ni v toliki meri direktna kakor pri Šablonski pjripravljalni sečnji, temveS je bolj ali jnanj difuzna (razpršena) in kot taka za asimilacijo važnejža od direktne. Plevel se v teb okoJnostih ne bo nikjer pojavil v tolikšni meiri, da bi bil nevaren pomladku, V kolikor bi se plevel kje v Večji m,eri pojavU, bo z okrepitvijo zaščitnih dreve3 postopoma zgineval in končno tudi izginU, V tem primeru se nudi celo možnost, da plevel zatremo, medtem ko pri šablonski pripravljalni sečnji te možnosti v glavnem ni. Vsekakor se bodo pni našem načmu sečnje pojavile razmere,., ki bodo bolj ustrezale zahtevam sestoja kot celote; novonastalo stanje bo vsekakor bližje naravnemu stanju gozda kaJcor pri Šablonski pripravljalni sečnji, Ekstreomi vplivi sonca in plevela, ki so tako pogosti v šablonskib postopnih sečnjah in ki v Mjvečji meri preprečujejo uspešno pomlajevanje, so tukaj nblaženi, pa ho zato tudi uspeh naravnega ponalajevanja ugodnejši. Pri dosedanjem obravnavanju smo iineli pred očmi postopno sečnjo v ■dveh fazah. Pri tem smo poskuSali dokazati, da se more taka seteja izvršiti na naraviiejai in zato tudi boljši naöin, kakor se to navadno dogaja,-Nasprotno pa daje Šablonski način postopne sečnje pogosto slabe rezultate in se ga je treba zato dosledno izogibati. Iz -povedanega jasno al^i, da se more ista lesna masa Če je ta že določenta — posekati na oba ekstremna načmoa In na nešteto načinov, ki jih dovoljuje kombiniranje obeh okstremov. To dejstvo nam nalaga dolžno&t,- da skušamo doseči določeno lesno maso na način, ki ima za dlj čim bbJj. podpirati nara.vnq pomlajevanje, Ce ne vršimo postopne sečnje v dveh, temveč v treh ali vet fazah, ali pa če imamo možnost svobodnega ravnajija brez določenih obvezr kakor pr^ v režijflkili sečižčiih, potem je delo seveda mnogo lažje in se da izvr- mnogo:popoliieje v po^edu glaviiega" TJameiiirpostofpne semnje, da ae namreč dostže boljše iiaraivno ponü^evanje. V tean B^iineru bomo vs^kor zač^ a pripravljalno sečnjo tako, da bomj^ izločevali - predvsem defektna drevesa. Tudi tukaj bo na vaaJc načim veljalo iiacfeLo, da naj iSčenio ^eČno maso pri vsaki iia4al,-pjjl sei nji v prvi vrsti med debelejšim drev-jam, od tanjših dreves pa odstranjujemo samo tisto, ki äe propada, ali p^ dela napotje zasajewanju In pom^adku. Potemtakem bi morala biti tan^ ■drevesa odstranjena žele kot radnja;. Ker ob času pripravljalne se&ijc na-ravn^^a poroJadka navadno še ni, mu sečnja ne jntJre povzročiti nobene Škode. Poškodovano drevje se postopjio odstranjuje s podiranjem pri nA-alednji sečnji. Ob izvršeni pripravljalni in vsaki naslednji postopni sečnji piiliiaja v sestoj več svetl<:A>e,. ^to se bo prej ali alej .pöjavit najravni pomJadek, na katerega bomo morali vs« bolj paziti, tako v pogledu dova-jajija s^f&tlobe kakor tudi v pogledu preprečevanja poškodb pri podiranju V kolikor se pojavi pomladek v večjih skupinah, ali pa je tam že od prej, mu bomo mogli dovajati več svetlobe a postopnim izločanjem v prvi vrsti debelejših semenjakov, pod ^terkni se je pomladek že naselil. Tanjša drevesa, ki služijo za zaščito, se odstranjujejo poaneje. S takSnim načinom sečnj« izginevajo počasi debeJejsa drevesa, tako da -rtKtauejo za zadnjo, poapravljalno sečnjo večinoma le tanjäa drevesa. Te-knm let nastali pomladek oziroma posamezne njegove skupine postajajo vse močnejše. Pri kraju sečnje ostanejo v pomladkii večji del le še zažčitna drevesa, med katere spada tudi podrastek, S podiranjem tanjših dreves se na kraju postopne 9eomladka v posameznih delih sestoja .nikakor še ne pomeni, da moramo pomagati vsakemu takemu pomladku, če bi moČn^j^ iikori&faiije nasprotovalo etatnlm predpisoin. Predpisano maso bomo poiskali med tistimi drevesi, katerih odstraaiitev je «ajjiujnejža zaradi pamkwika- Zato tnoramo dcvbro poznati odredbe gospodarskega /lačrta ter jih imeti tekom sečnje stalno pred očmi Zaradi vakJaditve rt^žega dela s temi odredbami a, pr. ne bomo podpirali nagJega razvoja pomJadka z moč-nejäo sečajo, če imamo mnogo za sečnjo predvidenih povrSin, ki so dobro pomlajeoie in je pomladek mofan, temveč bomo vršili seinjo samo im teh. površinah. Da bi bila zagovarjalna šefinja izvedena tim bolje, je potrebno, da jo izvaja oaoba, ki je stn^kovno sposobna in dobro uvedenu v delo, nikakor pa se tako delo ne bi amelo zaapati neukemu in slabo uvedenemu osebju aü zaietnikom. Šele takrat, ko se osebje dobro_ znajde v razaih razmeirab, se mu more zaupati samostojno delo iji še tedaj g pogosto kontrolo. Pri tem delu je važno, da se vsaka ekupbia dreves -analizirs in oceni važnost posanaeznih drerves z gojitvenega stali&ča oziroma z vidika moi-e-bitne bodbČe funkcije v postopni sečnji, uvažujož pri tem prvih letih le zmerno svetlobo. Razen letga gaber pogosto semeni, skoraj vsako leto, in veter nadalei rainaža njegovo seine, tako da najdemo njegwe mstljmce tudi tam^ kjer v bližini ni nobenega starejšega gabra. Bukev semeni red^ keje in napla[>a samo najbližjo okolico, v glavnem samo prostor 'pod krošnjo, Gaber ima nadalje &e to lastnost, da se mnoge njegove rastlinice ohranijo v senci veŽ let, ne da bi se razvijale in jih zato komaj opa^inao;-kakor hitro pa dobe dovolj svetlobe, se- prebudijo kakor iz spanja in se bujno raavjj&jo dalje. Prav navedene gabrov« lastnosti Lnaajo za posledico, da pri motnih pripravljalnih sednjah, preden se je razvil bukov ipomJadek, iesto naglo vsklije gaber, ki preprečuje naseljevanje bukve, I2 povedanega je laJako sklepati, kakžen Jiačin naj se uporablja pri postopni seada ta rak v družino Melogramma-t^accae, podred Sphaericiales, grupa Pyrenomycetea izmed gJiv zapitotrosnie (Ascomycetes). Dcanovina raka kostanjeve skorje je Kitajska, od koder so jo prenesli v Ameriko. L. 190i, SO to bolezen prvič opaa:li v Botaničnem vrtu v Mew Yorku. Danea ze morajo posledice njenega deJovanja resno zaskrbeti vsakega gozdarja, saj je ta rak samo na gorovju Appalachiu uniči] 16 miljo-tiov ha gozdov, kjer zavzema kostanj 25% gozdnega dreivja. Iz New Yorka se je bolezen naglo širila v države Connecticut, Massachusetts, Pejinsyl-vanijo, V'irginljo in dnige. Kot doma£a vrsta uspeva v Ameriki Castanea dentata, ki jo Endothia parasitica zelo uspešno napada. V Italiji se je pojavila Endothia parasitica t. 1Ö38. v Genovi, odkoder ec je razširila v druge kraje ItaUje, Danes ogroža že 31 provinc v Italiji. "Lani 30 javUi, da se jc Endothia parasitica pojavila ie v Švici. Opis bolezni; Rak kostanjeve skorje lahko napade di-eveaa vseh 6taros.ti in celo mlade poganjke. V Panovcu se je posušilo že cca 1000 dreves v starosti od 10—60 let. Simptomi bolezni so zelo luzlični in zavise Od mesta infekcije. Na še oeoleseneljh poganjkih opazimo kot krvi znak rumene ali runru&no-rjave pege pravilne, ali nepravilne oblike. Lubje ne razpoka, temveč samo nabrekne. Ce skorjo dvignemo, opazimo micelij glive, ki izgleda kot nuncnkasta gmota. Okuien poganjek se posuSi Na. gladki skorji starejših vej ali debel opazdmo najprej spremembo öUvnozeleii'e barve v oinoberTdečo ali malo vdolbljene z dvijErnjenim robom. Ta ifiega-..^ rana se širi in veŽa, dcikJer zaokroži veje ali debla, nakar se posuši vse kar je iiad okuženim mestom.. Te rane povzročajo hipertrofije z gnaČUnimi vzdolžnimi razpokami. Na starih vejah in. dablih se pojavija bolezen v vzdolžnih razpokali. liitvo tkivo je v razpokah razcefrano. Razpokana skorja, ki je ob robu dvignjena, se rada loČi od debla. N-a notaranji' strani skorje ae razvije mi-ceJiij, ki iiiia karakUrisLiöno paliljaEaato txbliko, Z nadaljnjim rasvojejn parajcita, ki s svojim micelijem preraste tkivo lubja ozir- skorje, pride do odmiranja tlciva in tako nastane odprt rak. Na ziumnjem delu infektiraue skorje ae pojavijo oranim pDtaidiji, v katerili so enoceJične piknospore, N-a istem meatu se ra^rvijejo tudi peii-teci ji iji v n jih, dvocalične askospore, Pikno- in asko-apore so razmnoževalni organi. Preuasajo jih msekti, ptice in veter. Pikno- in. asko-spore se prenašajo tudi s plodovi pravega kostnja, kar je ugotovil J. F. Collins. Ne moremo sicer vedno opaziti opisaDih znakov, .posebno, Če je infekcija visoko na debUi, toda bolezen lahko opazimo tudi po drugih znakih: boLno drevo zaŽne hiti'o tiirati, posebno spomladi. listje porumeni in odpade; celo socvetja se hitro posuae iji ostanejo dalj časa na vejah. 2eIo KnaČiliii 30 tudi novi poganjld pod rakasto tvorbo. Po šefinji bolnega drevja poženejo iz panja pog^uijki, ki kmalu pri dnu kažejo znake oku-aenja. Na teh poganjkih iz panja sdi na debUi brez težav lahko ugotoTimo, da je drevo bolno. Bolezen se hitro razvija. Opazoval sem kakili 260 dreves. Giede na stopnjo, do katere je bolezen razvita aem razvrstil drevesa v katergortje ,od O—5. V stopnjo »O« eem uvrstil popolnoma zdravo drevje, v »l.(t stopnjo bohio drevje s suhimi vejamj: v vrhu, v stopnjo bolno drevje s suhim vrhom itd., tako da je v »5.« stopnjo uvräceno drevje, ki se je zaradi raka že popolnoma posušilo. Ugotovil sem, da je drevo, ki je bilo v juliju še popolnoma zdravo (0), v oktobru spadalo že v 3. skupino. Bolezen neizbežno uničuje celc kostanjeve gozdove, V miinulih 10 lerüh so v Italiji napravili mnogo poskusov, da bi ozdravili okužene sestoj«, toda brez uspeha. Verjetno celo prepoved izvoza kostanjevega lesa in sadik iz okuženega podro5ja ni dala zaželenih uspehov, ker ae je bolezen kljub tem ukrepom Sirila. Italijanski strokovnjaki iSčejo rešitev v ugotavljanju in Širjenju odpornih vrst pravega kostanja ter v hibridizaciji. Amerikanci se vsi strinjajo v tem, da je obnova konstanjevih gozdov odvisna od počasnega in vztrajnega dela, žigar cilj je najti vrsto, ki bi bila odporna proti'tej bolezni in takSno vrsto razSiriti, Ta. cilj skušajo doseči na tii načine; 1. Z iskanjem posameznih odpornih dreves, ki bi bila imuna proti holezaii. 2. Z iskanjem takih vrst kostanja, ki so odporne proti Endothii parasitici, 3. Z hibridizacijo eksotiifiaih vrst kofltanja..8 .domaČimi vrstami. Pri tem so priŽli do zaključka, da problem praktično ne bodo rešili z Jskanjam odporiiih dreves domačih vrst. Toda raziskovanj vkljub temu ■niso »pustili zdaati ne, ker je, kot dr. Graves trdi', možno, da bi postala :'domača vrsta. sčasoma odporna, .zlasti, ko bi ^me.nili poganjki iz .panjev obolelih dreves.: ,, r Drugi naÄin, hibrridiaaci.ja obeta ,več usi>eh&v, Amerikanci so. istali uctpome vrste predvsem na Kitajskem, in na Japonskem. Kitajski kostanj (Castanea mtJUissiima) je^ hitre rasti, vendar ima včasih nizko deblo z mogočno kroänjo, včasih pa stegnjeno deblo z manjšo krosüjo. iSidi plod je oJtason in rarmei-onia debel, akoraviio ne doseže velikosti nažega kostanj a. Japonski kostanj sestoju, starem okoli 80—90 Jet. Lega zemljišča je bila severovzhodna. Zarast 0,6, III. bon. i-azr. Nadni. viS, 600—700. V aestoju smo .našli nekaj 2—3 letnegÄ bukovega podmladka s posameamnii goljavami. Tla aa-bila zelo zbita z neraakrojfioiitn bukovim listjem. Teren zelo nagnjejs. Za podsetev smo uporabili jelkovo seme, dobro odižčejio lusk, brez krilc. Pod-»etev sta vršila izmeniino logarja Jože Kajäler io Adolf DoIinŠek. Sejali am o kvadrati 6n.o z razmakom 1,3 m. Podaetev je daJa naslednje rezultate. Za 1 ha je potrebno 1,75 kg jelkinega semenja brez krilc. Za podaetev ha »rao potrebovali 20 ur. Ta čas se da z večjo vajo še znižati. Sejalnik bomo letos uporabljali pri podsetvi jelkinega semenja na terenih, ki &o za jelko piimemi in kjer sestoji podaetev zahtevajo. Pri količkaj dobrem obrodu bukovega žira Jiaiueravamo sejalnik u^wrabljati tudi pri podsetvi žira, S sejaJnikom amo dosegli troje: 1. Prihranili amo semenje (univ. prof. dr, A. PetraČid navaja v Uzga-janju šuma, H. dio, atr. 62, da je potrebno za polno setev 1 ha 50- -70 kg jelkinega semenja brez itril). 2. Dosegli erao boljäo kvaliteto podsetve: sejalnik seme razmesti in zakrije. 3. Delno smo režili problem delovne sile, ki je na terenu 6esto zela pereč. Sejalnik nam bo dober pripomoček, da bomo vsakokratni dober obrod^ jelke izkoristili za podsetev na prej opiaan način. Prav tako bo sejalnik odigral važno vlogo pii podsetvi bukovega žira v smrehove čiste sestoje, ki-30 bUi umetno vzgojeni na neuatrezenih rastiSčih. Jtcsiifaite cLmke ift dopise/ ir I\G. NOVAK VIKTOR Dne 4. dec. 7950 je ing. Viktorju iVo-u-afcu opeSalo srce. V besede pravem oomenu se je io 'ZgodUo, ker se je njegova nez/om/JiVa vo/ya do d^la žc nekaj lej borile z oslBbelosijo srca. Se/e tedaj je tud, njegova msrlji^^a in neutrudljiva roko izpustile pero.-. Jn spremili smo ga n.i zadnji poti tihega, skromnega t<}vania. kakor je bil vse življenje. Toda neumorno je delal, pisal, predaval, učit, risal, shkal. 'študiral. Vredno /V bil zatopljen v probleme svoje stroke, s tudi v vs^ druge svetovne probleme, katere rešuje izobraženec, intelektualec razgledan in v znanju globok, kakor je bil pokojnik. Rad je kramljal v ožji družbi pnjt,-leljev ali tovarišev in tedaj je njegova, skoraj šepetajoča toda stvarna beseda izdala globokega snovatelja in misleca, h vseh Wrov znanosti je zajemal s težnjo, da bi dal čim več preprostemu ljudstvu. Dolga je rajda njegovih spisov, razprav, črtic, polemik let r-äzaj. Msjveč je seveda pisal iz svoje, gozdarske stroke za kmeta, ma gozdnega posestnika, za gozdnega Čuva.ia m gozdarja, za mladino, da JI nbudi čut za naravo in gozd, za lovca, za meSčana in vaitana, da bi se naučila ceniti gozd ter vso iivo tn mrtvo naravo. V preprosti živi besedi je zhal pribliŽaH strokovna vprašanja razumevanju ljudstva. Todts ■kadar je obdeloval strokovne probleme in vodil ali pisai diskusije za svoje sovrstnike, je bila njegova beseda tehtna in njegovo pero ostm bruSeno toda objektivno in tovariSko. ko tri desetletja je sodeloval v vseh strokovnih domačih revijah, v vseh domačih, zlasti gospodarskih dnevnikih, pa tudi z lepo-.slounimi spisi ilustracijami.. Preveč bi bilo, če bi naštevali njegova oela ki so izšla, pg fudi dovršena in nedovršena. katerih natisa avtor ial ni dočakal, ^^kojnikovo umetniško nastrojenje, ki se zrcali v njegovih pisanih ^"Upodobljenih delih, nam bo jasno, če verno, da Je bil njegov oče ^ samouk. ^ P^ za risanje in občutek za preciznost sta ga sprva zvabila na geodetski študij ter je kot geodet sodeloval pri projektiranju železnic v bivši Avstriji. Zdi se pa, daga je kat .jjuhitelfa-narave srce pdiegnilo y gozdarsko stroko in je dovrši gozdarsko fakviteio na visoki šoli za kulturo tal na Dunaju. .Sa/ je bil tudi lovec. v gozdßirstvu st je za s\'0}0 panogo izbral urejanje gozdov (taksa^ cijo), kjer je bil veSčak in o tem mnogo pisal (posebna knjiga 1933} tef izdelal Ši evil ne gospodarske načrte za i-'e/ifca in mala gozdna posestva, Nič manj pa ni bit biolog ter mnogo poučnega napisal O vzgoji (pogozdovanju) in negi gozdov. Sploh je bit v s^rofci vsestransko razgledan in xato njegova predavanje (tudi po radiju) in spisi zajemajo domala vso gozdarsko snov. V mlajših letih je bii tudi sporfnik in odličen telovadec. Saj je svojo mladost preživljal v, Ljubljani in okolici (rojen 21. julija ISS3 v Sp. Šiški, maturiral v Ljubljani), v srcu tedanjega naprednega športnega in prosvetnega gibanja Slovencev. Napredni, progresivni duh se zrcali v njegovih delih in njegovi de-)avnosti^ ki je lahko vzor. Da je imel več posnemalcev, bi bita danes nfl.ia strokovna gozdarska literatura bolj bogata. Zato je bila zadnja pot tem bolj turobna, ker smo se zavedali zgube pravega delavca in tovariša. Vzorna in enako skromna življenjska družica mu je lajšala trpljenje zadnjih let, da je mogel Še delati, kar mu je bila edina zelja. »Čas j.e veter, ki pleve razpihava in te zrno puSča«. Domovina, tvoj sin je atoril svojo dolžnost: ze niim je ostaio mnogo klenega 7.rr,ja! M. Š. OBVESTILO Strokovni izpiti aa uslužbence gozdarske stroke bodo v spomladaj^-shem roku pri Ministrstvu za gozdarstvo'LüS v naslednjÜi dneh: 1. Za gozdarske iniemrje-pripravnike v dne od 16. IV. 1951. dalje, 2. za gozdarske tehnike-pnpravnike v dne od 7, V. 1951. dalje. Vse prizadete opozarjamo na predpise »Pravilnike o pripravnižki službi; strokovnih izpitih in strokovnih tedajih za uslužbence gozdarske »trokeir fUr, ]. LRS ät. 46/252 z dne 2. 11. 1948.) Ministrstvo za gozdarstvo LBS. SODOBNA VPRAŠANJA GOZDARSKI STUOKOVNI IZPITI Od 18. do 22, cleceTTibra 1950 so pred izpitno komisijo Miiiiisti-^iv;» zn 'itdatBtvo polagili strokovne izpite kandidati, za. katwe je predpisan- izpit m ni?,iL.-gozdarske tehnike-p rip ravnike. To so bili'pn osvoboditvi prvi strokovtij ispiti gozdarske matične stroke, za;tO Se nam Tdi potre^twio dotakiiiti se iin kratko uapeha^ ki je bil dosežen pri izpitih, in splo&ic ravni kandidatov. iKpit je polagalo 9 kandidatov, ki imajo vcČvnoma položaje ;ipr;ivitEl icv gozdnih upra-v ali pa gozda.rskih referentov pri Oikrajnih povürjeniStvih iJo-^darstvQ, Generalna direkcija lesne indiwtrjje inj poslala k i^^itu nohc.nega kandidata. Noben kantlidiit nima 'strokovne srödnjeSo)ske izobrazbe, mpak eiin-[ctno iiižjo gosdarsko Solu ali pa.samo tečaj. 2a iiižjc gozdarske tehnike so bili prevedeni, ker io vršili dolžnost upravitelja gozdne nprave alj pa okiiijnctiii gozdsirja, nekateri pa tudi glede na veiletno prakso. Potek i?pi1a je bil irasledoji: prvi dan sploSni del, naslednja dvii tltievu pismeni strokovni in ■isatJnja dva dnevu ustni strokovni del izpita, Pri splušiism delu izpita sta pokaMlß nezado.-ittio zimnjc 2 kandidatis, ki sta bila iavrnjema in je aato strokovni del ispiia polagalo le 7 kandidatov. Povprečni iL?peh sploäiiega dela izpita je bil razmeroma prjv dober, / Ia-jenio seveda omenjenih dveh kandidatov, ki sta pokn/ala nezadostno znnije. ZnawUio je, da kandidati niso dovolj raz\tmcJi bistva in važnosti nekaterih socidističnih ukrepov v naii <]ržavi, kot n. pr.: rcörgflniza.cijo in decentrabiz:ieijo državne uprave, prehod pod joti j v roke delavcev itd. To mj \-pra5arijn, ki bi jih morali goadarskj tehniki vsekakor popolncma obvladali. I? tega. sklepamo, dti niti posamezniii, niti sindikalne organizacijo na terenu ne Studrajo dovolj in ne spremljajo prav našega gospodarskega in poUtüSnc'ga razvoja. Raziimlfivo je, da .bodo toki uslužbenci zaostal:, da jih bo naž riwvoj prehitel in cta Kitn bodo mogli .svoje službene dolžnosti vrSiti tato, ka.kor to od njih Zahteva in pričakuje naša socialistična domovina. Strokovni del izpita je bilj povprečno vzeto, slabši öd sploJnega dela. Pomanjkanje sohdnega ünanja se je Čutilo pri vseh predmetib. Komisija je biki Tcčkrftt pod vtisom, da ima pred seboj logarje, nc pa tehnike. Odgovori -so bili aelo pr:roitivn,i, premalo strokov.no poglobljemi, kar nam dokazuje, da kadri na icirenu vse pretoalo Študirajo. To pa jib vodi do prakiicjstične.gH izvrševali ju odgovornih naJog; Km primer pomanjkljivega strokovnega znanja naj navedemo iiasledaje: Samo en kandidat je vedeJ, da se imenuje kahlnik, ki je pri nas sploSoo v rabi, »Stdocrovfi, Več kandidatov m; vedek> ničesar povedati o znotiJnostih prebiralnega gozda. Kdo je Biolley, tii .ivihčc vedel. Neki kandidat je trdil, tla macesen ne prenese vetra in snežiiih in&tcŽev. Mnogi niso vedeli, kako .se uporablja sveder za preuiSevanje prirastka. Neki .kandidat ni vcdei, zakfi; se uporablja les črnega gabra, Drugi kandidat ni vede!, iz katerega lesa izdelujemo le«n-o voilno, tretji zopet ne, kaj so tavoletc in lestoni, niti tega ne, ksteit stroji »o po+rebni pri obdelavi lesa na ža^ah. Tudi v gl aifbe-nišvu so bili kandidati zdo äbki TaJco a. pr. iibt) vedeli, knko -SC 12 načrta prcneso na teren In zaltoliti profU za gradnjo ceste, niso sniaji i'.itoenci in vvisfttj profil -jarka itd, Miflliiio, da jo žt iž navedoncga dovolj jasno, kako poma«ikJjivtr i.n povrantj mi'(jJ;ü\7io Kiu.iijt 50 pokarali kandidati, in da daJcč zaostaja, -za znajijem, ki ju )Xjtröbn,f> gordä-Eßkemti tehtwkii, K/jii^ni izid izpitov je bil, seviida, priin&reni znatiju kandidatov. Od acdroili kuii.didatov, -kr -so poJsgali Ktrokovni dd izpita, so »speSno poluüli jzpit la tvi.k', i.n sii.ai"; .famtiikrtT- Leon, OLO Poljcaoe, s prav dobrim uspehom, Aiiscr Frfluc, GG Novo mesto, * dobrim uspehom io ^Irukslj Artur, GG Lucija ob Soii, z dobrim uspehom. Dva kiinclidatii worata ponavijati i^it Lk enega predmeta, i pa sta bila p"-po!ji(Jino ^Jivjiijena in bosta ponavljala ves izpit. Tnko so od dtn'vtlh kandidatov, ki m sc prijavili, izpit položili k uspehom le trijuj kar jfe vsekaikor /elo skh itspch, Re-sivilrflt prvega strokovnega iapita iz gozdarske matične stroke naj bo opuiriiu vs6m kinididfttotri, da iijjiti v sod al isti f ni Jugoslaviji .n>so lo fornuLixoSt te.mveC da imiijo ti a mer; dati nam £im več dobrih kadrov, ki bodo ."i svojim 'j!i:;iiijC!»i čim vci pripontogli k izgradnji sooializma. Vsakomur mora bi'li tudi jiisiio, da brtf/ trdnega strokovnega znanja, kakor tudi bri;/ poznavaaja. üospodarakcga in potitiSnega razvoja, ni mogoče uspeSno iüvräcvati odfiovomili u;i!(>Vikor mu jc čas dopuščal, osebno pnsoetvoval iipi'aiev,^tiju ter ob zaključku kandidatom spregovoril nekaj tebta'b 'jbflMd o važtiO.sLi stmkovnega dviga kadrov »ii izg^radnjo soGiab7.ma. Inß Bogdan Ž ü g a f. Z ucmlem pmd&m do smmia DRUŠTVENE VESTI LETNI OECNJ ZBOR GOZDARSKO-LESNE SEKCIJE DIT-a lN USTANOVITEV ^DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN^ LESNE INDUSTRIJE LRS» Dne 14. januarja t. ). se je vrši! v siivdikalai dvocflni Ministrstva v.-a gozdarstvo LRS v Ljubljani redni obdra sbor Gozdarskoje&ne aokcije Druätvü inženirjev in tehnikov s sl&deiim linevniTn redom 1, Otvoritev; octoihri+cv dnevnega reda ter voditev delovnegii predsedstvu- 2, Poročilo upravnega ötlbora sekcij« in sicer: (>redsedi]ika, tajnika ter blagajnika. 3, Poročilo nadzt>me[<2 odbora. 4, RflzreSnjca upravnemu odboni. 5, Usitanovjte.v Bamost&fni&ga uDnišiva itxieoiirj&v in teimLkov gozdarstva iii-lesne mdiiärijet, 6, Pretres in odobritev dTuštverih pravil, 7, Izvolitev novega upravnega in ruarf/orneg^ odbori družtva S. Odobritev Pravilnika) o poslovanju uredniŽJce^a &dl>6ra strokovnih «lasiL 9. l2vpnikL člansrva mariborskega, blejskega, k-ranjskcga, kočevsjkega, ribniäkcga, sloveiij-graškcga in celjskega področja, Iz poročila predsednika tov. ing, Turka Zdravka je l>ilo razvidno, da je sekeija. ,pred\-idene naloge, katere so bile določene na posvetovanju strokovnjakov gozdarstva in lesne indus+nje na Bledu ter sm&miee, ki so bile odrcjenti na lanskcan občn^jm zboru, gadovoljivo rcäevala DeJo sckctje pai bi biJo Se veliko bolj uspešno, če bi Članstvu pokazalo pri svojem udejstvovanju v sekciji več sproščenosti in a^mirxvanja ter več vi\eme pri delu v organizaciji. Predsednik je raüen tega omeml, da jc moralna in ma-terijaina podpora obeh resorni K ministrov zelo olajšala delo sekcije in obilo pripomogla, da so dosiiženi toliki uspehi v minulem, lertu. Pri delu urgiinizu-djsko učvrstitvijo sekeije so položeni prvi temelji v zajemanju članstva mi terenu, vendar bo te začetke treba v bodoče organizacijsko äe temeljito dopolniti. Sekdja je poglabljala zveze med sekcijami N'. R, Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Na področju strokovnega tšska. je potnetnbTio omeniti, da jc sekcija prevzda revijo oLesu, katero je preje izdapla Genej^alna direkcija lesne industrije. Tako sedaj sekcija izdaja dva strokovna lista; -^Gozdarski vestnikt in 11 Lesc. ]z poroSMa tajnika, tov, Ogrina Staneta je bilo r3Z%-idno, da je .sekcija preteklem letu priredila tri Studijske ekskirrzjje in OJ^aniirirala'7 strokovnih predavanj. Nadalje se je delegacija sekcije udeležila tudi posvetovanja DIT-a ter DIT-fl Bosne in Herce^vinc. Nekaj člaf^ov se je ucTelc/ilo tudi večdnevne ekskurzije na področju Bosne Blagajniško poročilo je pjika^alo, dÄ sd bili prejemki sekcije v preteklem-ktu H7,256,50 din, izdatki pa 85.368 din, iz icsir je raavidwi saldo dm: öl.901.50. V splošnem jt bilo najvtč izdatkw /a organizacijo ekakiirzij (.S7.532 din). Ministrstvo za giizdarstvo je prispevajo za dvig kflidra 17.000 d-tiar je v, resor lesne industrije pa 40.000 dinarjev. V sj>lo.5nem je skupna bilanca fincuičtiega poslovanja za leto 1950, v kateri je vključeiM tudi bilajita obeh strokovnih revij naslednja: prejemki 1,807.694 dtn, izdatki 1.645,080.50 din, saldo je torej 162.623.50 din. Porodilo nadzornega odbora je izpopolnilo sliko deJovanja sekcije in pn-kazaJio ddovnost upravnega odbora ne samo kot zadovoljivo, temvei kot h v aJ C vre dno. Na podlag; podanih poročil je prisotno cJanstvo spr&jeJo sklep, da s« upravni odbor v celoti rastrcü in mu je enoglasno izreklo lotipnico ter posebno prizinan/e uspešno ddo. V zvezi % vprašan j ern ustanovitve samostojnega druitva je poudarjeno, da potreba daJiiLŠnjc stvarnosti in oblikoina struktura deJa na podrofju gospodarstva n-airekujeta, da se dosedanje sekcije DlT-a prilagodc novim potrebam, Z usta-novilvijo samostojnih društev po razlionih strokah bomo zgradili takäne organizacijske oblike, ki bodo najprlmertiejSe za jzT?r5cvanje r^ak>gf-ltudi tistih, kj se postavljajo pred tjozdairske in lesne strokovnjake. Enoglasno je sprejet predlog,, da si; namesto do&edanje gozda.r&ko-lesne sekcije DIT-a osnuje iDruSivo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRSi. > Pri obravnavanju \"prušanja novih društvenih pravil sta bilai razpravijana dva predložena osnutka pravil. Odločeno je. da bo po novih pravilih v druätvo možno redno, izredno, častno ju gospodarsko Elanstvo. Gospodai^ki člaiii Jahko poslatiejo ustajiove ali podjetja, Med izredne Elane bodo lahko včlanjeni dijaki in šrudenti strokovnih 5ol in posameiniki, ki ielc sodelovati v tlruitvu, pa nimajo pogojev za redne Člane. Za redne Clarne morejo biti sprejeti gozdarski inžonirji in tehniki, lahko pa tudi tak loga^- ola manipulant, kj s sviJ>o posebno strokofmu ravnjo in s strokovnim delom dosega potrebno višino. Redni ölani lii'hko (Wstancjo ne glede os strokovno kvalifikacijo tudi tisti, kt opravljajo vodilne posle v državnem aparatu gozdarstva in lesne industrije. V organizacijskem pogledu je sklenjeno, da se na terenu organizirajo pud.ročja kot osnovne organizacijske enote. Vodstvo društv-o, bo predstavljal i^vTŠni odbor, kateri sestoji od predsednika, podpredsednika, tajnika, njegovega. najiie,stnika, blagajnika. icr tolikšnega ät&vila odbornikov, da skupno Število, izvršnega, odbora no presega devet članov. Poleg Izvršnega odbora bo tudi plenum društva, katerega sestavlja izvrini odbor, nadzorni odbor, po en delegat iz vsakega področja kot predstavnik osnovne organizaciijske liiiote, 5 članov iz področja Ljubljane, ter zastopnik dijakov gozdajskega tehnikuma, lesnoiTidustrijskcga' odseka na TSS in fakultete, Plenmn se mora sestajati najmanj Škrat letro-PoobUiEc^i je upriiv.ni odbor, ki se bo izvolil, da izvrši razdelitev v področja in da določi tovariše s tereno', ki bodo osnovali osnovne društvene organizacijske enote, t. j. zii vsako področje posebno. Sesta.v]jena je 4-člaiiska komisija, katerit bo dokončno formulirala tekst pravil po načelno sprejetih smernicaJi Po predpripravah kandidacijske in vetrifikacijske komisije so b^e izvršene volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Na temelju tajnih volitev (in Jolučitve fui^kcij na pnH odborovi seji) je i z vrini odbor izvoljen v naslednjem sestavu: n pruttscdnjk — in(J. Zdravko Turk, podpredsednik — Hacc Matevž, tiajnik — ing, Sloviiik Miloä, blagajnik — ing, Kajfež Drago, namestnik tainika — ing. Sgea-m Franjo, odboTjiiki: ing. Budihna Kanm&lo, ing. Jug Oskar, iitg, üividiuj Rudolf i;') ing. Beltmm Ladislav, V nadzorni odbor so bili izvoljfcvii naslednji tovariših ing. Rainer Frtinjo, prof. iiig. Scvn:k Fran;,o in ing. SuSterSič Mirko V plcniitt! 5o za letos kot predstavniki osnovnih orgajiizacijskih enot -določenvi Olli tova^riSi, ili s}šupcn oredniŽki odbor. Ta odbor oiij sc interno raadeli na dve sekciji, za v&ak list po (fna. V naslednjem potoku občnega zbora. Sta izv^iljena urednika m. oba listft, :Zü Lircdin'fcia »Gozda,rskcga vestnika« je izvoljen tov ing, Miran Brinar, Jtii virc.dnika sLcsai tov. Pengov Marjan. Ob tej priliki je bil ii\'oljcn tudi uredniški odbor ZA hLesn v sestavu: ing^ Tfäinei-, ing, Zavodnik, in£. Stroji» intf, Turk, ing. Možina, ing. Cividini, ing. Jug. Zo »Gozdarski vestmki( pa ing. So-tošck,. ing, Sgemn. ing. Bel tram, dr. Wraber, dr. Pipan, ing. FunkeJ in i«g. Klc ■nienC^iS. Sklenjeno je, da bo letna iiaročtuiia za sLcSf din 160.—, za »Cozdarsisi ■vestntkf pa din 140—, Dijokom gozdiirskih šol jc biln odobrena polovična ■H it ročni na. Končno jc bilo sklenjeno, da Članarbvi za rudne člane društva ^naSa letno i 20 din, zn gospodflrekc člane pa jc prcd^idona letna čUnarina od 5.000 do 10,000 cliii. Pri obravinaviinju proračuna druätva za leto 1951. jc bil spicjet predloženi lOsnutek. Prejemki in izdatki so izravnani v viSini 104.000 din. Ob zaključku občnega zbora sc je iiovoizvoljenj predsednik zahvalil xa »niipanjc ter poudaril, da je potrebno zdruiiH vse sile za dvig etrokovjie sposobnosti članstvu ter neposredno skrbeti za dvig racionaJnegß gospo C I ^ > t sHdlk semena s C 1 l^orabn SL'tneiia a; 1 "S v o C a. V> > a) Ä D O - O. i L o C o. B i ü OJ 1-& > ■iL o o. o D. V) S i li 1 ■L U C w> u J ä Ii H > a u > 0) list» - IV cev 1 o a. a S ■f D > u % SP > li o > e u C > u TJ m •u n o. "5 1 -n 3 h.-p ha inod kosoi 1<Ü ha 1-n S-urna.idnlnn B 3 4 t [ e ? J 10 n lä o 1 M ih ir. IT 1» 13 SO 51 GG Cdje m 1 1 505 879 237 13961 1950 159 1 125 204 r 753 153 81 36^9 0,2993 2!) 1126 10629 GG Slov. gradeč 1949 132 106 203 i 788 3S7 7fi70 1S5D 100 203 ' 1 69 720 21.) 5(5 5 089 300 ' 89 0.0800 3 18 7763 4n4 OLO 194S "r* 41 22 - 1 25!) 1 . i 2875 J i Slov. gradeč 1950 G5 1 112 35 204 J 522 1 1 OLO Maribor 1049 29 10 14 11!) 1 2074 1950 9 , 17 22 ■ I0& f.. .1 140 41 I 1 ^ i 3545 G!i5 RAK KOSTANJEVE SKORJE V SLOVENIJI log. MihaiJo Krstid (Beograd)* (Iz srblčine preved&i infi. S. Bleiweaa) Goji tel ji domačega kostanja v Evropi 30 v zadnjih letih rrano zaskrbljeni zaradi patološke (bolezenske) pojave na kostanju, ki se imenuje »rak koatanjeve skorje-j. Katastrofeine posledice, M ]iJi je piavaročila ta bolezen v Združenih državah Amerike, opravičujejo razburjenje vse gozdarske javnosti v drug^ih delili sveta, saj gre za obstanek ene najkoristnejših drevesaaih vrat. Preden ae seznanimo s povzročiteljem te bolezni, naj na kratko opi-Žemo še zgodovinski racvoj bolezni. Že leta 190i. so amerikanski strokovnjaki v okolici New Yorka opazili Tta tamJtajšnjem kostaonju (Castanea ^entata) nenavadno in tadi nepoznano bolesen. Lubje na debbh je razpadalo, veneJo je listje, rodnost dreves jc pojemala. Drevesa so se sušila z veliko naglico. Povaroateljiea toga zla je bila parazitna glivica Endotbia parasitica Anders, bolezen samo pa 30 imenovali »rak kostanjeve skorje« aJi »bolezen kostanjeve skorje« (Chestnut-bark disease). Takoj so bili storjeni aajiitetni ukrepi, ki pa niso bili tispešni. Samo v žasovnem razdobju od leta 1904.—1913. je po poročilih Sheara in Steveusa ut^-pelo ameriško gospodarstvo zaradi te bolezni preko 25 milijonov dolarjev škode. Namesto da bi bolezen popuščala, se je šarilo ouŠenje domaČega kostanja v sosednüi pasovib od ^rišča ob Atlantskem oceanu do Srednje Aanerike. Po mišljenju italljauäieg-ä stroko\Tijaka Pa-vaaria je bolezen do leta 1948, zajela že okoli 16 milijonov hektarov gozdine površine, kjer je 25% kostanja. Leta 193S, je italijanski profesor Paoli prvi ugotovil kostanjevega raika tudi v Evropi, in sicer v okolici Genove. Vzrok obolenja je bil isti kaJtor v ZDA, to je glivica Endotbia parasitica. Po tej prvi ugotovitvi pa do danes so se v vseh deUh Italij-» vršila številna raziskovanjat ki so ugotovila, da so bili do leta 1949. okuženi kostanjevi sestoji v 31 provincah, od kaiterih jih je bilo šest razglašenih za popolnoma okuženih. Na podlagi teh ugotovitev se sodi, da je v Itaüji okuženih S—10% skupne povräine vseh kostanjevih sestojev. Okuženi kostanjevi sestoji so bili u^otovljMii na. raznih krajih: v okolici Genove, Neaplja, v bližini svicaxske meje in kar je za nas najpomembnejše, tudi v videmskl provinci, ki meji z našo državo. Endothia para^tica je bila opažena tutM na vrsti Castanea crenata var. Tamba v Španiji in je to sedaj druga evropska država, v kateri se je pojavila ta kostanjeva bolezen. ' Ing. M. Šebtjnik, ki za. Gozdfwski institut Slovenije upriLvija k Rotdorn Panovec pil Novi Gorici,-je lajii meseca julija poročal, di ^se v Piinovcu suii dtvmaci tostanj in da gre verjetno za tzv, čmilovko. Na tO 'opossorilo je Gozdarski institut Slovenije povabil fitopa,tologa ing. Mihaila Krstača iz Instituta za gOKdanika raziskovanja LR Srbije v Beogradu, di si ojjleda tO .sušenje kostanja v Panovcu in ugotovi, kakšna bolezen povzroča fa suienje. V zvezi s to najoflo. ki jo je ing. Krstid jirevzel je nato naipisal članek za naä list, ki ga v prevodu objavljamo Ure dni S t vo v jesesni leta. 1950. pa smo ugotovili, da ae je Endothia parasitica razširila tudi v naSo državo. Gozdaraki institut Slovenije je pregledaJ kostanjeve sestoje v Slov. Primorju iti je poslal Institutu za gozdarska razLaliavaiija LR Srbije v Beograd sumljivi material v preučevanje. Na prvem vsiomi domačna kostanja (Castanea saitiva), Jd je bil poslan, ni bilo' možno ugotoviti značilnih trosonosiiih organov in drugih amakov raka razen le slabo izraženih vertikalnih razpok. Dve rumenkasti pegi na preostalem lubu pa sta bili vseeno sumljivi; zaradi teh sm.o na- SlikB, 1. Podgobje rakd ko&taBjc;-ve skorje zn^čiltie pahljačaste oblike pravili poJakus. Vzeli smo nekaj celic razltrojenega tkiva teh :peg in jih go^ na umetni podlagi. Po nekaj dnevih se je iz celic rajzvilo najprej belo, potem bledorumeiio podgxvbje, na katerem so se istočasno pojavljali trdni trosonosni apgani ada Endothia in ne Elepharoapora,. kakor se je mislüo na terenu. Prvi vzorčni požiljiki je sledila druga z vzorci okuženega kostanja, na. katerih je bilo mnogo značilnih znakov pravega rakastega rffiipadauja skorje, v razpokah in na gladki površini luba pa oranžni trosonosni organi. Na umetno podlago prenesejio podga.«. Zaradi boljše preglednosti naj omenimo še to, da pi^ipadajo podredu Sphaeriaceales n, pr. tudi se sledeče pa-razitiie in saprofitne glivice gozdnega drevja; Xylaria hypoxylon, pogost saprofit bukovine, Melanconis modonia, parazit domačega kostanja in povzročitelj gnilobe na koreninah mladih hrastovih mladic, Rosellinia quercima, itd. Kakor že omenjeono tvori Endothia parasitica piknospore v posebnih organih — püknidijüi, Id so navadno okrogli ali malo podolgovati, velikosti biidkine glavice. Piknospore merijo tpo Sorauerju) 3,7X1,5 mikrona. Periteciji so nekoliko večji in so v njih zapiti mešički dolžine ck. 50 mikronov in širine 9 mikronov, .^.skoapore so dvostanične, hialinske, velikosti 8,8X4,4 mikrona. Endothia parasitica je pai'azit raiL Kot vhodna vrata za vdor parazitov lahko služijo vsa odprta in nezavarovtatia mesta v lubu domačega kostanja. Okuženje izvrže trosi, ki jili prenašajo \''eter, dež, žuželke, ptice. Zelo nevarno in nuožno je pa tudi okuženje z neposrednim doüliora' zdm-vcga kostajija z okuženim. Po mišljenju Collinsa, se bolezen lahlto pi-enaša tudi s plodovi in se zato pri pojavljanju parazita Endothia parasitica uporabljajo najstrožji karantenski ukre]>i, s katearicmi se prepoveduje izvoz kostanjevega lesa in plodov iz okuženega področja. Prve znake bolezni je možno öpajdti predvsem n'ai starejših kostanjih (primer v Panovcu) zara:di sušenja vrhov, bledič^ste barve listov v srednjem delu krošnje in razpokanega luba na deblu in vejah. Pokanje luba se hitro Širi in povzroča odstopanje skorje od. debla. Tako dobi okuženo-mesto hipertrofičen Izgled. V naslednjem razvojnem stanju obolenja se na. povTsiiu aii v razpokah škarje tvorijo že prej omenjeni trosanoani orgaiü, ki se zaradi svoje žive oranžne barVe jasno razlikujejo od temne podlage luba. Oe odstranimo skorjo okuženega dela, vLiäimo nmiertkasto paiiijačasto-ppdgobje, ki prepleta s-korjo v celoti ali pa samo njene zunanje dele. Deblo se suši' in se končno tudi posuši, ker je tok sokov pi'ekinjen. TPoudaariti pa jfc treba, da je les sajn le malo prizadet in da na njem manjkajo zaaacüni znaki, kakršni se pojavljajo pri glivici Nectria. Pri mladih deblih ali pri še zelenih poganjkili iz panjev se bolezen še jasneje kaže. Okužtni del je rdečkaste do rdečkastovijoUčaste barve in Slika 2. Slika 3. Od&bel:tcv (hi^iertrnfija) bolujiegit ko- Pählj-aČasto pödäobjc na kostanjevi stanjevega pofianjkn skor^ (l'otü: laboratorij Histološkega zavoda Medicinske visoke sole v ScDgratiu) se jasno loci od zdrave zelene skorje.i Poleg tega pa tudi navpične razpoke in vdrtine na skorji nudijo sliko tipicnegi raka, le od strani opazimo oku-ženje kot biago hipertrofijo. Pogosto se tvorijo tudi oranžni trosonosni orgaiii, najzanesljivejši znak za glivico Endothia parasitica pa je pahljačasto podgob.>e. Po iskustvih v Ameriki in Italiji, pa tudi po lastnih opažanjih v Pa-novcu je biJo ugotovljeno, da napada bolezen vse drevesne dele, in to v vsaki starostni dobi. Zato velja Endothia parasitica kot posebno nevarna za kostanjeve kultui-e. sr v Panovcu je okužesnih približno 1000 dreves povpreon^ starosti 40 do 'SO let, poleg tega pa Še ogromno ätevüo poganjkov -od 5 do 7 let Ko se parazdtarao podgob^ dovolj raxatri in če nastopijo za kostanj neugodne vremenske razmere, sušenje se hitreje napi-eduje. Lanska suŠa je na raat kostanja neugodno vplivala, naapnotno pa je nudila ugodne pogoje za razvoj parazitne glivice, kar je povzročilo hitro sušenje kostanja. Zaradi Tcontrole sušenja je bilo po pobudi iaig. Šebenika, gefa sekcije za pogozdovanje Krasa v Ajševici, koncfem julija 1950 zaznamovanih 116 kostanjevih dreves po stopnjah okuženja. Z »0« so bila ozniacena ch^vesa, ki niso kazala znakov okužen ja; x drevesa s suhim vršičkom; a »2« drevesa, M so kazaJa m^o mo&iojše znake sušenja; s »3« že popolnoma auha drevesa. Oanaiena drevesa so pripadala različnim debelinskim razredom do 60 cm in so rasla v glavniem v južni legi. Po diiigem pregledu označenih dreves v začetku meseca septembra, torej poldrugi mesec po izvršeni klasifikaciji, jc mnogo dreves v lestvici napredovalo za 1 ali 2 stopnji, kar je dokaz hitrega razvoja bcilesnii in hitrega sušenja dreves. Endothia parasitica ne omejuje svoje parazitno delovanje samo na domači kostanj. Po Eiragiiiu je bila ta glivica v Liguriji ugotovljena tudi na gradnu (Quercus sessiiiflora) in puhavcu {Qu. pubescena); v provinci AveUini pa na čmiki (Qu. üex). Vse kaže, da se nat hrastu razvija posebna vrsta rodu Endothia, kar porci&ni nevamoat tudi sa hrastove sestoje. Že Sw'auer je opozoril, dä napada Endotliia parasitica tudi hraste Qil rubra, Qu. alba ia Qu. veluüna, po ameriških podatkih pa prihajata v poštev tudi Se Qu, stellata in Qu. prinus, V Panovcu doslej nismo mogU ugotoviti raka na dobu (Qu. pedunculata) in rdečem hrastu (Qu. rulwa), ki tvorita mešane sestoje s kostanjem. Neknadno bomo pregledali tudi hraste, pri katerih sjmo ugotovili sušenje. Ko smo spoznali znake raka ktstaaijeve skorje in tudi morfologijo parazita, moramo odgovoriti še na vprašanje, kaj moramo tikreniti glede na ta. prvi pojav nove bolesini pri nafi, če pogledamo uspehe, ki so jih dosegli v ZDA in v Itailiji, vidimo, da tako imenovani kurativni ukrepi (uporaba fungicidov, kleščenje okuženih vej, čiščenje okuženih delov skorje, umetno gnojenje rastišča in podobno) praktično niso izvedljivi in tudi ne učinkoviti. Večja pozornost se posveča preventivnim — zaščitnim in kulturnim ukrepom, kakor n, pr. izbiri od,pornih zvrst, ras in individuov, uvaja^Lju tujih odpornih vrst {Cast. molUssäma) aJi razliiSkov (Cast, crc-nata var. Tamiba ali Shiba), ki so odpornejše od domaČega kostanja. Tudi križanje se priporoča kot ukrep proti širjenju raka kostanjeve skorje in v tem smislu se vree v Itali^ tudi že poizkxusi s križancem med vrstßma Cast, saüva in Cast, crenata, vendar do danes Še niso poznani doseženi rezultati. Pojtav bolezenske glivice Endothia parasitica v naši drŽavi je vsekakoä-resen opomin, kateremu je posvetiti vso pozornost, ker rak kostanjeve skorje n« pomfind nevamosü samo za Slovenijo, temivec tudi za druge naše fcna,je" (Hrvaška, Kosmet, Makedcaüja), kjeor. je mnogo-kostanja. V nevarnosti je nadaljnji obstoj domaČega kostanja .oziroma možnost pogozdovanja z njim. Kakäne posledice se morejo pojaviti, je vsakoimir jasno.. Na podlag opazovanja v Panovcu in tujih izkužanj priporočamo tede nujne ukrepe; 1. Ugotovijo naj se vsi okuženi predeli kostanjevih sestojev v naži državi in razglase naj se kot okiizeni po raJni. Posebno pozornost naj ae posveča predelom v bližLai Panovcat Renče, Dornberg, Riheaiberk itd,, kjer se že pojavlja siošenje kostanja. 2. Predpiše naj se posek okuženih dreves in razglasi naj se karantena., tj. prepoved iavosa kostanjevega lesa in plodov preko mej okuženega predela. Izvoz lesa se mora najodločneje zatirati. Lubje je tjreba na mestu sežigaLi, les pa kuhati v oglje ali v IcakŠen drug piimereti keimjsld izdelek, in to na mastu, tako da bo ta izdelek steriiizLran in da ne bc mogel prenašati okuženja. 3. Okuženi kostanj naj se poseka Čim niže pri zemlji, ker je ugotovljeno, da so poganjki iz nizkih panjev odpornejši od poganjkov iz panjev normalne vladne. 4. Pregledajo naj se hrastova drevesa v okuženih pcredelih in ugritovi njihovo Kdra\.-stveno stanje. V primeru okuženja naj se predpišejo podobni iaramtfinakl ukrepi tudi za hrast. Pravzapr.w se tudi zdrava brastovina ne bi smeJa Izvažati iz okuženih predelov, ker se z njo prenašajo tudi asko-spore in piknospore. To velja tudi za ves ostali les v bližini okuženili dreves oziroma na okuženem področju. 5. Preizkusi naj se odpornost domaČega kostanja iz Hrvaške, Kosmeta, Makedonije in drugih krajev, tako da se kostanj iz teh predelov prenese v Panovec in okuži na umeten naäa. To bi hUo potrebno za priiner, da rak kostanjeve skorje Še ni razširjen tudi v teh republikab ali krajih. 6. Odbii-ajo iiaj se odporne vi-ste kostanja in posamezna kostanjeva drevesa v okuženih predalih zaj-adi proizvodnje plodov za pogozdovanje; ta drevesa naj se nadzirajo po navodilih za izločanje sestojev in dreves za pio.izvodnjo kakovostnega som-enja, 7. Osnuje naj se republiška in morebiti tudi zvezna koamsija, če se ugotovi, da je okuženjc zavzelo resnejši obseg. Komisija bi reševala problematiko bodočega pogozdovanja s kostanjem. 8. Nadaljuje naj se znanstveno raziskovalno delo, da se čimbol j osvetli problcim in spozna biokigija te parazitne glivice. To bi bü zacet«k nase borbe z rakcim kostanjeve skorje, V to borbo moj-amo vložiti vse svoje süe in vso strokovno, vestnost. SLOVSTVO 1. Pava Tj A., lotta cunfro un nuovo flagdlo dei «ostri castaftnetti (Ea(l«rthia pajasiticai). Extr. Atta Ac. Gcorgofili, 1947. B i ra g h i A, — P a v a.ri A., La dlfesa contro le majattie del' castaßno. — Firfcnze, 1948. 3. B,i rag hi A , Prove di inocutazione di oastag™ Endothia, sp. isoiate jn Biscagliia. — Ann, Spepm, Agrar.. V. II. 5, 1948 Roma. 4. B i r a h gi A., Sul IIa )otta contro de malattie dd castafino, I! problema fitopartoli^ico. — Italia Forest, e Mcntaaia, Anno IV, fasc, 2. 1949, Roma. 5. Biraghi A., La di.itribuzio^ie dol caJicro del castagno ii\ ItaJia. — Italia Forest, e Montana, .Aimo V, fesc. 1, 1950. 6. Biraghi A., Nuovj o je bila leta 1946. oziroma 1947. izvedena invemtarizacija vseh gozdov LRS, so cenili taksatorji lesno zalogo ne samo po debelini d r e v j' a, ampak tudi po drevesnih vrstah. Pri tem so šli za-jwred od eae kajtastrske občine do druge, tako da so večje vrzeli in .pomote akoro izključejie. Drevesne vrste so cenili po nmožini lesa v m^ Zategadelj 30 deleži posameznih vrst ostreje vidni ui ločljivi, kakor če bi bili navedeni po površini, Po končani inventarizadji so bili sestavljeni sumariji, Iti na-va>jo naše glavne drevesne vrste posebej, manj ra^irjene vrste pa skupno ' Cldiie-k jo napisal ing. V. Novak z-a naš list tik pred smrtjo, Tc je njegov poslednji prisfpEvek gozdsTskefmii strokovnemu slovstvu, Jtji.tea'O je obogatil s-svojim plodnim delom kot pisec številnih Elankov, razprAV :n strokovnih knjig, U r e d n ' 5 t v u pod označbo s drugi iglavci«, »drugi listavciAko upoštevamo poleg 12-ražunajiih sumarijev se podrobneje popise gozdov v posatnezniii kafcastr-sMh občinah, popise, ki so jih cenilci sestavili med invantariziraTijem, dobimo precej zanesljiv pregled nad d«leženi in razširjeaiostjo posameznih, tudi primešanih drevesnih vrst, ki sestavljajo naše gozdove. Za pravilno presojo tega pregleda pa je treba opozoriti na nekatera dejstva, ki izvirajo iz samega načina in poteka inventariziranja goidov. Inventari7A<äja je zajela saano drevje na gozdnih tleh v gospodarskih gozdovih. Upoštevano ni gozdjio di-evje, ki raste posamezno ali v vrstah, v večjih ali inanjŠih skupinah na nezgodnih tleh, to je na zemljiščih drugih kultuimh vrst, kakor pašnikih, poljih, vrtovih, travnikili, neproduktivnih tleh. Prav taJto niso v številčnih podatkih upoštevana drevesa, ki rastejo v parkih, v drevoredih, ob jarkih in ob cestah. Enako niso všteti prostraici kompleksi ruševja ob gornji meji gozdne vegetacije, Jcjer je rastišče v katastru vpisano kot neproduktivno zemljišče. Množina teh neupoštevanih gozdnih dreves ni nmjhna. Po travnikih, po parkih, v alejah, ob vodah raste veliko število lepega drevja, pripadajočega navadno drevesnim vrstam, ki so v gospodarskih gozdovih bolj pičlo primešane. Na miOČvirnatih travnikih vidimo številne vrbe, jelše, topole, breze in hraste. Posamezno stoje po travnikih, pašnikih, v vr1;ovih, drevoredih in raed naselji lipa, javor, jesen, brest, robinija, divji Jiostanj, oreh, jerebüa, murva, razni tujerodni listavci iu iglavci. Od iglavcev opažamo na negosdnih tleh rasnih vrst bor, macesen, smreko, tiso in ra^ne eksote. To številno drevje izven gozdnih površin v sledečih navedbah ni upoštevano. Ker je bilo invenürizirano. le drevje nad 7 cm^ debeline, tudi vsa gozdna drevesa izpod tega premera niso zapopadena v naslednjih podatkih. Iz tega radoga in pa zato, ker lesna zaloga ni podana po ploskvi, je delež drob-nejšega drevja (robinije, vrbe in pod. vrst) na videz manjši, kakor bi bil, če bi presojah drevesne vrste po številu dreves ali po ploskvi. Pri tem moramo upoštevati, da vehka množina mladega nai^aščaja in mladih dre-' vesc da Homaj lesne mase za nžkaj starih dreves. Drevje posameznih vrst pri cenitvi ni bilo prešteto, njih število je hilo samo ocenjeno. Pri takem načinu cenitve drevesne vrste, ki ne dosegajo ene desetine gozdnega sestoja, po količini niso bile vedno točno označene. Inventarizacija je dala zato zanesljivejše podatke samo za bol^ laaširjene,drevesne vrstei smreko, jelko, bor, bukev, hrast, ponekod tudi za macesen, gaber, kostanj, vrbo, brezo in druge. iCanj razširjene primešane vrste" drevja je m.ogoče oceniti na podlagi opisov gozdov v posameznih katastrskih ohčinah. V pojasnilo taJe primer: Cenilec je na.vedel v sumarijiu 0.4 smreke, 0.5 bukve in 0.1 -drugih listavcev. I2 podrobnejšega opisa pa je razvidno, da je smreka 0,39, macesna 0.01, 0.50 bukve, 0.02 gabra, 0.03 hrasta, 0.02 kostanja in po 0.01 javora, vrbe, topola. Mnogokrat je cenilec tudi spregledal .posamezno primešana drevesa, n. pr. tiso med jelovjem, gaber v bukovju itd. Zaradi,tega so cenjejie glavne drevesne vrste v posameznih primerih m'orebiti nekoliko previsoko, redkejše drevesne vrste pa nekoliko prenizko. Te razlike pa niso večjega pomena, ker verjetno ne bodo dosegale niti celega odstotka di'evesne zaloge v posameznih sestojih. Za cenitev posamezno primešanih vrst nam f T Zap. it. Okraj Smreka Jelka 1 1 Bor Macesen Drugi iglav. Bukev Gabei 1 1 1 2 3 4 , 5 '6 7 1 Ce)j&, raesto in olcol. , . 29.56 10.73 10.40 0.20 0,31 31.90 5.28 2 Cj-nomelj ..... 7.45 0.65 1.31 0.03 0,04 46,09 2.35 3 D. Lendava. , . , 0.03 — 23 61 O.ÖS — 5.59 11.02 ■i G. Radgona I2.S3 — 45.S2 0,45 0.17 18-83 1.30 5 Groisuplje .... 1835 16,64 1.97 0.06 0.06 43.69 3.68 fi Jeseiv'ce in Radovljica B4.67 11.00 1.56 2,90 0-03 28-08 0.28 7 Kamnik . . , ^ , . . 26.79 6.73 20.48 0,25 0.12 36..'')1 2.86 8 Kočevje...... 4.92 46.10 0.76 0.13 0.05 43.95 0,53 9 Kranj, mesto in okol. , , 37.62 15,02 10.09 1,01 0.04 26.39 0.77 50 0.03 0.71 0.02 0.02 46,97 5.57 It Ljubljani, jncsto in oko!. 21.25 14.18 18.60 0.15 0.03 27,12 3.15 12 Ljutomer ...... 0.19 — 65,69 — — 9.30 0.58 13 Maribor, mesto in ofcul . 31.34 37.12 4.23 0.03 0.02 21,46 1,62 U SoStajij ...... 21.59 6.02 7.46 0.02 24.10 0.57 15 M. Sobota ..... S.67 — 57.75 — — 13.64 0.99 16 Novo mpsto .... 7.f;o 15.99 0.98 0.01 0.01 54.70 5.55 n Sloven jgradcc ...... 73.82 5.23 12.25 3.76 0.03 3.91 — 18 Ptuj........ 7.74 2,26 21,02 0,10 0.04 41.78 3.95 19 7.55 66.63 1.31 0.01 0.03 22.20 0,07 20 Poljčajie....... 33.94 12.51 6,57 0,03 0.05 33.74 3,93 2: Trebnje 13.14 1.— 1.18' — — 60.17 8.74 22 Trbovlje....... 22,88 2.33 9.03 ' 0.43 0.05 46.33 2,16 23 Gorica . ... . 7.12 20.11 1.17 0.02 0.01 49.45 1.33 24 Idrija. . ...... 23.53 16.66 0.04 0.2,3 0.06 58.61 0.38 25 11, Bistrica..... 5,30 49.94 1.56 0.18 — 36.28 0.45 26 Sežana......■. 0,10 — 33 70 0.07 0.04 10.- 4.49 27 ToLmrijti 16.57 2.30 0.1,^ 2.13 0.03 72.25 4,25 dajejo'nekaj opore oni gozdni predeli, v katerih je bilo svoj öas premer-jejio in prešteto vse drevje po dreve&tiih vrstah, kakor ti. pr. Smlednik, Veiika ^ora, Soteska itd. Od gozdarjev zahtevajo pi^ücne potrebe ponovno, da ugotove tudi za redkejše drevesne vrste množino lesa in delež v sestavi gozdov. Včasih je treba vedeti, ItoUko speciakiega: lesa iiri\amo zaradi trenutnega povpraševanja za izvoz. Drugič zopet je potrebno, da vemo za množino drevja zaradi kake posebne domače industrije, V zadnjih časih n. pr. so bili potrebni podatki o zalogi črnega gabra za izdelovanje tkalskih fiolauSkov, o zalogi Hrait Cer Kostanj Jesen Javor Brest Jelša Breia Robi- nljR Vrba Topol Drugi jisrav, 19 8 9 10 11 12 13 i 14^ 15 16 17 1 18 6.30 o.n 1.45 0.33 0.50 0.43 0 52 0.52 0.41 0,34 0.34 0,37 35.96 1.04 0.00 0.13 0.46 0.13 , 0.19 2.61 0.33 0.26 0.26 0,11 21.56 0.16 — 8,}4 0.32 ii44; 21.09 1,77 1.44 1-12 1.28 1.45 16.95 0.26 0.26 0.36 0;07 0.26 0.45 0,17 0.64 0.26 1.22 0.30 10.19 2.52 0.4S 0.1 S 0.16 0.03 0,32 0.45 0.20 0.4S 0.49 0.08 0.48 — 0.19 0.14 0.14 0.12 0.08 0.07 0.03 0.06 004 0.13 1.27 0.03 0.79 0.48 0.32 0.16 0.63 0.63 — 0.48 048 0.99 0.53 0.01 0.19 1.17 0.43 0.93 0.19 — 0.23 0.04 0.54 3.64 0.01 4.38 0.17 0.10 0.O5 0.23. 0.10 0.05 0,08 0,07 0.18 32,99 2.73 4.40 0.07 0.04 0.02 0.11 011 0.61 0.07 0,11 0 14 11.70 0.46 2.18 O.U 0.17 0.11 O.U 0.14 0,01 0.14 0.14 0.17 15.7.0 — — — - 1,44 0.12 0.23 0.58 — 6.05 0.12 1.71 — 0 76 0.17 0.21 0,14 0,26 0.S6 0.03 0.21 0,23 0.20 0.86 — 0.17 0.19 0,39 0,20 0.50 0.38 — 0.36 0.29 0.58 9.00 0,15 0.05 0.09 0.40 0.35 4.00 0 74 3.51 0.59 1.52 0.55 8.75 5.26 0,60 0.02 0,08 0.03 0,01 0.06 0.05 0.06 0 03 0.31 0.03 — -- 0.08 0.05 — 0.23 0.45 — 0.65 0.05 0.06 9.49 1.68 4.48 — — — 4,64 0.64 0.23 , 0.74 1,04 0.17 0.71 0,80 — 0.04 0.10 0.08 0.04 0.07 -- 0.04 0.03 0.29 6.30 1.49 0.15 1.04 0,11 0,06 0,41 0.17 0.06 0.02 — 0.37 13.31 0.34 1.33 — 0,10 0.03 ■ 0.0.3 0.10 0.03 0,07 0.03 0.40 11.64 0.65 1,28 0.56 0,86 0.13 0,22 0.25 0.09 0.17 0.13 0.81 7.74 C.IO 0.07 0.39 1.12 ^ — — 2.01 — 0.13 0.23 0.15 — — -- „ — — 0.12 - — — 0.22 1.21 3.43 — 0.10 0.33 — 0,30 0.15 O.IB 0.10 0.03 0.49 ä5.70 6.21 3.48 - 2.07 4.14 0.13 — — 0.08 0,21 0.13 0.64 0.21 — 0.17 0.13 0.64 kostanjevine za pridobivanje tanina, o zalogi breze zaradi ustanavljanja tovarne za lesene klince, o salogi topolovine, bresta, divjega kostanja in dmgih. Zato bodo koristne navedbe o množinah postranskih redk«jžih drevesnili vrst, akoravno so manj zanesljive in le toliko to6ne, kolikor je ' to mogoče po ugotovitvali inventairizacije in drugih pripomočkov. Točnost podatkov o drevesnih vrstah tudi v celoti ne more biü popolna kljub vsemu prizadevanju inventarizatorjev. Težave primerjanja, so nastale zlasti v tem, ker so nekateri cejiilci opisali drevesne viBte dö potankosti, drugi pa so navedli postranske drevesne vrste bolj ali majij 6S- na splošnn in približno. Žele tedaj, ko bomo vse naše gozdove dokaiiono ureiiili — in to delo je predvideno v t«koči in piihodjiji petletki — bo doseženo zadovoljivo znanje o razširjenosti drevesnih vrst v nagili gozdovih, tako domaČih kakor tujih vrat, ki so bil«^ k nam presajene in so se pri nas bolj ali manj udonia£iie. Upoštevajoč gornje pri,pombe. je dala invantarizadja leta 1946/47 ugotovitve, navedene v taibeli, kt kaže odstotek drevesnih vrst za. posamezne okraje. RAZMERJE MED IGLAVCI IN LISTAVCI Iz tabele je razvidno, da je v gozdovih LRS delež iglavcev 53.2%, delež listavcev pa. 46.8%. Množina iglavcev presega le malenkostno (za ok. 6%) množino listavcev. S tem je ovržeaio zakoreninjeno, staro mnenje, da je Slovenija tiomena iglastih gozdov in da so listavci za naše gozdno gospodarstvo postranskega pojn^na. Nekoliko so vplivali na to razmerje gozdovi na novo priključenega piiniorskega ozemlja, kateri so sestavljeni iz 52.6% listavcev iji 47,4% iglavcev, ta.ko da tam prevladuje listnato idrevje s 5%. V posameznih okoUših razmerje med listnatim in iglastim drevjem ■močno variira. V 21 okrajih zavzemajo iglavci nad polovico gozdne zaloge, v 13 okrajih pa manj kaJtor polovico. Z iglavci bogati okraji, ki imajo nad dve tretjini iglastega drevja, so; Slovenjgradec (95%, iglavcev), Postojna (75.7%), Maribor in Kranj (73%), Šoštanj (71%), Jesenice— Radovljica (70%). Manj od one tretjine iglavcev imajo okraji: Ptuj (31% iglavcev), Novo mesto in Lendava (24%), Tolmin (21%), Trebnje Črnomelj (9%), Krško (7%). Ostah okraji imajo 33.3 do 66.6% iglavcev in so bolj ah manj v ravnovesju z zalogo listnatega, drevja. Kakoi- je bilo omenjeno, so cenili taksatorji lesno zalogo tudi ločeno po debelini drevja. Razdelili so vse gozdiio drevje na tri debelinske razrede. V I. razred so uvrstili drevje pod 20 cm premera, v II, razred drevje od 21 do 40 cm debeline m v m, razred drevje nad 40 cm debelhie. Po tej razdelbi zavzema v gozdovih LRS drevje I, razreda 35%, -drevje IT. razreda 51% in in. razreda 14%. To razmerje debelinskili razredov velja za povpreČnitio. Drugačno je pri iglavcih in Ustavdii, drugačno pri posameznih drevesnih vrstah, kakor bo pozneje yiovedano. S klasifikacijo po debelinskih razredih so določili cenilci tudi približno starost gozdov in njih zrelost za sekanje. Iz gornjega razmerja debelinskih razredov 35 : 51 ; 14 vidimo, da je v primeri z normalnim stanjem, ki bi se moralo gibati okoli 12 : 3S , 50, delež starega debelega di'evja mnogo prenizek, delež mladega drevja pa mnogo previsok. IGLAVCI Vrste iglavcev so v tabeh vnesene v petih razpredelkili pi)d napisom: smreka, jelka, bor, macesen in drugi iglavci. V ras^iredelek bor 3o všteta VSa drevesa rodu bor (Pinus) razen ruševja, ki kot negospodarski goad ni bU Lnventariziraiu Ravno tako ni všteto iglasto drevje, ki raste na ne-goizdnih tleh in v parkih in katero ne dosega debeline 7 ftm. Pdd drugimi iglavci so všteti tisa, duglazija, brinje, kolikor ga je niad 7 cm debelega, in drugi sparadicno rastoči iglavci. Ko preciotrivamo posamezne vrste iglavcev, «as posebno zanima, kaJio velik delež imajo posamezne vrste in katere vrste prevladujejo v posa-mesaiih f>odročjih. Kajti po vrsti ig-lavcev moramo usmeriti način gojenja, izkoriščanja in varovaaija gtradov. Razlika med temi načini je pri naših glavnih iglavcih aelo važna in velika. Med tem ko je na prinaer prebiralno sekanje pri jelki araam'eroma lahko in lepo izvedl^vo, se pi:i smreki, boru in macesnu ]e malokdaj in le pri največji pazljivceti posreči. Od iglavcev, ki zavzemajo öd vse lesne množine v gozdoviii LR Slo-vmije 53.2%, je najbolj razširjena smreka, ki je udeležena pri sestavi tm&g'a gozda skoi-aj s polovico <46.1%). Druga glavna vrsta iglavcev je jelka, katere delež med iglavci je večji od ene tretjine (36.4%). Tretja glavna vrsta naših iglavcev 30 bori s slabo šestino (15.6%). če primerjamo samo igličevje v giozdovih posameznih okrajev ne glede na delež listavcev, vidimo, da prevladuje smireka z več kakor dvema tretji-najna v okrajih Slovenjgradec, Jesenice, Toltnin, Trebnje, Krško, Cmo-melj. Več od polovice iglavcev zavzema smreka v oikrajih: Trbovlje, Kran;j, Celje, Idrija in Mozirje. Jelka zavzema med iglice v jem nad dve tretjini v oicrajih Postojna, Kočevje,' Ilirska Bistrica, Gorica, več od polovice pa v novomeškem in mariborskem okraju. Bor aavzejna med iglice v jem nad dvetretjinsko večino v pkrajih Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Radgona ta Sežana. V IjiuWjanakem okraju {okoh-ca in mesto) je od iglavcev 39% smreke. 34% bora in 21% jelke; v kamniškem okraju 49% amreke, bora, 12% jelke; v grosupeljskem 49% smreke, 45?S jelke, 5% bora. Iz gornjega je ra^zvidiio, da dominira smreikovje v severnih alpskih predelih Slovenije od tolminskega do mariTxirskega okraja. Jelka za,V2ema kraška tLa )ia jugti LR Slovenije od goriškega do čmomeljskega okraja. Mfuiborski okraj tvori nekak otok jelovja v vrsti smrekovja na zapadu in dkoMša bora na, vzhodu. Borovje se razprostira V severno vzhodnem predelu LR Slovenije, kjer prehaja, gričevje v ogrsko in hrvatsko nižavje. Drugo manjše območje borovja leži v skrajnem jugoeahodnem delu LR Slovenije, na .kraških Ueh v bližini morja. Razmerje debelinskih razredov igličevja je nekoliko boljše od povprečja za vse gozdove. Do 20 am debelega iglastega lesa je 30%, od 21 do 40 cm debelega 53%, nad 40 cm debelega pa 17%. Pii normalnem staiiju bi marala biti zaloga lesa v debelinsltih razredih približno 10 : 40 : 50. Tudi pri iglavcih je torej primanjkljaj debelejšega drevja velik. LISTAVCI V taberli so navedeni listavci v štiraiajstib kolonah; bulrev, gaber, lirast, cer, kostanj, jesen, javor, brest, jelša, breaa, robim'ja, vrba, topol in drugi listavci. Med »dnigiau listavci« so všteti lipa, jereibika, češnja, negnoj, mobovnica, breaa, divja jablaaa in hmška, oreh, divji kostanj, leska in drugo redkejše dmvje nad 7 cm debeline. Med listavci, id tvorijo 4ö.8% leane gmote vseh aažih goizd&v, po nmoziiü in razžirjenosti daleč nadimljuje vse drevesne vrste bukev, ka-te>re delež pri sestavi vseli gozdov je večji o'd tretjine (33-78%), delež med li-stavci pa skoro tričetrtinski (72%). Bukev je razširjena po vseh okrajih LE Slovenije. Razeii v okrajih Mureka Sobota, Lj.utonier, Lendava in Sežana, v izradUh okoliših bora, ima bukev absolutno večino med listavd. Raste v čistili buitovih gozdovih ali primešana jelki in smreki. V manjši množini jo najdemo tudi med borovjem in drugim drevjem. Bukev, ki jo lahko imenujemo glavno drevesno vrsto Slovenije, za naše gozdno gospodajrstvo izredjie važnosti. Ne samo, da nam z odpadajočim listjem ohranjuje gozdna tla, po svoji naravi kot senčno drevo nara tudi močno lajša gospodarjenje na prebiralen način. Poleg tega pa nas preskrbuje z dobriin kurivom v tako obilni meri, da ga trošimo vse premalo varčno. Za bukvijo je v Sloveniji najbolj razširjeno listnato drevo hrast (d»b, grad^n, cer, i. di-.). Hrast s cerom zavzema v gozdni zalogi listavcev in iglavcev 7.38%, njegov delež med listavci samimi pa je 15.7ö/o. Večino med listavci ima hrast v okraju Sežana, velik delež pa ima tudi v okrajih Črnomelj, Lendava, Radgona, Krško, Ljutomer m Murska Sobota. Zelo malo je hrasta v alpskih predeUh (Tolmin, Jesenice, Šoštanj, Slovenjgra-dec), kjor dominira bodisi smreka, bodisi jelka. V splošnem nastopa hra-stovje vedno redkeje od jugovzhoda proti severozahodu in od nizke do visoke nadmorske višine. Po množini lesne gmote zavzema tretje mesto med listavci gaber (beli in črni), ki je večinoma primešan bukovim in drugim sestojem. Po inven-tariaaciji zavzema 2,35% vsega drevja ali 5% listavcev. Kostanj stoji po množini leaa med listavci na četrtem mestu. Sklenjene gozdove tvori le še m:alokje in je mnogo svojih rastišč v zadnjem ^ stoletju moral odstopiti borovju in smreki. Po prisojnem gričevju rastejo'" še manjše skupine in posamezna drevesa kostanja, med drugim drevjem kot sfiomenjki nekdanjih časov. Delež kostanjevine na lesni množini, v LR Sloveniji je 0.97%, od Listnatega lesa pa zavzema se nad 2%. Sklenjene sestoje tvori med listavci pri nas tudi jelša. Največ je vidimo v okrajih Dolnja Lendava, Murska Sobota in Ptuj. V maajsiK množinah raste večinoma ob potokih, rekah, stoječih vodah iu na močvirnatih Ueh, sestavljajoč skupine ali vrste. Od vsega drevja zavzema jelša 0.53%, od listovja pa nad 1 odstotek. Razmeroma visok delež med listavci zavzema bi-eza. Njeno semeoije razmaša veter na velike razdalje in jo naseli posebno rad na posekali in odprtih meatili. Kjer goljav ne pogozde, se pojavi brezovje v redki zarasti navadno kot prva in predhodna oblika gozda. Od vsegia gozdnega drevja je brezo 0.26%, od listavcev pa nad pol odstotka, Ne dosti manj kot breze je v naših gozdovih topole, ki je udeležena na sestavi gozdov z 0.23%, na sestavi listavcev pa z 0.49%. Kakor breza je tudi številnejša topola navadno znak v nemar puščenega gozda, kjer äo opustili sM zamudili pogozdovanje, čiščenje in redčenje. Vrbovje se razprostira v večjih združbah ob vodovju in na mokrih, močvirnatih tleh. V kolikor je nad 7 cm debelo, zavzema 6.18% vseh gozdov aii 0.38 odstotka liatavcev. Isti odstotek Jiaž& tudi robinija, ki si je edina od tujih drevesnih vrst osvojila večji delež med domačim gozdnim drevjem. Javor^ jesen, brest in ostali listavci, sö večinoma posameizno ali v manjših skupitiah primašani našim gozdovom. Le v posaitjAznih primerih se družijo v manjše sestoje med sabo. Javo-r zavjwma od lesne mjiožine v naših gozdovih 0.27% <0.58% listavcev), jesen .0.20% {0.4SK listavcev), brest 0.13% <0.28% listavcev). Drevesne vrste, navedene v razpredelku s-drugi listavci«, obsegajo po inventari^aciji 0.34% zaloge naših gozdov ali 0.73% zaloge listavcev. Po debelinskih razredih razvrščeni Listavci kažejo več drobnega drevja kakor iglavci in m^mj srednjega ter debelega. Do 20 cm premera je 4.0%, öd 21—40 cm debelega listovja je 4S%, nad 40 cm debelega pa 12%, Nor-flialno razmerje bi moralo biti okoli 15 : 35 :50. IZVADAK 5 a m C N. K S- prema v r.-i t a m ni. ti v v e č a Sume N. R. Slovenije snj in ven t tiri sal i sluibenjci Ministai'stva šumarstva N. R. Slovenije godinc 1946 i 1947, Invejitadaacija je provedena pmma kati»-strdflim opčiaiiaarta, Pri tmne su procjtnjivane ipojucline vratc drveča i to samo ono drveče, koje st nalazi na šumskom zcinljiätii t j. samo drveče u ^üspO' ciarekim šuniaraa do 7 cm dtbiine. Redje vrste drvela Sii procjetijiVAiie na oinovu upisa sastojina i ponioču Jrugiln kriterija. U tahtli ku iskazani procenti onih vi-sta šumsk-og drveiSa, koje Sii najjAfe rasprostranjene. Clanak dalje raspravlja o učencu pojedinih vrsta cetzinjata i listata po sre-Ko^ima i o omjeru dablinsklh razreda u siunsknm fondu Slovenije, r SUMARY Wood species in the Slovenia Experts of the Mmistry of Woods and Forests in 1947 put down in an inventory the slock of wood i ji SI ovinia. The inventory is based on tha register of landed property. Every species of tree is estimated sepaira.teiy but including only trees, surpassing the diameter of 7 cm, on forest ground, v;k on ground c.cotKMnicaly belonging to Eorests. The estimation of sparse trees and species is based on minute description of tho forest reforred to, and other criteria. The percentage of the common species is indexed in tabulai form. I'ull details are given isbout the apportion of single species of trees with broadlcaf and conifer trees in the single couiUr> districts and the allotment, 'according to the thiekness or bulk, in the stock oi .timber ANAIIZA DONOSNIH TABLIC ZA PREBIRALNl GOZD Dr. ing. Rudolf Pipan (Ljubljana) V članku »Prispevek k analizi dojiosiiiJi tablic« objavijeiiwn v »Go-zdaraltem vestodltu« VIII/6—7, sem obljubilj da bom posebej razpravljal o donosnih tablicah ing. M. štaštftršiča za prebiralni gozd, Medteni jc isšla druga; izpopolnjena izdaja teh tablic, ki jo bomo veeli kot podlago xa naše obravnavanje. L SPLOŠNE PRIPOMBE Sušteržičeva knjižica »Prebiralm gozd« je razdeljena v dva dela —■ tekstni in tabelami. V teltstnem delu je podal avtor najprej splošen biološki uvod in pregled strokovme literature o prebiraJnem gradu. Pri tem je upošteval da&ti švicarske avtorje, nemške in nase domaSe jugoslovanske (Mitetlca^ Jova-novca in druge). Od nemških avtorjev je najbolj temeljito obravnaval izsledile Hufnagla, ki je osnovne podatke za svoje zaključite zbral v naših kočevskih gozdovih. Ugotoviti je treba, da ing. Sušteršič pri tem ui bU neprizadet kojnen-tator, temveč je v posameznih spornih vprašanjih iajavü tudi svoje osebno mišljenj E in stališče. Na ta način je rai5>ravQ poživil in dal možnost za kritično obravnavaaije koeikratnili vprašaaij. V Slovemji ima. okrog % vseh gozdov prebiralen znaČaij. 2ato je prav za nas izredno važno, da se poglobimo v problematiko prebiralnega gozda, da ga preučujemo in pišemno o njem in tako ustvarjamo pogoje za. pravilno ravnanje s prebiralnimi gozdovi, da bi nam dali čim večji donos. V Sloveniji imsano tudi večjte število vzornih prebirakdh gMdov; v a&katerih od njih se že več desetletij gospoda.ri po kontrolni metodi (Pogačnikov gozd v Lehnu na Pohorju, Gozdno gospodarstvo Postojna). Razen tega imamo še n&kaj vzornih zasebnih grozdov, kjar se sicejr ne uporablja kontrolna metoda, ali so gozdovi v tako dobrem stanju, da se na temelju podatkov ia takih primiernili objektov lahko •napravi slika, kakšni bi morali biti idealni prebixalni gozdovi v naših krajih. Pri urejevalnih deUh v zadnjih letih je bilo zbranih toliko dragocenih podatkov, ki naravnost kriče .po podrobnejši strokovni obdelavi. Spričo takih števitoih podatkov o prebirabüh gozdovih na slovenskih ü«h so dani pogoji, da kritično ocenimo zaključke, ki jih navada avtor tablic. Načelno bi ugotovU, da nistoo v toliki m«ri navezani na podatke tuje literature kakor drugi narodi, ki .prebiralmega gospodajratva iz lastne skušnje ne poznajo. Imam vtis, da j£> avtcf to okolnost premalo upošteva) in se je boJj naslauja] na tujo strokovno literaturo, pri čemer pa je zanemaril bogato izvirno francosko slovstvo o prebiralnem gozdu. Glede MiletLčeve teorije o binomski starukturi prebiralnih gozdov sem obšinreje razpravljal v »Irvcstjib« Gozdarskega -instituta Slwenije fit, 1 (1950) v raapravi a frekvenčnih krivuljah; zato svojih izvajanj tukaj ne bom ponavljal. 21iiačilno je, da se v slovenskih gozd'arakiii krogih pripisuje izredna važnost izsledkom in tearijain Hufnagla, kj je sicer osnovne podatke za svoj« naziranje o prebiralnih gozdovih zbral »a naših tieh, vendar je po 5vo:P miselnosti predstavnik nemžkc gozdarske äole. Pri večini nfimšldh avtorjev opažamo, da skušajo doumeti prebiralni gozd na podlagi dognanj 0 »normalnem, gozdu^. Pojem normalnega "gozda je nastal iz izkustev pri gospodarjenju z enodobnimi gozdovi. Biolc^fci pogoji eoodobnega in pre-biralnega gozda pa so zelo različni, Ako želimo nepristransko preučevati pretaralni gozd, ae inoramo otresti predsodkofv, ki izvirajo iz teoriji normalnega enodobnega gozda. Preučevanja prebiralnega gozda se maramo latiti brez predsodkov. To je po mojem mnenju ed-cii glavnih pogojev za uspešno delo, TiidL aajna težnja, da se določi pojem Miormalnega prebiralnega gozda«, jo posledica posebnega načina strokovnega roiŠljenja, M. sloni na teoriji jnoranalTiega gozda«. Kakor aem že v navedeni razpravi o freiveäiCiü krivulji poudaril, bi bilo bojje, da se pojem s normal nos ti (t v prebiralnem gozdu zamenja s pojmom ravnovesja. Ing. šušteršie si je zadal nalogo, da postavi in ponazori zgradbo ^in podobo idealnega prebiralnega gozda. Na strani 27 in dalje (H. izdaja) nam avtor z besedami opisuje, kako si zamišlja sliko idealnega prebiralnega gozda, rekoč: če naj, recimo, 100 ha v.elik enomeren gozd daje v stoletni obhodnji stakie in enake donose v lesu, je treba vsako leto izkoristiti stoti del, to je 1 ha sestoja. Zato mora biü vsak hektar sestoja za leto mlajši ozaioma starejši. To bi bil ideal enomernega gozda. Takoj pripominjam, da je poda] avtor v zgoroiji süM pojem »normalnega gozda«, kakor ga je ustvarila nemška gozdairska Šola, ki je osnovna izkustva pridobila v gospodarjenju z enodobnimi sestoji (gleichaltrige Bestände). Avtor uporablja izraz lenomercn« namesto »enodoben«, kar po mojem mišljenju ni pravilno, ker je prav starost tisti osnovjii kriterij, jxi katerem se presoja ta način, gospodarjenja z gozdovi Avtor nadaljuje; »Ako bi sedaj skrbno sortirane prebivalce vseh stotih predalčkov tako idealno m'ed seboj premešali, da bi biU vsi in povsod 'na vsej površini enakomerno raztreseni, bi nastal idealen — prebiralo "i gozd« (podčrtal pisec). Poudariti je treba, da nastane po tej zanaisli prebirahii gozd s preprostim mehaničnim mešanjem sestaxmih deJov enodobnega gozda — jior-malnega gozda. Avtorju se sicer ne more očitati, da svoje zamisli ni povedal jasno in raziLmljivo, mislim pa vendarle, da bo za globlje razumevanje njegovih tablitt koristno, čc opišemo način, kako so büe sestavljene. U. SESTAVA DONOSNIH TABLIC ZA PREBIRALNI GOZD Računsko izhodišče za tabU.ce prebiralnega gozda so tablice za eno-dobne sestoje, ki sem jih obrazložil v Gozdarskem vestniku VIII/6—7. Tamkaj je avtor starostne razrede, kakor jih uporabljajo nemške donosne tablice, s pomočjo prehodnih dob pretvoril v debelinske razrede in postavil hipotezo, da je število dreves v posameznih debelinskih razredih praktično stalno neglede na spremembe bonitete rastiŽca, Število dreves po debelinskih razredili iz prvih dveh tablic navaja tudi v kn;^d za pre-biralni gozd na str, 27. Te številke so računska öanova tablicam za prebiral ni gozd. Da bi prišli do tablic za idealni prebiralni gozd, je treba, najprej atvo-riti idealne gospodarske enote oziroma idealne normalne gozdove za razne .obhödnje. Ker je f-a ižvrš^a pretvorba starostnih razredov v debelinske razrede, se o obhodnji sicer ne govori, vendar pä jfe ta zajeta in skrita v debelinskih razredih. Za najnižjo obhodnjo, pri kateri se proizvaja drevje do 40 cm pranega premera, imamo le i debelinske razrede, Id istočasno zavzemajo 4 medsebojno enake površine. Če hočemo po avtorjevi zajnisli sestaviti idealno zmes na enoti površine, recimo na 1 ha, tedaj smemo vzeti le Vi Števila dreves po posameznih dehelinskili razredih in jih potem ideabio premešati Ce je število razredov 5, tedaj moramo hektarsko število deliti s 5 iti Ko primerjamo število dreves v tablicah za prebiralni gozd na str. 60 do 80 in 81 do 102 s ste^'ü'kami na strani 27, vidimo, da je avtor natajiino tako ravnal pri s^tavi svojth tablic. Za primer vzemimo števillte na str, 60 za jelov prebiralni gozd na rastišču I. lionitete, kjer so zastopana drevesa do vključno 40 cm premera. V 1. vrati navaja Število dreves po ha; I. deb. i-azred n..... HL „ „ IV. „ „ , 1425, to je 5700 : 1 . 525..........2100 : 4 . 255..........1020 : 4 . 146, „ ,, 580 : 4 (računska pomota) Skupaj . . . 2351, to je 9400 : 4 Vzemimo še en primer za bukov prebiralni gozd, kjer so zastopana drevesa do 80 cm premera na rastišču H. bonitete, Na str. 91 navaja avtor sledeče število dreves na ha po debelinskih razredih: (napaka na str. 27) L deb. razred . . . 556, to je 4450 :S n. t) (J ^ 1 . 18S, n „ 1500 : 8 HI. fj rr . . 83, n „ 660 :8 IV. ^t M . . 45, >1 „ 360 :S v. TI T» . ' ^ 29, M „ 235 1 8 VI. ti Tt . 20, T» TI 160 :8 vn. TP IT . 15, ft „ 116 :a vm. ti t. . . 12. JT „ 93 :8 Skupaj. , . : 94S, tO je 7574 :8 Iz gom;^ primerov se vidi, da so števila dreves po debelinskih razredih prebirainega gozda računski izvlečki iz, avtorjeviii tablic za enodohni gozd Ker je Število dreves v prebiralnem gozdu osnovni in najvažnejši element, je z določanjem števila v bistvu že dana celotna sestava tablie. Bežna anaJiza Številčnih podatkov nam pokaže, da so -tudi skoraj vsi ostali dementi prev^ti iz tablic za enodobne gozdove. Razredna zaJoga lesa je n. pr. produkt iz števila dreves (vrsta 1> in kubature razrednega drevesa (vrsta 5). Ker ^em podrobnejšo analizo teh elementov podal v že omesnjenem ilanitui Gozdarskega vestnikä VIII/6—7, mi tukaj ni potreba ponavljati teh stvari. Opazimo pa neko raaljko glede na tablice za enodobne gozdove, in sicer' v pogledu prehodnih dob. Prehodne dobe, naivedene v tablicah za prebiralne igozdove, niso iien.tične a tistimi, ki 90 navedene v tablicah za enodobne gozdove. Sama po sebi je taka razlika sicer popolnoma opravičena, toda mnenja sem, da način izvajanja teh raaük ni posrečen. Avtor je namreč v tablicah za prebiralni gozd skrajšal prehodne dobe za I. debelinski razred, sato pa je na mnogih mestih povečal prehodno dobo za višje debelinska razrede, zlasti za 11. debelinski razred. Zdi se mi, da je takšno ravnanje popolnoma neupravičeno, kajti v prebii-alnem gozdu je drobnio drevje vedno podvrženo relativno močnejseonti .zasendeniju kalcor mlade modobne kulture. Nasprotno pa ima močnejše 'drevje v prebij'alnem gozdu svobodnejši prostor, zaradi česar ima večji ■debelinski prirastek in ki-ajšo prehodno dobo kakor enako debelo drevja v •enodobnili sestojih. Potrebno je še, da z nekaj besedami omenim.o ostale dele tabelarnega ■dela knjižice. Na straneh 60—80 so navedene donosne tablice v pravem pomenu te "besede za. jelko, posebej aa vsak bonitetni razred in posebej za vsak tako imenovani zrelostni razred. V konkretnem primeru je pojem »zrelostnega razreda«: pravzaprav izveden iz pojma obhodnje, kakor ga uporabljamo pri gospodaren ju z enodobnimi gozdovi Skupno dolgost obhodnje je avtor razčlenil na prehodne dobe aa. posamezne debelinske razrede, kakor je bilo že omenjeno v mojem prvem članku o donosnih tabUcab, Vkijub temu se more pojem zrelostnega razreda koristno uporabljati tudi v prebiralnen-i. ^ozdnam gcspodarstvu, kajti pri urejanju takih gozdov mora biti jasna odločitev, do katere n^ajvedje debeline se namerava gojiti drevje v preba-ralnem gozdu. To največjo debelino moremo označiti tudi z zrelostnim •debelinsldin r^redom. Enako so na straneh 81^102 navedene donosne taibhce za. bukove pre-"biralne gozdove. Tablice na straneh 103 in dalje imajo resnično vlogo »hitrega raČu-narja«. Izvlečki iz donosnih tablic so preračunani za potrebe praktične uporabe. Tako je izzračunan »letni pridelek«, pod katerim raziuneva avtor letni prirastek. Te tabele bi se m»gle uporabljati za izračunavanje letnega «tata, če bi bili dani ostali pogoji za praktično uporabo teh tablic v ta JI amen. Končno je avtor dodal še tablice za mešane sestoje jelke in bukve v raznih razmerjih jmesi, ki pa so tudi računski izvlečki iz donosnih tablic ^ prvotnem pomenu te besede, m, KOMENTAR Ko je leta 1947 izšla prva izdaja tabHc za prebiralne gossdove, jih je -velika večina goidarskih strokovnjakov sprejela z velikim nerazumevanjem in rezervo. Mnogi eleinenti teh tablic so bili v očitnem nasprotju z izkustve-oiireu dognanji glede prebiralnega gozda, toda zaradi prevelike strokovne saposleoDSti nismo imeli časa in zbranosti, da sft poglobimo in odkrijemo raÄloge nesitladjiosti praküEnili izkustev in teoretskih zahtev, Id jih vsebujejo tablice za prebiralne gozdove. Omembe vredna je tudi okolnoat, da razen tablic ing. Sušteršiža ne poznamo nobenih drugih donoanih tablic za prebiralne gozdove in da so te tablice prvi poskus, da se obvlada ta materija. Ni nobenega dvoma, da praktične naloge arejajija prebiraJnih gozdov tako rtkoc zahtevajo, da se sfötavijo tako tablice tudi za. prebiwälne gozdove, kaJcor jih imamo za eno-dobne. Toda tudi pri narodih, kjer je prebirabio gospodarjenje v praksi in teoriji najbolj napredovalo — pri Francozih in Švicarjih, ne oajdenua v strokovni literaturi nobenih znakov, da. bi pripravljadi sestavo donosnih tablic za prebiralne goedove. Zato tudi ni bilo mogoče primerjati ŠuSter-Sičevih tablic s taiblicami katerega druga-ge avtorja. Zlasti sledeči elementi so vzbujali sum in odpor proti uporabi šušter-Sičevih tablic; a) previsoko število dreves na enoti površine; b) prev^ka iesna zaloga; c) obliita diagrama, akü se hektarska leaiia zaloga rsizvrsti po dehe-linsidii razredih. Praktična izkustva, pridobljena v neštetih dejainskih iz-merah na terenu, so kaaaia, da ima diagram lesne zaloge obliko binomskt krivulje, medtam ko ima ta diagram po tablicah obliko pravokotnega tri-itota, kjer je hipotenuza izkrivljena črta,, ena kateta pa leži na absci.sni osi: d) položaj frekvenčne krivulje. Nameravam se omejiti samo na komentiranje teh Štirih pojavov, čeprav bi se takidi posebnosti našlo še več. ai) Komentar glede števila dreves po hektaru. Iz prednje analize sano videli, da je število dreves v tablicah računski izvleček iz tablic za enodohne sestoje. Avtor torej domneva, da najde v prebiralni strukturi gozda prostor ravno tolikšno število dreves kakor v gos-tem enodobnem. sestoju. Pri tem pa v uvod'nem delu priztiava in računa s tem, da je drevje v prebiralnem gozdu bolj vejnato kakor v enodobnem, ne upošteva pa, da je ta pojav mogel nastati le ssaradi manjše gostote, manjšega Števila dreves jia površinski era?ti. V svojem teoretskem, računsko-tehničnem izvajanju je avtor prišel v oötno nasprotje 2 biološko stvarnostjo. Biološka nemožnost tako velikega števila dreves je posebno očitna, če se ozremo na prebiralne gozdove z majhnimi debelinami. Ako poskužamo biološko anaiizirati tablice n. pr, na str. 60, prideäfto do spoznanja, da «a.bsolutno ni pogojev, da bi moglo v tako gostem sestoju uspevati tolikšno število dreves I. in TI. debelinskega razreda. Pri tako močno zastopanem III, in IV. debelinskem razredu se mora zadušiti drevje nižjih debelinskih razredov. b) Komentar glede višine hektarske lesjie zaloge. Visoka lesna zaloga, ki je navedena v tablicah, je neposredna n^ate-mationa posledica visokega števila dreves. Medtem ko nešteta praktična izktisLva dokazujejo, da iinore imeti gozd prebirahie strukture 2 najmioČnejsiini drevesi do 40 cm premera lesno salogo med 200—300 ni" po ha, pa a^vtor navaja znatno večjo lesno zalogo. Avtor se je očitno zavedal težav glede utemeljitve tako visoke hektarske zsioge. Zato omenja'večkrat, da pomemjo številke v tablicah idealno stanje, ki ga v praksi ni možno dosera. Sklicuje se tudi na, izkustvo pri uporaJbi donosnih taJilic za enodobne go^idove, kjesr je v praksi zelo redek piimer, da imajo živeči gozdovi večjo zarast od 0,8 ali 0,9. Vendar pa je treba pripomniti, da višina lesnih zalog za zarast 1 kakor jih navajajo nemške donosne tablice, niso teoretsko izračunane, marveč povzfete iz na-reve. Iskali so sestoje z največjo zarastjo, jim jma, jednom reču ^Norrnalwaldt u smistu klasične njemačke Štkole iiredjivanja šuma. Ra.zlika nomialnc jednodobmc. šume i prcborne šume je po mašljenju ing, Suäter--äioa jedino u tome, Što su dobili razredi pa i njima odgovarajudi liablinski razredi tako jiaiko jzmešitn), da su na svakoj malo vcčcij povräini Kastupani «vj deblin.ski ' i dobni rMPodi. Ove tablice pokazuju suvišc veliki broj sfabab na jedinici povriinc i suvišc TRliku drvo.u adihu; diagram dmie zalibe, raičla.njSne na deblijiske rajsrede, ima po SustorSiČu formu trtxkuta, dok prebome šume imaju diagram bljio-m-ske krivulje; frekvenčna krivulja je 6stfUa da visi u vazduhu, dok s& u stv.a-miin pre-bornim Šumama oslanjaju na apscisnu os. Tako avtor tsiblica nije predof.io idealnu prebomu Sumu, vego starejäih name-ščmcev, ki M že zaslužili pravico do pokojnine. Treba je vzgajati nove sadre. V šoli sta sedaj 7.. in 8, akupina gojencev. Rajanak med obema skupi-najna je 3—4 mesece. Vsake tri do štiri mesece konča šolanje po ena aku-pina ia gre v prakso, da napravi prostor naslednji skupini, ki šteje 25—30 novih gojencev. Pouk v šoli traja 7 mesecev, praksa na tenrenu pa 5 mesecev, nabo sJedi zaključni izpit, Te dni ima Šola poleg rednih gojencev Šc 26 gostov iz 5. skupine, ki so po opravljeni terenski praksi prišli k aaključnemiii izrpitu. SploŽni de^ izpita SÖ napravili že ob koncu šole^ strokovni del pa polagajo te dni, in sicer iz zakonodaje, ixmere lesa, izkoriščanja, gojenja in varstva gp«dov. Odličnih ni bilo, prav dobri 4, dobrih 14, zadostni 4, padli so 4. Izpiti so sicer važna zadeva, ki pa še dalsČ ne pomeni vse — meni ravnatelj šole inž, Mazi, — Vzgoja pomožitega gozdarskega kadra ni lahka. Iz dosedanje prakse itmamo iakušnje, na podlagi katerih lahko opredelimo gojence v tri kategorije. Nekateri gojenci so »tečajniki« po poklicu.. Končali so že razne tečaje in ae bodo tudi po tem izpitu skušali odtegniti gozdarskemu poklicu. Ti so odpadniki. Navadno pri izpitih niso slabi, saj imajo v uč^ju dobi-o rutino. Druga kategorija so mladi dečki, ki jih je gozdarstvo zamikal», toda se z njim niso aeznamli od blizu. Ko posaieje spoznajo, da se njihovo življenje nujno odvija skoro samo v gozdu, daleč preČ od mesta,-se kmalu skušajo rešiti iz te stroke, ker niso dovolj navezani na prirodo. Podobno tudi prva kategorija učentev nima smisla za prirodo. Končna pridejo oni, ki imajo veselje aa gozdaiTski poklic. Največkrat so to Usti, ki so že odslužfU vojaški rok, a/f so priSU v šolo naravnost od gozdnega dela, a/i pa so sinovi naSih ie delujočih logarjev in gozdarjev. Predavanjem sledijo z največjim zanimanjem, ker najdejo v nßh potrdUev marsičesa, kar že vedo ali vsaj slutijo. Navadno jim gre učenje nekaj težje kakor ostalim, sišolanimi. Z železno voljo premagujejo težave pri učenju, ki pa ga temeljito prede/ujejo in se jim znanje solidno usede. To sc ljubitelji narave. Gledajo jo z odprtimi očmi in pazljivo motrijo vsa njena dogajanja. Na ekskurzjah postavljajo vprašanja tako, da je za odgovor treba * Preden stm čla-tiek oddal uredništvu, sem naprosil ravnatelja niž]e gozdarske k>!e v ICromberßu inž. Mazijti. nai ga pregleda. Vse njesove p^ripombe. fi katerimi se stun jam, so uvrScone v članek v poševndm tisku. P1 .S C C preminleke. Vse, kar vidijo in sliSiJo, primerjajo s svojimi opBzo-venji in skušnjami. Uiiitek je poslušati strokovne razlage, ki' jih ds-jejo svojim bolj učenim, ioda naravi odtujenim sošolcem. Taki absolventi šole so tudi na terenu zelo dobri m 2 us-pehom opravljajo svojo odgovorno terensko službo. Kolikor je potrebno manje, najmanj v toliki meri je poteiezem. Tako sem našel nekega logajrja pri gozdni upravi Bistra, ki je rizredno dobro opazÜ, kako priroda zahteva izmenjavo drevesnih vret, Čeprav tega ni mkjer čitai. (Jelkov gozd se tajai prirodno spreminja v bukovega jji je posredovanje Človeka brez učinka).* Rezen teoretičnega potika je važna tudi praksa, preden učenec opravi končni izpit. Na praksi naj bi nas«/ po(rdi7o za vse, fcar je slišal šoli^ in si s tem znanje poglobil in utrdil. V tem pogledu se je doslej pogostokrat greš(7o. Ob površno zastavljeni nalogi in ob stalni borbi z vprašanjem prehrane in stanoi^anja, cesto brez luči ter ob slabi preskrbi z obutvijo je praktikent pri delu pokazal slab rezultat. Sevsda je ob premajhnem zanimanju poklicanih in pogosto Irrez vsake podpore v strokovnem oziru tudi rezultat dela pičel, če ne celo negativen. Da je pri takem načinu izvrševanja prakse in tudi pozneje že kot nastavljen /og£rr, marsikdo, fci je imel vse po|oje za dobrega logarja, izgubil veselje do poklica, je delno razumljivo, Do zdaj so učenci kromberške šole v praksi še največ pridobili pvi tak-sacijskih delih — seveda pri tem ne pozabljamo častnih izjem tudi pri gozdnih upravah —, kjer so pri premeru lesnih gmot gozdovih naše Koroške, Štajerske in Dolenjske ne le obogatili svoj^ znanje, temveč tudi mnogo pripomogli pri izvajanju teh terenskih del. Kof svojevrstno posebnost pa naj omenimo prakso učenca, ki w ga postavili za kürirja in je ob sobotah morai gozdarju prafi pisarno. Verjetno je bilo to lažje, kakor da bi- ga bil vzel gozdar s seboj v gozd in ga tj: vaj al v njegovo bodoče delo. Na srečo fo ni dolgo trajalo in je primer ostal osamljen. So določena nač&Ia, po katerili se moramo ravnati, če hočemo priti do res dobrega kadra. Nižji gozdarski kader mora biti posebno inoraliip na višini. To niso delavci v tovarni, kjer je Tiadzorstvo nad njimi zmeraj mogoče. RamDal]ivo je, da je treba predvsem izključiti ljudi, podvržene alkoholu, nepoštenjake, neresne in lahkoird^elne te-r gospodovalne. Zavedati se moranio, da enoletna pa tudi dveletna šola sama ne more popolnoma oblikovati .značajev ljudi, ki So potem bolj aH manj prepuščeni samim adoL Tudi ne gre jemati v aolo dečkov, ki so gozd komaj videli nc pa spoznali. Gl&dc .^.priroduega« spreminjajijaj jelovcga gozda v bukovega, pri čemer naj bj bilo -pOÄi-edovMje SlovcJta brez učinka, je zadevi jiejaaaa in nedokazana Resda., je neko spriiitiinjanjc v smčslu menjavanja med bukvijo in jalto, ko ■pretesne zd-aj ta zdaj ona drevesna vrsta v nekem staliioiii kol obar jen ju (alternaciji), toda adj sc, d.i je takiiio menjavanje v mejah pogojev, ki jih poleß -prirode ustvarja 6!o-vek s svojim sosipodarstvom. IshcKliäce za tak^nfl opazovanja ni zanesljivo znaivo. Ali j« dognano in dokaitano, da jc bil jdov gozd na določenem rastišču primducga izvora? Bolj verjetno se 'nam zdi, da jc našita,I iz cistcfia bukovega ßozda pod človeškim vpbvom oziroma vsaj iz mešanega bukovega-jelovega gozda, kjer je jelka prevladovala po,d (fosrpodarskim vplivom. Da se tukaj prirodno obnavlia bukov gozd, ni nič Čudnega, saj ie to »povratek k «aravi« — k prvotnemu, ra,ravmm pogojem ustreanemu stanju. — V okviru naravnega mežanega .yozda bukve in jelke (Fafietum ab.ete.tosumi se res opazuje določeno količinsko in prostorno nihanje med bukvijo in jelko, toda je v okviru istega v&geiacijsltc\ga tipa, pri čemer pa še količinsko razmerje obeih vrst v mejah določenega kompleksa bstveno ti c spreminja. Zanesljivo sodbo o tem problemu bo mogel dati Je znanstven poskus. Tudi: preučevanje pragozdne vegetacije bi ctalo zaniimve rczujtate za presojanje tega. vprašanja. . n j TJ rad n 1 ä t vo Ski-ajna spodnja siaroslna meja bi morah biii po donedaiijih-izkaSnjah, dopolnjeno 18. leto. VeČ,letne izkušnje inž. Jurja Kosovi^a na nižji gozdarski šoli v GkspiČii, ki je dfiiovaJa po osvoboditvi pa do srede 1. 1950., so zelo zaniinive, ker se skoTO popolnoiEa ujemajo s pogledi inž. Mazija, Tudi v Gospiču so sprejemali gijjence v starosti 16—40 let, brez predhodne prakse. Pokazalo se je, da ee gojendi, ki so -po končajie-ui šolanju odšli na odslužitev vojaškega-roka, po večini ne vračajo veČ v stroko. Pri večini, ki je ostala v i^ozdarski službi, pa ni veselja do stroke. Zato je odslej pogoj za sprejem v nižje gozdarske šole v LR Hrvatski -odslužen vojaški rok. Prednost imajo oni, ki so že nekaj let v gosdarski službi, nimajo pa teoretske izobrazbe. "Enake pogoje imajo tudi v LK Bosni in Hercegovini. Pred vojno se Je taiko pri državnih gozdnih upravali kakor tudi pi'i upravah iraovnih občin na Hrvatskem in v Slavoniji vzgajal Ingarald kadet-na svojevrsten način. Pn izkušenem in sposobnem logarju je nastopil prakso po en kandi-dat, star 17—25 Jet, domačLi, ki je iniel voljo do logar-sJiega poklica. Skoai dve leti je imel kot logarski vajenec {vježbenik ali praktikaiit) in tudi kot -logarjev pomočnik priliko spoznati in po potrebi tudi voditi vsa dela gojitve, vai-stva, odkazovanja, sečnje ter tudi režijske izdelave, id v slavonskem gozdu nikakor Tii preprosta. Vajenec je navadno sianovaJ doma, vršil pa jie v drugem letu po potrebi pomožno logarsko službo, tudi iiopoLnoma sanijosto^^no. VodiJ je ves čas službeni dnevnik. Plačo je prejemal v obliki dnine, kadar koU je sodeloval pri gozdnih delih ali pa kot logarjev pomočnik. Obenem se je učil iz primerne strokovne literature ter imel pravico po dovrgem dveletni praitsi polagati pred komisijo pri. upravni oblasti druge stopnje izpit. Tako so dobivali kader s solidnim praktičnim znanjem, Id je bil vnet za svoj poklic.* Ne škodi, če pogledamo malo tudi v preteklost. Še nektlanja enoletna nižja gozdarska šola v Idriji je dala lepo število dobrega kadra. Šoia pa je zahtevala predhodno enoletno prakso ta odslužen vojaški rok ter enoletno praktično delo po končanem šolanju. TaJt sistem se je pokazaJ dober Iz objavljenega poročila nižjeavstnijskeRa gozd^irskega ijispcSklor&ta za 1Ö45 do 1949 vidimo, da v Avstriji ukinili svojo inajio staro srednjo ßoadarsko ädo v Brucku ob Muri, Razen gozdarske fakultete imajo ie dvoletne jijžje gozdarske šole. Od kandid^itov /i to šolo zali te vajo osnovno šolo in dvoletno predhodno gozdarsko pndcso. Po končanem dvoletnem šol^iju in dvoletnem pralc-Mčne.m delu polagajo praktični drf,a^■T^i i/.pit. Za potrebe pomoSneEn gozdarskega kadra nižjeaVfttrijiike dežele spo-ejcma dvolutna zvezna šola v W-aJdhofemi a, d. Ybbs letno 20—23 gujeiiccv. Zvazno mimstretvo ju odredilo 1. 1940. izpit üa k-andidate za to salo, h kiit ekranu ■se je priglawio I7ö praktiikantov. Pri i^ltu je bilo od 175 kandidatov % izbranih za sprejem v Jolo v teku naslednjih 4 Ifrt t. j, 1949, 1950, 1951 in 1952. Ostalih 80 kandidatov pa ima upanje priti v äcrio-leta 1953, in pozneje. Ob toLÜkänem štc^-ilu kandidatov -in tolikšni izbiri je bil inšpektorat mnenja, da bi bilo umestno 'podaljäati učno dobo. Razumljivo je, da tukaj navzlic izrcdtio mo£ni izbiri ne more'biti nikaJdh izgub v potdicu. Kdor jc dovršil SoId, ne «aipusti več stroke. P i, 3 e o Ministrstvo za gozdarstvo LRS ravno sedaj obravniiva vpražanje reorganizacije nižjega strokovneßä Šolstva in bo podaljšana učna doba v nižji [jozdarski Uredništvo pri nas, pa tudi drugod, v Švici iJi Nemfiijj, kjer ponioini gozdarski kader doteka ia vrst najboljših gominih delavcev. Ti so žli skoz ogenj preiakušnje. Med njimi nj veČ beguncev. To naj bodo najboljši gozdni delavci z odslu-žemm vojaškim rokom ter s poaebao, vsestratisko delovno prakso pri določenih gozdnih upravah. Pri tej eno-letni praiksi naj imajo nekako večerno šoto, kot pripravo za vstop v enoletno nižjo gozdarsko šolo, da po' stanejo res prekaljen in sposoben kader. Pokazalo se je namreč v današnji enoletni mžji gozdarski šoli, kamor prihajajo gojenci, ki so že davno zapustili šolske klopi, dä, potrebuj&jo po 2—3 mesece, preden se jim posreči priti v pravi tek z učenjem in slediti predavanjiom. Večerna Šola naj bi obsegaJa. le sj>lošne predimete in bi bila uvod v pravo šolanje. Načia šolanjpi, kakor je bil doslej pri nas v navädi, z mladino 16 let, kt ni navezana na na svoj bodoči težki poklic, pa mora kmalu po končani soli še TI a odslužitev dvoletnega vojaškega roka, je bolj loterija, kjer zadevne komaj vsiaika tret^ä srečka. Značilnost pomožne gozdarske službe se tako močno razlikuje od vaeh ostalih dejavnosti, da moramo skrbno iskati in tudi najti najpravilnejšc pot za vzgojo tega kadra, ki se mnora nujno razlikovSiti od načina v^oje ostalih kadrov. rZVADAK Uzgoj pomodnog sumrtrskoa kadra Na osjiovu dosadaiijih iskustava pisflc predlaie, da sc za. iiQenike nizih šmnarskih skola uzimaju ka-ndiidati si odsluženim vojnlCkim rekom i bsr sve-Stranoni j&dnogodiSnjom SLim^irskom prak&oni, Kandid-iiti noka budu po mogut-nostl a« redova najboljih šumskiih radnika. Tako če se dobiti proveraii i svoroe pozivu odan kadar. RfiSUMfi Porniiitiufi du cadre forcstier secondairi; □'a.pris les experiences scquiises, t'aiitciir propose que Ics dlevcs des (icoles turestiferes secondajires soivent rccrvites parnvis -las candidats qui ont deja faiit leuj- servTce militaire ct qui Ont aussi travailli an moins^ un an en forčt. Aussi serait il preferable que ccs candidate .soivejit choisis parmis les meillcurs ouvricrs fore.'stiers. De cette manitre on nrTivcrd a former un cadre bien expcrimente et vnuč ä sa vocation. STELJARJENJE KOT GOZDARSKO-KMETIJSKI PROBLEM Ing. Mflrtin Čoki (Ljubljana) Vse do nedavnega, še predea je silen dvig gospodarstva in posebej tindnatrij e napravil iz gozda vir ene njeniii najbolj va»nih siirovin, leaa, je taüa. zgodovina gozdarstva tako rekoč zgodovina odnosov med gozdarstvom in kmetijstvom, ki je odločilno vplivalo na razvoj gozdov v preteklosti in na njihovo sedanje stanje. Omenjamo samo krčenje gozdov in njihovo spreminjanje v poljedelska zenJjišČa v vseh dobah in krajih, vedno večje sečnje lesa za drv.a v vedno številnejših kmetijskih domačijah, gozdno pašo v planinah ter stdjarjeiije v vseh pretežno km.etijakih predelih. Ti odnosi so bili skosd stoletja predmet spora med gozdarjem, ki je v pretiranem, in brezfnačrtnem izkoriščanju gozdov gledal njihovo uničevanje, ter med kmj-üjcescn, ki se v tem izkoriščanju ni dal'motiti. Če pa je gozdarju u-spelo vsaj deloma uveljafviti svoje poglede na temeljna vprašanja krčenja goadov in gozdne paše, pa tega ni moČi reod za steljarjenje. Steljarjenje je še dandanes huda rana naäili lonečkih gozdov, neštetokrat načeto pa nikoli rešeno vprašanje. Krivdo za to ni moči pripisati gozdarjem, ki so vselej in ob vsaki priložnosti opozarjali na škodljive posledica Čezmernega ste-Ijarjenja, stavili vrsto predlogov za njegovo omejitev idi tega moči šteti prej za škodljivo kakor za kojrisLno dejavnost, Izjema je seveda odstrajijevanje plevela v času pomlajanja gozda, s čajem, da se mlaj reši plevela, 5. VpJl\' steljarjeiija ua rast go'zda Po vsem, kar je bUo rečeno o pomenu stelje kot gozdnega gnojila, kot regulatorja talne vlage, kot talne odeje in tvorca sprsteiune, ne more hiti dvoma o tem, da steljarjenje negativno vpliva na rast gozda v večji ali manjši meri, pač po tem, kaJišno je rastišče tei' s kakšno intenzivnostjo in na kakšen način se izvaja. RazFumljivo je, da bodo posledice steljatrjenja manjše na dobrili tleh, kjer je zalogia, rudninskih snovi obilna in teze izčrpljiva, nadalje v višjih legah, kjer pade obilo snega in dežja, ter konEno na vlažnih osojnih straneh; večje pa bodo na slabŠLh, na hraniUli že itak revnih tleh, nadalje v nižjili legali s pičlimi padavinami ter na euhih prisojnih straneh. Usodno pa je, da se najmočneje steljari ravno tam, kjer steljarjenje gozdu najbolj škodi. Največ stelje se porabi v slaiborodnih področjih, kjer je treba njive najbolj gnojiti in kjer prav zaradi tega prevladuje živinoreja nad poljedelstvom, Večja je poraba atelje v sušnih nižinah s hlevsldm gospodarstvom kakor v deževnih planinah s pašnim gospodarstvorn, močneje se steljari nadalje v snhih južnih legah, kjer je stelja pfej suha, kakor v vlažnih severnih legah. Razumljivo je nadalje, da bo steljarjenje jsa gozd tem škodljivejše, čim intenzivneje se izvaja, to je, čim pogosteje in čim temeljiteje se grabi stelja. Najbolj pogubno za gozd je vsakoletno grabljenje atelje, ko zadnje listje še ni preperelo in ko voda iz njega še ni izlužUa rudninskih snovi. Težje so nadalje posledice za gozd, Že poleg zadnjega listja grabimo še sprstenijio do gole prsti, kakor pa Če se vselej grabi le zadne listje in pušča spratenina. KaJtor so imlična rastišča, jia katerih se steljari, in mere steljaj-jenja, tako raalični šo tudi Številčni podatki o izgubi na ptirastku lesa zaradi steljarjen^a. Tako navaja Scliwerdtfeger (6) naslednjo Erlbeckovo primerjavo dveb enako starih borovih gozdov na enakili tleh, od kateriii je bil eden at«ljarjen, drugi pa r.e: lesna srednji srednja bonitetni gromada temeljiiica prejnoer višina razred m' m^ cm m steljarjeni gozd 96.5 0,0113 13,0 9,5 V—3 nesteljarjeni gozd 19'i,7 0,0212 16,4 14,4 111—8 K li et sc h (1) omenja, da jc prirastek lesa v državnih gozdovih na Bavarskem, kjer se še najbolj zmerno stejjari, padel za 30»/(i, kar pomeni glede na veliko površino gozdov ogromno izgubo. V steljarjenih zadružnih gozdovih prirašča le 3 m'' namesto'možnih Bin"^ ter je torej izgubo na prii-asLhu računati s 40o/o, Stanje kmßckih steljai'jenih gozdov pa je Jia-ravnost parazno, saj dajejo letno le V^i—'/t kilvenčaste.ga, malovred-iiega lesa. S steljarjenjem so bili nekdaji.ji hrasto.vi gozdovi ätorovci po-ne-kod spremenjeni v navadna grmišča. Na Bavarskem naj bi bilo po Schmidtu (5) 180.000 ha pretežno borovUi gozdo-v, v kaftexih prirašča na leto le 1 do 2 m" na ba namesto 3—5m^ letna izguba na prirastku pa na j bi l)ila poJ milijona m^« lesa, Tl gozdovi- (Schmidt jUi imenuje aKriip-pelwald«) vedno bolj izgubljajo značaj pravih gozdov. To stanje naj bi bilo posledica seeenj na golo, monokultur iglavcev ter steljarjenja, popraviti pa M se dalo marsilije le še s temeljito obdelavo in apnjenjem tal ter z vnašanjem grmovja in drevja, ki popravlja tla. Po drugih avtorjih se je pilrastek lesa v gozdovih z vsaitoletnim grabljenjem stelje do dajtes i;nižal za SO^ o, v gozdovih s aestletnim turnusom v grabljenju stelje pa za lOV«. Rubner (4) navaja tudi primer, ko ss je bukev na poskusni ploskvi po 20 letih vsakoletnega steljarjenja začela sušiti. Po Ugrejio-viču (7) naj bi se steljarjenje dopuščalo le na poviržinah, ki niso jiame-njone proizvodnji lesa, V splošnem se računa, da zdrknejo steljarjena gozdna zemljišča za 1—2 bonitetna razreda navzdol. Čeprav smo navedli le nekaj primero.v, kako vpliva steljarjenje na prirastek ni moči zanikati ogromne izgube na prirastku kot posledice steljarjenja. Proces padanja prirastka pa se na tej meji Še zdaleč ni ustavil. 2;i\'inoreja stalno narašča, z njo naraščajo potrebe po gozdni stelji, s pospešenim steljarjenjem pa nadalje pada prirastek lesa. Toda ne sanap prirastek lesa, z njim pada tudi donos gozda na stelji, to pa sili kmeta k vedno intenzivnejšem grabljenju stelje. Izguba na prirastku ni le količinska, temveč tudi kakovostna. Steljarjenje, ki vodi do osiromaaenia gozdnih tal na rudninskih snoveh, do njihovega izsušenja in splošnega poslabšanja, vodi hkrati Ludi do sprememb v drevesnih vrstah od zahtevnejših in vrednejših do vedno skromnejših in rtia^^jvrednih. Na izčrpanih bukovih tleh začnfe prevladovati bor, maraika-teri steljajTjeni borov sestoj pa se je že spremnil v resavo. Stegiijeno vzrast in dolga, ravna, gladka debla v ntisteljarjenih gozdovih zjirnenjajo v ateJjar-jenih nizka, korenasta vzrast ter kriyeneasta, grČava, z liSaji poraala debla. Oslabljeni steljarjeni gozdovi ao končno v velild ni«ri izpostavljeni nevarnosti mrčesa in glivnih bolezni, kar nadalje znižuje prir^tek lesa tako po njegovi količini kakor vrednosti. V .meSancm hiiaisbo vtm i,n gabrov e m SOJsdii je bil posekan gabör. Na ste-Ijarjamh tleh ae je pojavil pamladeJt rdečega bora. Vražji kamen, pri Črnomlju. (Foto; inž. V. * S tem pa še ni rečeno, da steljarjencmu grozdu ni pomoči in da. ga zaradi tega nima pomena reševati z omejitvijo steljarjenja. življenjska, moč gozda in njegov vpliv na tla sta silna. Po Rubnerju (4) se ste-Ijarjeni gozd že v nekaj desetletjih docela popravi, ce se v njem opusti steljarjenje. Za to potrebna doba pa je aeveda v veliki meri odvisna od izčrpanosti in stanja tal, do katerega jih je privedlo steljarjenje/ * Kako steljairjEiijo zcln jztrpa rodovitnost tal, naj pove mulednji primer: V med ji murski vasa. Vukan&vec je še precej j^oTidov rw siobofcih tleh, ki jih pa kmetovalci že dasetletjii zelo močno stdjarijo. Na krče vini takega stcljarjenega gozda je zcmJja i^početka zelo nororiovitna in jo morajo sk^ozi 20 let inteTizivno gnojiti, da &e talca krčevina, popravi in da daje za one kraje zadovoljive dnivosc, kakor jih daje ostala kmetijska obddana površina. Nasprotmo pa je spi osno 2118110, da so krSevine na takih tleh, kjer ni bi! steljarjen, dolga leta že takojr po krčitvi rodovitne tudi brez gnojenja. Uredništvo 6. Gojdaa stclja v kmetijskem obratu Gozdna stelja je v kmetijskem obratu najbolj primitiven nadomestek slame kot najboljše stelje. 2 gozdno ateljo gre predvsem že v hlevu mnogo gnojilnih snovi v izgubo. Iz članka ing. Urbasa (S) posnemamo, da je lüOkg slam-ne stelje v pogledu vezanja živalskih odpadkov enakovredno 200 kg bukove, 285 kg sinreko.ve, 330 kg borova, 125 kg mahove, 62 kg pm-protne, 400 kg resne ozM'onia borovničeve in 34 k^ šotne stelje. Od gozdne stelje dosega oziroma presega steljno vrednost slame le praprot, ki je poleg ■ tega na rudninskih snoveh najboJj bogata gozdna stelja in v vseh ozirih aia najboljših vrst stelje. Ostala gozdna stelja, zlasti pa iglasta, v veliki jneri zaostaja za slamno steJjo. Tudi v vezanju gnojnice zaostaja gozdna stelja za slamo in šoto, saj veže 100 kg gozdne stelje povprečno le 220 kg gnojnice, medtem kc je veže lOO kg slame 2i0 kg, 100 kg šote pa kar 900 kg. Ker se gozdna stelja neenakomerno pomeša z iiVaJskimi odpadki, se prL razpadanju gnoja tia njivi tvorijo kisline, kar vodi k zakisanju njiv, zlasti tistih, ki so že itak revne na apnu. To pa zlasti znizuje pridelek žita, repe In detelje. 2 gozdno steljo se nadalje prenaša na njive raznovrsten plevel in mrčes. Vrednost gozdne stelje js Še zlasti nizka, če se nabira in spravlja mokra, Itar se le prečesto dogaja. Takšna stelja se kaj' hitre» vname ter rojiogo izgubi na svoji vrednosti, tako kot stelja kakor tudi kot bodoči gnoj. Spričo talio velike škode, ki jo povzroča steljarjcnjc gozdu, in spričo razmeroma majhne vrednosti gozdne stelje v kmetijstvu se smemo upravičeno vprašati, aU je gozdna stelja v kmetijskem pbratu res nenadomest-Ijivai ali pa bi bilo mogoče njeno uporabo omejiti če se ji že ni mc^Če docela odreči. Pri nas pvefvladuje prepričanje, da to ni mogoče. Tega prepričanja ^ bili tudi drugod. "Vendar pa so nasprotni dokazi dandanes že močno oma-jaU to vero. Tako se po K 1 i e t s c h u (1 > v Nemčiji steljari v večjem obsegu le še na' Bavarskem, zlasti v pokrajini Spessart, in pri najmajajših kmetijskih obratih, kjer prevladuje živinoreja nad poljedelstvom, gozdov pa je malo. S tem pa še ni rečeno, da je pridelek na teh kmetijah, ki se še danes poslužujejo gozdiie stelje, kaj večji kakor pri kmetijah, ki so se tej stelji odpovedale. Recke (3) ugotavlja, da je v Vzhodni Nemčiji zelo cesto naletel na polja, kjer je rŠ na veliki kmetiji dala dvakrat tolik donos v zrnju in slami, kakor na sosednji enaki zemlji malega kmeta. Printer Nemčije z večjim odstotkom in manjšo rodovitnostjo poljedelskih zemJjiši nam dovolj zgovorno priča o pogrešljivosti gozdne stelje v kmetijstvu. 7. Steljarjenje v Sloveniji Cepitev in drobitev kmetijskih posestev v mala in najmanjša posestva ter pretežno travniški in pašniški značaj kmetijskih zemljišč (od kmetijskih površin je skoraj VOVo travnikov in pašnikov) sta tudi v Sloveniji pogojevala in pospeševala razvoj živinoreje. Ni je skoraj Itočarije, ki ne bi redila kakšnega živinčeta, pa četudi ga pase ali mu kosi ob poteh in gozdu in četudi nima koaa gozda za nabiranje stelje. Po M a s t n :a k u. (2) ži\dna tudi ni pravilno razporejena ter je je tu preveč, tam premalo, živinoreja se tudi dandanes skuša razširiti preko razpoložljive krmske baze na račun goadov, ki naj bi se skrčili in spremenili v pašnike. Na. račun gozdov naj bi se s teia razširila tudi steljna bajia. ,Z dr'u.gimi besedami, obstoja; perspektiva) za Še intenzivnejše steljarjenje in s tem za nadaljnje poslabšanje naših gozdov. V Sloveniji se intenzivno steljari že dolga stoletja, saj je že gozdni ■ red sa Vojvodino Krmijsko z dne 23. XI, 1771. prinesel posebne pi-edpise glede nabiranja stelje in pod kaznijo enega zlatjiika prepovedal kositi steljo ter jo grabiti z železnimi grabljami. V celotni površini ok, 500.000 h-a Donos slame je na peskamem dctu njive za SOVu vecjj kot na ne-peskancin. (Foto; K. Vi-onl:) kmečkih gozdov sc račun^ 150.000 do 200.000 tafcšmh, kjer se stelja bolj' ali manj vsako leto grabi in M gredo po vsej vei-jetnosti pot kmečkih gwzdov v Spessartu. že danes se razmišlja, ali je te gozdove sploh ae moČl šteti med lesno proizvodno poivrstno, ali pa jih je obravnavati le Še kot steljnike in kot povr&no, ki je praktično že izločena iz proizvodnje lesa. Če po naših domnevah — zanesljivih podatkov xiimamo ■— naši gozdovi ne dajejo niti pol toJiko lesa kolikor bi ga mogli, če je kakovost našega lesa, zlasti bukovega in borovega, tatoo nizka in če je sposobnost naših gozdov zadrževati naglo odtekanje vode z bregov v doline in varovati polja pred poplavami slaba, je to pripisati poleg čezmernim sečnjam zlasti čezmernemu steljarjenju na velikih povi-šinah kmečkih gozdov. Nedogledna gospodarska škoda, ki jo s tem utrneva naše splošno gospodai^tvo, ni v nobenem razmerju z dvomljivo koristjo gozdne stelje v kmečkeni gospodarstvu. Sam.o po sebi se nam vsiljuje vprašanje, ali niso tudi pri nas dane možnosti omejiti steljarjenje na mosno mero. Če ga že ne moremo odpraviti. bodisi z večjo žtednjo s steljo in gnojem v kmetijstvu, bodisi 7, nadomestki za gozdno steljo, V Sloveniji je še mnogo kmetij,, kjer se porabi nuiogo veČ stelje, kakor bi to bilo pri urejenem kmetijskem go5podtö"stvu potrebno. Stari, neurejeni blevl brez poda in z dolgimi ležišči zaiitevajo do SOVo vec atelje, da ostane živina čista, kalcor popodeni hlevi s kratkimi ložisci. Piav taJto bi potrebo-vaÜ mnogo manj gnoja, čo bi uredili zanemarjena gnojiSča in z gnogem pravilno rawnali, če bi si omislili gnojnične jame in greznice ter ča bi gnoj tudi pravilno uporabljali. Marsüije se trosi po njui gnoj na dobeb, čoprav flaje drobno in Gnalzj štiSnja (listnica, naslitge igiica) kao gnojiva a Sumi, kao regulatoira vlage u tlu, pokriva6a tla j tkan pri>iavadja.iü zdriivic-c i govort O posledicama. izkoriStavainjA äusnja na äumska tla, na prirast šume i na vodni režim, IskoriŠtavanje drvejta ved sanio po sebi oduzima šiunsko-jii tlu mineralne branjive tvari. Teške posledice prou^rokuje iskori.šcavanje šuSnja, buduči da se sa šuSnjcm odu2im«a:ju šumi wiacajjie količine raimeralnih tvari kan i tirne sto tlo u šumi, u kojoj so šušanj iskoriŠtava ne zadr/ava vodUj postaje sulra, zbivenp,"kiseJo i nezaštičetno.. Iskorištavanje šumsko^ korova za prostirku izvan peri^wla pomladjivanja sta Stunu takoder je vise štetiio nego koirisno. Na obra^t sume utiče aakupljainje inšnja različita, prcjna tome kaivo je staništc i oh2ironi na intenzivnost H način Lskorištavanja. Odlučujuča je cinjenica, da Se šuš-iiij iskorišfava baš tamo, gdje se time prouzrokuje najjac« Šteta (u suhim nizina-md, na suhim južnim eksposicijo, n^ zenjljištu koje je več inače slabo), kao i činienica da u lumiama, u kojima se iskorištava šušanj, opada osim prirasla i kvalitute drveta i prinos na šušnju, sto dovodi po-wdnika jos do inteiizivnijeg iskoriäta-v^nja lušnjfl i uništavainja šume. Autor daJje dadirujc t pitanje vrerfnosti prostirke l poljoprivrijiAi, kcljai je manja n.-o sto se misli i koje bi se mogli odre6i, kiko je to u drugim zen-Jjaimj fn, pr. u NjemaČkoj), Zatim ofaradjuje problem sakupljaaja sušnja u Sloveniji, rtdje se 150—20U Iii 1 ja da hektara seljačkib šuma gotovo više ne može ub raja ti u sume 2a proiz^'odnju drveta., pa p.repomCuje neke mere za. ograničenje iskori-ätiivanja šusiija. Pored osta,log predkžc urctteiije staja i dubriŠta, mdioraciju livada i oraaica u cilju Sto veče proizvodnje i upotrebe slama »a prostärku, koja treba da iumeai dosadimje iskorišt^avaiije suSiija u šumama, RfiSUMfi L'enlevement de la lifcifere comme problem e, syivo- agronomique Daiis I'introductiion, I'autteur fait ressorti^r les rapports čtroits cxisUnt dans le passe entrc I'agriculture et la solvicuUure, qui se mani Testni cut surtout dntis les deboissements au profit des terres aiJrtcoles, la püturaj^e dans la foret et i'enlfc-vemenit de la Etifcre. Mais tandis que lea defrich&ments et le piturage sylvätique so 5onfin quelques mesures en vue dc re«treitidre la pratique abusive de I'exploitation exager&e de la litiere. II propose, entre autres mesures, IWmngement des etabies, la coriÄtniction des bassins d'ongrais, les meliörations des prairies et des champs en vue d'augmenter leur production, TUJE DREVESNE VRSTE V NAŠIH GOZDOVIH Dr. MaJis Wraber [Ljubljana) »Gozdarski vastriikt bo posvetil gojenju tujih drevesnih vrst več paenje. Prinašal bo opise varnejših tujerodjiili drc%'es s podntki o njihovi gCf^dnogojitveni, biološki in gMpod^aTskj vrednosti v obliki monografij, Oanck ing. Janka Urbasa ^O ■nasadih sitke (Picea sitchonsis) v SlOT'eniji* v 1, številki ^Gozdarskega vestnikavršin0 ok, 113 ha. Od tega odpade na iglavce 73 objektov s površino ok, 96 ha, na listavce pa 14 objektov s pofvršmo ok. 17 lia. Med eksotičnimi iglavci daleč prevladujeta po Številu objektov in po površini zeleni bor (19 objektov s površino na-d 46 ha) in zelena duglazija (17 objektov s površino nad 16 ha), med listaA^ci pa kajiadsld topol d objekti s x>ovršiho 11 ha) In rdeči hrast (4 objekti s površino 3,30 ha). Imenovane eksote so se dejansko najbolj obnesle na naših Ueh ter zasluzijo največjo pozoniost in sltrb naših gozdarjev, saj bi mogli uspešnost njihovega uspe-vemja in njihovo gospodarsko uporabnost imeti za kolikor toliko prdzku-šejio in dokazajio. Za zadnje četrtstoletje (1926- 1950) na žalost nimamo nobenega objavljenega statističnega izkaza o gozdnih eksotah, da bi mogli ugotoviti iijiliovo na,predcvaaje. V splošnem lahko trdim«, da je prvotna vnema zs, gojenje eksot precej popustila earadi mnogih neuspelih poskusov, da pa se je zanimanje za nekatere gozdue eksote precej razširilo ne samo med poklicnimi gozdatr-^i, marveč da je zajelo tudi kmečke posestnLIte. To velja pose-bno glede diig]azije, ki jo srečuješ danes sli'om slovenskih go-zÖQV kot posameOTa drevesa ali v manjših skupinah. Znano je, da kmetje po gozoma je v zahodnem delu Sev. Amerike v širokem gorskem arealu. Glede taJ je skromnejša od naše jelke, zato bi prišla v poštev za pogozdovanje slabih terenov v pasu bukovega gozda ter mešanega gozda bulcv^, in jelke. Njena prednost je tudi v tem, da je odporna pi-oti mrazu ter boleznim ia živalskim škou-Ijivcem, Les je mehek m laihek, »dlieen za celulozno in kemično industrijo, ker ima dolga vlakna. Edinw nahajališče te jelke na Sloveaiskem Je menda manjši nasad rajnih jelovih vrst (ok. 10) v Lavti'ovem nad Josipdolom ^Ribnica na Pohorju), ki pa je žal močno jMŠkodovaai. 5. Koloradska ali.dolgoigličasta jelka '{Abiea con-color Lindl, et Gord.) je severnoameriška jelka, značilna po hitri rasti ia deltorativni zunanjosti; bolje od domaČe jelke prenaša sulio zemljišče in nizke temiperatTore, ne trpi pa' zasenčenja in gostega slüepa Poznamo jo le iz parkovnih nasadov (Mokrjce, Rimske ToipUce, Rdeči breg idr.), za go^ jenje pa bd prišla v poštev v srednje visokUi legah. 6. Sit It a (Picea sitchensis Cair.) je doma v zahodnem delu Sev. Amerike, kjer zavzema Širok areal v območju oceanske klime, Zato aahteva mn^go zračne vl^e in vlažna tla; uspeva tudi na zelo vlažnem terenUj kjer domača smreka hira. Je svetlobno drevo tn raste v mladosti., hitreje od navadne smreke; nj«n les je boljše kakovosti kakor smrekovina, Moii-e se uporabljati za pogozdovanje goloseßnlh površin, zJaati v vlažnih, nekoliko zamočvirjenih gorafcjh dolinah iji kotlinah (Piceetum sphagnetosum). Skoraj čist nasad sitke (ok. Ktai), star ok, 40 let, je na Rdečem bregu na Pohorju (v vižini S50m), Drugi nasadi večje površine (ok. 3 ha) in, staa-ejai (ok. 50 let), neikoliko pomešan s smreko, je v Ravniku pri Planini, kjer po hitri začetni rasti slabo uspeva; verjetna mu ne ustreza suho kraško rastišče. Večji in starejši nasad sitkö je še v Ravnah pri Preva-Ijah in v Cigoncah pri Slov, Bistrici. (Primerjaj članek ing. J. Urbasa »O nasadih sitke (Picea sitchensis) v Sloveniji« v 1. štev, »Gozd, veat-nika* 1951). ' , 7. Bodeča; smreka (Picea pungens Engelm.) je višinska vrsta smreke iz srednjega de!a Sev. Amerike (1800—3000m). Žai-adi velike de-korativnosti je drevo zelo pril;^b!jsiio po parkih in vrtovih. 2elo odporna je proti mrazu. V Švici so jo z uspehom uporabljali za snovanje zaščitnih, pasov ob gornji gozdni ijaeji. V rasti in kakovcsti lesa močno zaostaja za smreko. 8. Lawsonova pacipresa {Chamaecyparis LaWsoniana Pari.) je po izvoru iz pacifičnega dela Sev, Amerike. Glede tal ni izbirčna; svežu, peščeno-ilovnata humozna tla ji posebno ugajajo. Po vzrasti, ozki pirami-dasti obliki krošnje, gostih, visecüi vejah in splošČenih iglicah močno spo-.minja na cipreso. Ima ugodno §ozdnogojitvsno lastnost, da je zelo odporna proti mrazu, snegu, boleznim in žuželkam. Zahteva vlažno podnebje in vlažna Üa; uspava tudi nä močvijrjih in barjili. Raste bako liitro kakor smreka, prenaša pa veliko zasenčenje. Rodi mnogo semena, Id pa ima majhno kalivost: Rada. se naravno pomlajaije, razmiiozevati pa se da tudi vegetativno (s potaknjejici). Les je ti'd, lahek, žilav in trpežen. Pospešuje se lahJro v pasu bukve, jelke in smreke kot primes v skupinah, ki so zelo dekorativne. — V Sloveniji sta dva stai-ejša nasada Lawsonove pa-eipre&e, ki dobro itöpevata: na Rdečem br^u na Pohorju (750 m) in na Krasu (revir Planina?), oba pomešana z domačiin. drevjem; v Panovcu'pri Gorici pa je raamjŠa čista kultura tega eksotičnega, drevesa kot raziskovalna ploskev. 9. Kanadska čuga. (Tsuga canadejisis Carr.) je severnoameriška tujka, ki zahteva sveža, hladna in vlažna tla. Dobro prenaša mraz. V domoviaii uspeva kot podstojno drevo v meŽanih sestojih, ker raste počasneje in .potrebu.ie mnogo sence. Drevo dobro semeni in se naravno pomlajuje. Les ima podobne lastnosti kakor jalovina. Uporabna bi bila za podsetev oziroma pomlajevajije v zoni bukovja ter mešanegaj gozda bukve iu jelke, zlasti še pri poČasjii premeni (konverziji) čistih bukovih, smrekovih in borovih gozdov' v mešane, ter pri ."ipreminjanju nizkih bukovih gozdov {§toroycev) v vtsoke (semenovcfe). 10. Za ho dno am eri s k a čuga (Tsuga heterophylla Sarg,) je istega jporekJa ter ima enake ekoloäke, biološke in gozdnogojitvene lastnosti IfflJtor kanadska čuga. Obe sta le malo mani, raažirjeni samo po parkih, le slednja ima starejši nasad (ok, 60 let) nia Pohorju v vižini 830 m (gozdni predel »Uršanko^ nad Rušami). 11. Močvirska pacipresa (Taxodium distichum Rich.) je doma na jugu Sev, Ameiike in v Mehiki, Zanimiva je po tem, da ji na zimo odpadejo letiii poganjki z iglicami in da poganjado korenine iz zemlje štrleče, stebraste ai'acne poganjke za vdihavanje zraka, iti ga je premalo v podvodni zemlji. Dobro uspeva na aluvialnih naiplavinaJi ob tekočU/ vodah ali na podvodnih zemljiščLli s tekočo taJno vodo; zamočvirjenih, zemljišč s stagnirajočo vodo ne ljubi. To zanimivo drevo skoraj ni poznano, nekaj primerov raste v Panovcu pri Gorici" 12. PanČiceva omorika (Picea omorica Pamčič) je znamenit reJikt (-preostanek) terciarne flore in jugoslovanski endemit (le pri nas domača vräta) z zelo omejenim axeaJom v doltoi srednje Drine, kjer uspeva v či&tih sestojih na strmih, skalnatih pobočjih in melišČili v sevemövzhodni legi, in sicer v pasu med bukovim iu snarekovim gozdom. Značilna je po , svoji visoki, stebrasti rasti z ozko, skoraj valjasto krošnjo; v. primeri z višinsko je debelinska rast zelo počasna. Pri nas bi prišla v poŠtev pri pogozdovanju visoltogorskih zaščitnih zemljišč na stmiih pobočjih in meliačih v severni legi, toda njeno seme je zelo težko dobiti in je izredno drago. 13. Cemprin (Pinns cembra L,) je visokopianinsko drevo Osrednjih Aip in Karpatov (1800—2500m), kjer tvori gozdno in drevesno mejo nad smreko in macesnom. Uspeva samo na silikatni podlagi ter na svežih, globokih, raliiih, atahm vlažmh ilovnatih tleh, pomešanih s kremenovim peskom. Mraz, veter in' sneg mu ne pridejo do živega, V redki zarasti zraste v drevo višine 10—15 m, na samem pa dobi- grniičasto obli^. Rasti je počasne, veje so goste in segajo skoraj do tal, V nižjih, ugodnejših legah, raste hitreje in dosoga boljše dimenzije. — Pred poilslioletjem so ga začeli gojiti vrh Pahorja -v ostrih višinskih legah (1300—1400 m), kjei-smreka jie uspeva. Kompaiktna granitna pohorska podlaga mu ne prija preveč. S amretko pomešani in čisti nasadi cemprina so bili napravljeni pod Črnim vrhom, na Krag^iljišču, na Klopnem vrhu in morda Še kje. Debelo, okusno seme, podobno semenu pinije <.pignoli), izluščijo veverice in ptiči iz štoržev, še pre:den prav. dozori. — Drevo bi se daJo porabiti v zmesi z macesnom in sinreka za pogozdovanje golifiav vrh Pahorja in drugih silikatnih gorskih masivov. 14. Japonski macesen fLarix le-ptolepis Murray) je doma na Japonskem In je v nasprotju z e\Topskijn macesnom drevo srednjegorskega pasu (500—1000 m), kjer zahteva dovolj vlažna in močna tla," Poletne suŽe ne prenaša, tudi južni sneg ga pollcod^ije, proti mrazu pa je odporen. V mladosti raste zelo hitro ter prerašča celo zeleno duglazijo in gladJfi bor, po 30—40 letih pa začne rast močno pešati ter ga domači macesen dohiti in prehiti. Je izrazito svetlobno drevo z dolgo vegetacijska periodo. Odporen je proti macesnovemu raku (Peziza Willkqmntiü), tudi macesnov molj (Coleophor.a laricella) ga manj napada, — Sadili so ga na severni siTani Pohorja (v višini 400—800m), kjer razmeroma dobro uspeva. Najdemo ga tudi v mešanem nasadu z rdedim in zeLenim borom v Kolovcu pri Kamiiiku, kjet močno prerašča ostale drevesne vrste. Prihaja v poštev za vlažne jša področja bukovega, mešanega bukovega-jelovega in smreko-vega-jelovega gozda. Med iglavci naj navedemo še nekaj eltsot, ki prihajajo v poštev pri pogozdovanju našega Krasa kot piomrji goadne vegetacije. To so atlantska m libanonska cedra ter razne sredozemske jelke. Nekatere teh iglavcev že ujporabljamo v ta namen. Pri tem ne gre toliko za njihove gospodarske (velilra proizvodnja lesne mase. kakoi'ost lesa") in gozdnogojitvene lastnosti, kolikor bolj za njihovo fiziološko (biološko) sposobnost, da sa ohranijo na neugodnem krašlcem svetu, da dobro rasto ter zaščitijo in popravljajo tla. Izbira tujih drevesnih vrst se torej vrši tuhatj po drugačniii vidikih, kakor smo jih navajali pri prej opisanih eJisotah. Dobrodošla je vsaka drevesna vrsta, ki daje upanje v uspeh pogozdovanja, Öc daje pri tem še neposredno gospodarsko korist, tem bolje. 15. ALlantska cedra (Cedrus atlantica Man,) izvira iz gor-, skega področja severozahodne Afrike (Atlas), kjer gradi -ogromne gozdove. Silno dekorativno drevo, ki dosega znatne dimenzije iii daje odličen les. Drevo pogosto in obilno rodi. Seme je ti-eba skrbno zbirati za proizvodnjo sadik za pogozdovanje Krasa, v Čemer so dosegli Francozi krasjie uspehe. Za nižje kraške predele je idealna drevesna vrsta, boljša od črnega boja. 16, Libanonska cedra (Cedrus libanotica Unk, C. Jibani Laws.) je doma v Palestini (Libanon), Tavrusu in Antitavnisu, razširjena pa je po vseh sredozemslüh deželah. Poleg izredne lepote drevesa Jo priporoča tudi njen odbčen les, ki se že iz davnine visoko cwii kot gradbeni material, ßobro prenaša sušo in i^az. "Razširjena je po pai'kih in vrtovih na Primorskem, večkrat skupaj s himalajsko cedro (Cedrus deodara Laws.), ki je doma. v severozahodnem delu Himalaje. Slednja za pfo-gozdo-vanje Krasa V splošnem ne prihaja v poštev, ker zahten?a za svoje uspe-vajij« mnogo zračne in talne vla^e. Izjemno bi se mogla uporatiti sa vlažne kotline in mrazišca visokega Kraaa, 17. Med mediteranske jsJke štejemo skupino jelk bližje sorodnosti, ki so razširjene po pogorjih okoli Sredozemskega morja V medsebojno ločenih, često geografsko ozku omejenih predelih. Verjetno izvirajo v^ iz neke cjnotne terciarne vrste, ki je bila razširjena v Mediteranu. Vkljvib jasnim bioJoškim in morfološkim raalilcam se rade križajo med sčboj in 7 našo navadno jelko, Odponiejše ao proti talni in zračni suši od navadne jelke. Vse se dobro naravno pomlajujejo. Za pogozdovanje Krasa' prihajajo v poŠtev tele .sredozemske jtflke: španska (Abies pinsapo Boiss.), maroška [A. marocana Trab.), alžirska (A, niimidica De Lannoy), sicilska (A. nebrodensis Mattf,), cilieljska (A. cilddca Carr,), Borifiova {A. Borisii regis Mattl,), gräka fA. cepiialonica Loudi), nedavno odkrita tazaotska jelka {A. faaaotana S. C,), doma v pogorju Tazaot (španski Marok) , in morda še katera. Med sredozemskimi jelkami, je pji nas najbolj poznama grška jelka. Na sežanskem Krasu je precej razširjena v mnogili pogozdovalnih objelrtih, starih nad 10 let,' kjer dobro uspeva. Onstran državne meje, proU Trstu, rasto-do 40 cm debela drevesa, Starejži sestoj (40 let) grške jelke je v Rovtnjskem zalivu v Istri na površini več hektarov, tik ob moiraki obali; Irr asu o uspeva in se naravno pomlajuje. Za grško jelko in za-večino ostalih sredozemskih jelk je značilno, da ne prenašajo močnega zasenčenja. Si'edozeaiske jelke so priporočljive tudi za podsajevanje oor, podseje-vajije naših ki-ašltih kultur čmeg^i bora, ki jih je treba spremfeniti v stalne sestoje. * * * Med listavci so eksote v naših gozdovih mnogo redkejše kakor med iglavci, 18. RdeČt ali a-meriški lirast (Quercus rubra Dur., Quer-cus borcalis v^-. raai^a je meri gozdnimi Ustave»*gospodarsko in Bozdnoigojitveno zeio pomembna eksota, ki se -je pri nas Že močno razširila in uveljavila. Njegova doraovina jc Severna Amerika. Glede tal iti podnebja je manj izbirčen kakor naši dpmači hrasti, toda bolj mu prija kisla podlaga. Tudi je bolj od!poren proti mraau- in prenese veČ sence. V mladosti zelo hitro rapte. V sklenjenem, sestoju se lepo Čisti in ima ravno, vitko, gladko deblo, na prostem pa se sibo razkosati in deblo izgubi lia vrednosti in lefpoti. Z bogatim, velikim listjem močno nastUja tla. Posebno lep je jeseni, ko se mu listna odeja^ teranordeče prebarva. Zaradi lepe vzrasti in krasnega-'listja je rdeči hrast zelo priljubljena eksota po parkih in dre-■ voredih. Semeni zgodaj in bogato. — Bil bi zeto primere>n za premeno degeneriranih nižinskili smrekovih in borovili nvonokultiir, enaJco tudi "za i;bolj£a:nje degradiranih in zakisanih zemljišč, zanemarjenih grmišč, resav ter malovrednih in izčrpanih nižinskih in nižjih gorsldh gozdov. Veeji nasadi rdečega hrasta v Sloveniji so: Kraikovski gozd pri Kostanjevici ob Krki, drevored v Ročnem pod Šrtiamo goro, sroad pri Do-brovniku v Pvekmurju, v manjših količinah pa je raztresen še marsikje. 19. in 20. M o č v i r-n i hrast (Quercus palustris L.) .m debelo-plodni hrast -boljši uspeh kakor ostjala sredstva (formalin, bakrov acetat ia baikrov siüfat). Vzklile sadike sptoh niso obolele, ostale so žive, zrastle pa so mnogo bolj in po temnozeleni barvi listja je biJo jasno, videti, da so bile bolje preskrbljene z dušikom kakor dj-uge, ki so zrastle na nesteriliairani zemlji. Riateiskovanje je dognalo, da se je bakteriološka sestava tal po izvršeni_ sterilizaciji temeljito spremenila in da se je število, bakterij že 75 dni po izvršeni stefrilizaciji potrojUo. Pri iglavcih (smreka, bor) se je sicer pokazalo, da se mikotiza na koreninicah ni pojavila, vendai-pa so bile v .pirimeri s saidikami na nestirilizirariih tleh tudi te sadike lepae in močneje raavite. Zanimivo je tudi to, da so dale vse tri vrste jelše na steril iidrfijiih tleh tu nogo več živih in Kdravih sadik ksJtor sicer. Iz tega sledi, da ima dezinfekcija ali sterilizacija izredno močan in važen biološki vpliv na tla. Zaradi tega v Švici ze leta izvajajo sterilizacijo, vselej neposredno pred^ setvijo v drevesnici. Prst sterilizinajo v ijosebnein apairatu 10—15 minut, nato jo razpit^trejo v 5—8 cm debeli plasti po gredicah. Posejano seme pcav tako pokrijejo s sterilizirano prstjo. S kotlom, ki vsebuje 60 litrov, se. lahko dnevno sterilizira 1,5—2 m' prsti, kar zadostuje za 25—iOm^ površine gredi'c. Sterilizacija se vselej izplača, ker se s tem zmanjša poraba semena, plevela je manj, sadiko pa so mnogo boljše rasü. Prednjim izvajanjem ni nič podati. Raziskavanja so tako vsestranska in temieljita, da jih laliko sprejmemo bre.z pridržJta. Toliko bolj zanimivo pa je za. našo prakso naslednje: V junijiu 1948 sem opa^U v vasi Grabovac, nedaleč od Petrinje na Hrvatskem, na nekaterih mestih (krpah) koruzne njive dobro vidne velike raialilke v riasti koruze. Ponekod, kjer je hala zemlja temnejše barve, je bila koruza dvakrat višja od sosednje. Pokazalo so je, da je izhajala terrma barva od ogljenega prahu. Neki kmet iz bližine mi je potem razkazal uspehe uporabe ogljenega prahu na koruzi, pšenici, o\-su, rii in ječnnenu. Posevki so bili tudi za 100% boljši kakor aa delu njive, kjer ni bilo ogljcnega praibu. Ne samo v rasti, tudd v plodu je bMa enaka razlika. Ugotovil sem enake uspehe na l^lih in na nevtralnih zemljiščih. Delovanje pa je tx'ajalo, oh enkratni uporabi oglja, nenehno že polnih 12 let. Tam so bila nekdaj skozi dolgo vrsto let velika kopišČa, kjer so kuhali oglje iz drv, ki jih je spravljala iz oddaljenega gozda žičnica.. Ljudje so razgrabili vse ostanke-oglja, ki jih je bilo nad 1.0Ö0 voz ^ lOi Tedaj mi j« pnšia v rake razprava profesorja zagrebške univerze dr. V. Vouka »Die KohJe und Pflani2eri wacht um«, Wien 1931. (Oglje in prolog ter rast rastlin). V razpravi, ki je opremljena z KUiogimi izvirnimi slikaani je tudi fotografija iste vrste rastlin y dveh posodah. Prst v eni posodi je biJä sterilizirana s paro, memda pri ok. 170® C, drugi posodi pa je dodan ogljeni prah. Rastlini sta v obeh posodah izredno in enako lepo razviti, niniogo bolj kakor v nesteri lisi rani posodi brez oglja. Iz. tega se vidi, da je delovanje sterilizacije s paro enako delovanju oglja, UŽinek je v "hujni rasti in temnozeleni barvi listjia. Pourtet priporoča v svojem delu ^VeŠtaeka poŠumljavanja«, (Beograd 1948) napravo začasnih drevesnic za občutljive drevesne vrste na starüi kopiščih v gozdu. Tam fitoftora. (Phytophlhora) iti fuzarij (Fusarium) ne bosta napadla raJadih sadik. Tudi naši gozdarji poznajo bujen razvoj flore ob robu kopiŠc. Lesno oglje jc že davno znano po svojem razkuiilnem delcwanju pri plinskih maskah in pri filtrih «a vodo. Veterinarji in tudi gozdni delavci marsikje uporabljajo ogljejii prah proti gnojenju ran. Za dezinfekcijo 'črevesja uporabljamo živalsko oglje (carbo animalis). V nekaterih na&ih drevesnicaJi so napravili spomladi 1950 malenkostne posikuse z ogljenim. praliiom, ponekod tudi brez primerjave. Qozdno gospodarstvo SI o ven j grade C je v 4 piimerih imelo zelo lepe uspefhe in je o teun poročalo Miijistrstvu za gozdarstvo. Razumljivo je, da je tudi braška s starih kopišc upoifaibna. Priporočljivo je, da je zdTOhimo v prah z valjarjem na be.tadnici. ma U v&zi sa velikim u.spesima. koji su u Sviijcarsikoj postignuti. upotreboin vodene pare za s^erillzaciju /emljišta u rasadiiicima, avtw .preporuča pnašinu drveaiog ugljerwL, koja je rnnogo jeftlnijn, upotr^bom jedrtostiYnija a sa tlugflgo-dišn,j:.m učinkom, kako se to j^baizaJo kot laborat-ori^kih pmkusa i u samoj praksi, / ^ RfiSUMfi Steril is at i ou du sol dans les pepiniercs forest) ferts La sterilisalioii du sei dans les pepioieres forostiercs en Suisse au moyeu de la vapeur d'cau s'est mo.ntree trcs cffioace et utile. L" auteiir demontre qu'on pcut arrive an meme> but par un autre moyen qui est bien moins couteuv, plus simple at plus durable, c'cst Teiiiploie de la poudre da. chart>on. ' . ' Les recherches expcri men tales et au laboratoire on t confirm^ V eflicacitfi dčno ogroženo po ,ra.znih živalskih in rastJinskih zajedaleih, najbolj pa po grizlici. Prav ta primer močne pojave smrekove griwliee ijt drugih gozdnih Škodljivcev v liinskerh, za škodljivce ugodnem letii, naj bo vsem gozdarjem re^en in 'zadnji opomin, da moramo smreko, tO zai pogoadovanje poffosto tako priljubljeno drevesno vrsto, fimprcj zamenjati z listavci ali drugimi odpornejšimi iglavci, saj ima ravno smreka, ki raste izven svojega optimuma, .najštevilnejše sovražnike, pra.v posebno pa -v nižinskih predelih Slovenije. Ing. Saša B I e [ w e i s iNVENTARIZACUA LESNTl gmote ALt taksacija vegetacijske prostornine? Od morske obale do viSinske in arktične oziroma autarktiüue vcgctacijake meje se boti gcrzd za svoj obstanek z eleracinti nara.ve, s č-lovekonn ui z neStetiini Škodljivci." Raste, prejejma udarce in latie, jih Narašča, odbija napade, brani pozicije, amagiije, pada in si s pomladkom spat utrjuje nove policije. V zemijd za.koreninjeiia vegetacijska g-mota maliovja, tir&v, grmovja lo drevja si ustvarja ravnotežje na dobljenih policijah, iijekspJoatatorja, gornji pa v glasnn&m gojitelja, kateremu so jasni poinxi, koliko kcuriaH' prinaša človeku gozd ne glede na lesno gmoto. Z ekološkega, fiziološkega in fitosooio-loškega vidika gleda na svoje delo znanstvenik, akaploatator gre v goad z ročnim orodjem in tnehaniziranimi sredstvi, gojitdj mora mnogo razmišljati, in to nc brez vzroka: 'centralna Azija, sovenia Afrika, centralna Avstralija in nialonc tudi del Amerike mu nudijo dovolj gradiva za raamišljanje, zakaj in kdaj so nastale tu puščave, kako jih bo mogoče vsaj zmanjšati, če 2ß ne odpravita. Račun vsük« vojaie plača gozd .., Ker tentidji medsebojni delovali odnos praktičnega taJtsatorja in znarištvc-Tiika na Širokem stičnem kompietsu morfologije, 'deadrometrije iji ekologije, moia taksator koraka.ti pred eitspLoa-taitf}rjom in goji tel jem in sicer tak tatsator, ki ne bi samo inventarja lesne mase ugotavljal, temveč bi si postavil prvEuisirvcni^ nalogo, da ugotovi veg&tacijski potencial ter njegov specifični lokadtit in širši pomen, po vsem te^m P3 šele inventar I'Csiie gmoüe. Gozdar bodi po gozdu, včasih jc hodit s puško. Danes ob sončnem dnevu ugotavlja, da se. kro&jje drevja ne stikajo več tam, kjer je pripeka največja, ter sd je oksploatator privoščil preveliki od^totak spodnjega dela gozdnega se&toja in je 7 njim pobral tudi potencial njegovega ra"vq:Otežia in regulatorja zračne vlage; v de^ju nc pTOiuc.ajo več padavino sko® reäüto krošenj in kapi-lamo silo v zaikladnieo studenčniic, potokov iti hid ro-energetski h alimen,tatorjev, temveč pljuskajo po strjnih golih tlcly an derejo po vedno večjib globačaii v doliüo, kjer si ulrajo po^ izven rečnih bregov. Če je treba. Koordinacijska mreža, ki bi )o položili na področje posameznih okrajev in ki bi po nj&j ugotavljali priori-tebo taifsaoije vegetacijske prostornine -pred TTivciitari?aoijo lesiie maee, bi nam pokazala brözdvoirmo in absoJano potrebo, da piistijTio pravi modertvi taks a ci j i prvenstvo pred eksploataci jo, takoj za znanost io. I Ing. Franjo Mu ti i h književnost; STROKOVNA IN ZNANSTVENA DELA GOZDARSKEGA INSTITUTA SLOVENIJE, §TEV. 2 ■ Dr. Maks Wraber: Gojeiije go/dov v luči genetike, Ljubljana 1950 Dcslci obruvniva biološko pr&blemltiko gozdnega semenarslrva in jc mz-tifcljeriD na pogliivja^ 1. BioJogija — teoretiCna ina prattičiia podlaga gozdarstva, 11. Kako zvišamo gozdno proizvodjijo, 111, Semena rs t vo — prva skrb iiaprftdnegiL gozdarstva, IV, Prohlcrni dednosti in njih ponicn za. gozdarstvo. V, Klasični nauk genetike in Midurinova šola, VI. Upornba yeuet:'l;e v semanarstvu. Vil. Kriteriji za izločanje semnmrskih sestojev. Razpravi je priložena karta gcadnih scrne-rnaTskih okolišev Slovetdje V merilu 1:6ÜO.OOÜ. ' Obilo snovi je itajeto v tem delu in nemogoče je prikazati jo na kratko. fiftKpra,va je dostojma, zahtev« pa preeej študija zarndi boj^.itc siiovi, k j bo mnogim precej nova. Za umetno obnovo goadov, taiko s setvijo käikor s saditvijo potrebujemo velike ■koHiine gozdnegti semena, pri čemer je izredno vaJria njegova kakovost, s katero se prenašajo dedne I as tu«! ti goadnega drevja na mla'di rod. Pri tem sta odločilnega pomejia rastišče in kakovost samega sestoja. Da bi v bodoče preprečil brezglavo uporabo gozdnega semenja, je Gozdarski institut Slovenije sporazumno a ministrstvom za gozdarstvo razdelil področje SJovetii.je na sedem semensrskih' okolišev: 1. Triglavski, 2, Kamniško-S^vinjski, 3. Pohor^ko-Kozjaški, 4. Podravsko-Ponourski, ."i. Posavs.fco-Polenjski, 6. Postojnsko-Kočevski jn 7. Kraški sctmena.rski okoliš. 3 tem je že dano poreklo semena in obenem možnost koritroilc, da se seme istih drevesnih vrst. toda railičmh podrofij, ne hi zamenjrtvnlo. N, pr, smreka Pokijuke, J'ohorja iti Ko-fc-vske-ga Krasa predstavlja tri poviSem r-.jzUčne provenience, kot proiTVod dolgega razvoja na ra^liiinih tleh in v različnih podnebnih razmerah. Enako je tudi K bukvijo in ostalimi drevesnimi vrstami. Ta raadelitev na semenarske okoliše pa je le splošna, saj ti o'kolisi ne morejo biti p^tpoJnomu enotni, [wsebno Posavsko-Dolenjski, ki jc sestavljen iz prccej različnih podroEij. Poleg tega je potrebno še posebno izločanje seminarskih sestoj&v, pri čemer je treba poleg kakiovosh samega sestoja upoštevati tudi talni tip, nadmorsko višino, nebesno lego itd. Najbolj sta. zagotovljena poreklo |jn izbor semena, če vsak l[>gar po možnosti nabere na svojem področju seme izbranih s&tnenjakov. Edino pravilno je,- da se seme iglavcev trosi donw, čeprav na prLmi.tivan način, Čez zimo topli sobi s pomočjo enostavnega bobna, kaJtor so to nei:ateH logarji in gozdarji tudi doslej že d&laJi. Napačno je pošiljati storže v semenarno in od tam zahtevali iztroseno seme za lastno porabo, ker je zelo velika verjetnost, da se s&me v semenarni pomeša, posebno ko gre za male količine, , Ko bomo razpravo Dr. M. Wrabra precitalj, bomo uvideli, kfliko ppfcv Imajo oni gozdarji, ki gojijo avoje lokalne drevesnice, in kafco napak ravn,aijo oni, ki sadike naročajo kdo ve odkod iz drevesnic popolnoma drugih višinskih leg in ka.terih poreklo s&mcna ni ugotovljeno. Zgrozili se bomo ob pomislj, ka.ko lahkomiselno smo včasih iskali seme tn kako smo v pomanjkanju sadik sadili vsevprok, sajno da nekaj posadimo. Če ni bilo sadik Črnega bora na Krasil, smo ga naročili iz ljubljanske kotline! tt je pi-imanjkuvalo rdečega bora za Prekrnurje ali Dravsfeo po4je, smo nudili čnii bor od kode-r koli! Vodj.a drevesnice je poslal delavke nabirat hrastov želod in nato za ] 00.000 hrastovih sadik m vedel, ali so to dobove ali pa gradmove sadikel Pa so med dobmn ,rji gradnom v vsakem odru ogromne razlika, posebno v pogledu zaJitcv na rastisče, saj imj že saJn dob nekaj razliokov. Upati je, da bo Wrabcrjev« razprava veliko pripomogla, da čimpreje . napravimo tejnu konec. V tem 9m.islu je tudi njena veJika praiktična vrednost. Razprava dr. Wrabra ni le znanstven prispevek k pTavilnem^j izvajanju Sern enarske službe temveč tudi praktičen pripomoček jn obvezno navodilo aa operativno go.d.rstvo, ^ Vi. Bel Lr« m. VPRAŠANJE IZBIRE DREVESNIH VRST Svjcarska. gozdarska revdja Schweizerische Zeitschrift für Forstwe.seo prinaša' v Številki 9/1950 zan'mive razprave treh pisccv. ki obravnavajo vpraSanje izbire, drevesnih vrst s trßh raaKnih s tali s C. Ziidevni članki so; L J. Keller, v> Wirtschal tUche Gesichtspunkte zur HolzartenwahIi, 2, F. Richard, iBodaukundliche Berne,rkungen zur Holzartenwahl«, 3. H, Liunprccht, »Waldbauliche Gesichtspunkte zur Holza.rt.enwah!(r, Gledc lUaito, da je vprašanje zelo važno ne samo m Švico m ostale države srcdatje Evrope, temveč tudi za Slovenijo, t, j. pövsp'd, k jen- so 3 p rotiprl rodnim gojenjem pokvarili gozdna tla in siiStoje, objavljamo vsebino Člankov bre« pu-sebnega kom en tu rja. Članki se iitwasajo na Švico, veljajo pa v marsičem fudi za naše rairmerc. 1. Gospodarski vidiki Avtor vprrišujc, kako bo potreba po iglAVČih oiironm listavcih, vzeto za Žvico kot celoto, v bodočnosti vplivala na. izbiro teh dv&h skupin drevesnjb vr&t. V razdobju 1925—1948 jc bilo razmerje med iglavci in listavci v celokupni po-troänji lesa in drv 11.% proti 28<'/(. Pri tcliničnem' lesu je znaäalo razmerje 87 proti 13% pni kurivu pu proti 46°/ii. Četrtino celokupne p&troSjije tehnjčnega lesa Sviea uvaža, in sicer v razmerju iglavoi : listavci 2 : I-. Tako glede cene kukor tudi uporabnosti za grsdnje, op-ltite, celulozo, lahke in izoladiske plošče, je po iglavcih večje povprase^'anje kiikor po listavcih, ki jili uporabi ja jii v obni, Za izdelavo pohištva, vezane ploSče, vžigalice in prage. Avtor misli, da sc to razmerje v potrošnji med iglavci in listavci tudi v bodoče ne bo znatno spremenilo, V teku 24 let je delež listavcev v celokupni potrošnji tehničnega lesa padftl od prejšnjih tia 13^, Sicer pa bi mogla Švica 120.00Üm^ lamskega iiv02a tehničncgn lesn listavcev (hrast, bukov, breza, lipa, javor, jesen, brcfit, gaber) dohiti i,z lastne proizvodujd. če bi gojila več listavcev jih ustreznih rastiščih. Tc pil ne bi m^iialo razmerja v p&firoŠnji lesa med jglavoi in listavci, Avtor tudi v bodoče pripisuje vodilno vlogo iglavcem (antreki, jelk:, mecesiiu in boru). Med listaVci ima dobre .izglede les za luščemie (hrast, bukev), razcr tega pa jesen, ja\or, breza., lipa, topol. Lipa. in topol bosta lahko prva zamenjala smreko ia jelko pri izdelavi celuloze, slepih-furnirjev itd. Avtor inisli, da br^ v primeru pomanjkanja mehki les prej zamenjala kaka dnjgtt surovina kakor trdi les. Vsekakor pa je treba gledati, di bo kakovost lesa vseh drevesnih vrst čim boljša, ne glede na to, al-i gre les v tehnično ali v .kemiiSnj predelavo, 2, Pedološki o ziri Avtcvr obravnava, medsebojni odrws med ti ami in vegot'acijo v šiicarsk&jn sredogorju. Pod vplivom -«imemo vlažnega podnebja so to tako imenovand rjava tlfli,. na pi>dJflgi Itdeniških moren, raznih pešč-enjflkov Ln gru-šCa. Normalno razvita rjflva,tla tega področja so naj boga tC'jäa rastiSča prirodnih goadnih akuipnosti gnadnia, gabra, češnje, bukve, gorskega javorja, gorskega,bresta, ddoma tudi čmc jelše. Tla. vsabujejo dovolj gline in sprstenine, imajö nevtralno reakcijo in so bioloSko^ zelo aktivina, Östi gradno-^l in Ksti bukovi seistoji degradirajo (poslabšajo) tk; zaJ-adi počasnega razkrajanja listja. Na tleh, kjer »O prtj rasli listavci, smreka odilnčno uspeva, toda degradira tla. Zato smejo biti smreke v večji starosti le posaiTiezno primešane listavcem. Kjer taka t!a vsebujejo ve£ gline, tam smj^B. tj^ji nai rdeči gnilobi. Zakisana (izprajia) tin pa so izpostavljena 5c mo6-nejäemu napirajiju, ie prtde do pojave kislega humusa, kj je posledica Čistih sestojev gradna, bukve ali bora,ali pa tudi po&ledica'sečeaj na golo. Pri satkisanJli rjavih tleJi se pojavlja Spodnja neprepustni plast. Zato so taka tla bolj piltka. To so rastiščii gradna in breze. Taka tla niso za smreko. Kjer je neprepu.stnii plB.st v večji globini, 60—70 cm globoko, uspeva+a v zmesi z listavci tudi bor in roecesftn. Najbolj zakisana rjiS^^a tla m;0cn0 tn nenehno kolebajo med veliko izsušLtvijo in veliko vlago, ker je nepccpushna'plast blizu pominc. Hrast ter siva in črna jelša lahko dajo takim tlem S svojimi globokimi koreniJiami biotoäko globiffio. Gozdar mora preprečiti ria^Jaljnjo degradacijo (poslabsanj^) tal ter zato skrbeti, da se lištje hitro razkraja in da ne dela kislega humusa. V ta namen je dobro apncnje in vnašanje gospodarsko majijvrednih vrst, ki pj, imajo globoke korenine in katerih listje se hitro razkraja (iaber,- kranjska krhlika). Vedeti pa je treba, da slaba rast dreves ni vedno posledica slabe nege sestoja, temveč je lahko tudi posled_iM prirodno slabega rastišča za dotično domafio vrsto. Tudi tukaj rastlinske združbe kaieio -vsako značilnejgo sprcaneiubo v tleb, 3. Gazdnogojitveni razlogi Gospodarske raziogc glede izbire drO'Vesmh vrst je treba le v tüüfco upo- ' Števati, v kolikor ne n as p ti) jejo ri^stiščnim pogojem in bioloSkemu ravnotežju goadiä.. Če bi postavili gojenje gO',idov -na strogo bioloSko podlago, tedaj bi intenzivno gojcra Švicarski gozdovj v bod-ože lahko ddi, 5 Tnilijonov m a lesa prixaAt.kto, od tega 2 milijonu, m^ iglavcev. Tako bi tudj v bodoče pKrizvoduja iglavcev ostala ista kakor d am danes, medtem pa bi znatno narasla proizvodnja listavcev. Glede na večje p□\-prasevanje po iglavcih lahko odstapimo od načela, strogo piijodnega gozda, toda le v toliko, da se pri tem nt pokvari bioloäka ravnotežje gozda. Zaradi tega morajo dorriaee vrste, ki ustrezajo rastišču, postati tonielj gojenja gozdov, V območju listnatih gozdov lahko gojimo iglavce kot primes,' brez Škode an trojnost prirastka, na ustreznih, rastiSčih pa tudi hitro rastoče listavce (lipo, trepetliko, topol), ki laliko za določene namene zamenjajo igkvce, Vselej je bolje upoštevati biološka načala Jji doseči trajno'yiajvečji in najbolj kakovostrii prirastek, kakor pa prilagoditi se izključno povpsrasevanju (komjunk- ' turi) ter tako zmanjšati, možnost proizvodnje, .r. „ . .. VI. B e I tra m no drusl'vene vesti O ORGANIZACIJI DRUŠTVA IN2ENIRJEV IN TEMNIKCV ,GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE Vse področje" Slovmijc je raideljeno na desef sekcij, k.i öbsegajo določeno področja in vključujejo vse strokovnjaie go^ar&tva i« lesne industrije. Za vsako podrotje so določeni pvovcrjeniki d.ružtva, dokler si selicije sanic ne iz? volijo svojih prcds.tavnikov. Področja so sledeCa.: 1. Go-riško področje vključuje strokovnjake GG; Tolroiji, LIP-a Ajdovščina, Tovarne pohištva Nova Gorica, OLG Toimin, Idrija, Gorica, Sežana in Gozdarsko šolo v Krombcrgu. Za poverjenika je imenovan ing. Mazi Stariko, 'direktoi' šoJe v Krombergu. 2. Postojnsko po.dročje, v kait^ega so vključani LIP Cwknica, LIP, Ilir&ka Bistrica, LIP Postojna, GG Postojna, Tovarna lesovmskih ploS6 v Ilirski Bistrici ter OLG Posto'jna in Ilirska Bistrica. Za poverjeniki je imeriovajn Kolar Maks, pomočnik direktorja LIP-a PoiStojni, 3. Gor^enjsko področje, kjer so ■\ikJjuceni LIP Bled, LIP Kranj, GG Bled, GG Kranj, Tovanaa. lesne embalaže v Vintga.rju, Tovarna, pohištva v Tržiču ter OLG Radovljica, Jesen:iice in Kranj. Za poverjenika je imenovan KaUii Miloä, direktor GG Kranj. 4.-Sa vin jsko_ pod ročje vključuje UP Ceije, LIP Nazarje, UP Ko-njicc, GG CeJjc, Tovajno galante.rijc v Rimskih Toplicah, Toväxno podpötnikov Ra.li,io vodje grap v östüoviiiVi enotaJi sökcije (v posameznem podjetju}. Vodja klanske grvipe v podjetju je odpLowran' za svoje delo predserin.iku sektije ter skrbi za povBZavo s sekeijo in za pravočasno plaCevinjt članarin^', kak^ir tudi nfirüCnitie naših strokovnih glasil. Ker jo nujno, dii čimprej začJicimo na terenu z or^aiiiz-^icijo seki;ij, v kolikor Se ne obstojajo, dajemo p o verjemi kom in članstvu naslednja navodila' 1. Na oanovX ie prejetih spiskov člrtnstva je poitrebno čimprej" ugotoviti dejimsko stanje članstva, 2. V posamezntK podjetjih podir-očja naj se postavijo žača.^ni voditelji, ki so dolŽTii vkljuievati v članstvo čijn večje Število tovarišev, Prjavnice za sprejem v druStro so poverjenika že prejeli. 3. Za načrtno delo v seeiji naj se sestavi letni program sakeije, ki nuj vsebuje poleg predavanja tudi predloge za ekskurzije ter program udejstvövii.nja ter pove^ve z organi državne uprave iji podjetij. V programu naj bi bile točno oinačene teme ter predlogi glede predavateljev. V kojikor predavateljev ne'koste utegnili predvid-eti za vse teme, jih bo oskrbel društveni odbor. 4. Ko bo program sestavljen in bo vse pripravljeno za organizacijo sekcije na teren«; naj se- skliče sestanek sekcije pri katerem n-a.j se oprajvijo volitve |-,redsednika sekeljc kakor tudi predstavnikov v posameanih podjetjih. Na sestanku naj se preuči delovni progra.m'in po mo^.nosti priredi krajše pralavaiije. Datum sestanka je treba pravoi?asuo javiti društveneinu odboru, da poSlje svojega zastopnika in- če je potrebno tudi predavatelja. V primeru, da sekcija zahteva predavatelja, je navesti temo, ij kateri nflj se na sestiuku predava, 5- Do sestanka naj se po mwinosti zbere tudi članarina za druätvo, ki znaša ietno 120 din. Ostale podrobnosti bo razložil pre^lstavni^k odbora, ki bo na zboni sekcije prisoten. Izvedimo čim- boljšo- organizacijo članstva, da bomo takO' dvignili ugled nase stroke' in dostojno uvdjaA'ili interese strokovnjakov v raavojii gozdilega in lesnega gospodarstva. ^ Tajnik druStva: Ing. Miloš S I o v n i k o ZEL?JNI DUGLAZIJI Ini. .lože M i k 1 a v ž i č (Ljubljana) GozdiLraki ioatitut Slovenije je bil leta 1949. zadolžen, da preuči vprašanje; »Gojanjii domučih in tujih hitro rastočih drevesnih vtsU, Ugotoviti je tre-ba, kiitere drevesne vrste, ki uspevajo pri nas, da,jo največji gromadni prirastek in v kaiSiiih pogojih, Sporaaumt^o z ooedar^ini institutom Hrvatske je biia niJoga takole rflzdeljejiai: Goi;dar3ki institut Slovenije se omeji na laaisko-v;mje tujih iglavcev, gozdarski institut Hrvfitske pa pre.u£uje tuje listavce. Pozneje je bilo sklanjeiio, da se naš insti-tat posveti preučevanju sledečih tujih drevesnih vrst (eksot) iglavcev: duglfijrije, gladkegii bora. japonskega macesna (Lurix leptokpis), ciprosovca (Chamaecyparis Lawsojiiana) in sitke (Picea Si tka eil s is^ Najprej je zdČel institut preučevati zeleno dugiazijo," na katero celo zakon o petletnem ptaau posta.vlja poudarek v 15 členu, bi se glasi: iMed iglavci je v večji mwi gojiti macesen in v mefftnih scst * ✓ —■ J ä / "p^— - r ^ / / / r ■ jj / / t r -— / / / / 4 A / / / > f I r ^ t / i" - /t t > f / * — f / ft, Y / / v _ - —" // /v f ^ / ( v ^ ✓ 1 20 5 0 iffl 50 bO 7 80 91 9 100 K m 1T0 '0 iü IV B. DUGLAZIJA V EVROPI 1. Pomen raznih provenienc (ras) duglaaije v evropskem gozdnem gospodarstvu Posameizne mairoklimatske in mikrok]imatake duglaaijjne rase se razlikujejo med seboj ravno po onih lastnostih, M so pri uvajanju tujk v naše domače goadove osnovne važaosti. Te lastnosti slone torej na. po-reklu k semena, ki poleg ekoloških razmer namenilnega rastiSča odloča o uspehu ozir. neuspehu uvajanja d,uglazije v Evropo. Zato se je od Jiekdaj posvečala velika skrb prav vptiašanju porekla (provenience) semena, ki so ga v Evropi pri snovanju duglazijinih nasadov uporabljali, in so o tem izšla razna dela. V Nemčiji so raziskovali nasade dugla:äje 19 različnih porekel in ugotovili, da zelena duglazija z obalnega področja (zahodno pobočje Kaskad-nega pogorja, Oregon) s svojim prirastkom, z odpornostjo proti paraidtom in ostalim požkodbam daileč prekaša vse druge vrste duglaszije. Na Danskem je Opperman napravil poskuse z 22 razoitni provenien-cami dug:lazije glecie njihove odpornosti proti mrazu, boleznim in glede priraÄcanja ter prišel do sklepa, da je najboljše seme iz Angl, Koltimbije. V Angliji so na podlagi primerjalnega raziskova^ija gozdov du^lazijc v Sev, Ameriki in skotslcih nasadov ugotovili, da je seme zelene dugtazije iz Angl. Kolumbije jugovzhodno od Van Couvera m- Aitiglijo jiajprHnernejše. V baltiških državah menijo, da ]e za njihove dežele najpjimeniejša zelena duglazij'a iz hladnih področij zahodne Sev. Amerilce. Seme zelene duglazije, izvirajoče iz nižjega obalneiga področja, ki je pod vplivom morskih zračnih toko.v, najbolj ustreza razmeram rastišč v Franciji. Zelena duglaaija provenienc Washington in Oregon paj tudi Sev. Kalifornija v Itialiji najbolj ustreza rastišču domačega kostanja in bukve, to je v področjih, ki v Italiji prihajajo v po štev za gojenje duglazije. Iz gornjega je razumljiva važnost porekla semena ^a uspešno gojitev te tujke tudi v naših gozdovih, Razni pisci trdijo, da poleg provenience tudi tla vplivajo na kakovost debla, predvsem na vejnatost. Ugot&vüi so namreč, da n^ ilovnatih tleh, čeprav rodovitnih, d-uglazija sicer hitreje raste, toda se slabše trebi vej. Na siliikatäio-ilovnatih, globokih in rahlih, bolj suhih tleh, pa ne proizvaja samo velike lesne mase nego daje tudi ravna, polnolesna debla. DaJje so ugoto\Tli, da' prihaja za Evi-opo v pošte v samo varieteKa viridis, medtem ko varieteti glauca in oaesia nimata nobenega gozdnogospodarskega pomena tako glede rasti kakor odpornosti proti pairaaitom, 2. Rastišč ne zahteve zelene duglaizije V klitnatskem pogledu bi zahtevam zelene duglazije v Evropi najbolj ustrezalo sledeče .področje: južni del Vel. Britanije, severna Francga, severozahodna Nemčija, Holandija in Datiska. Podobni Mim'atski pogoji so tudi v Srednji Ev-ropi (v območju naravne razširjenosti jeJke). V s&verni koditinentalni klimi ne uspeva. Po dosedanjih skušnjah, ki jih imanuo z dug-lazijo v Evropi, bi mogli trditi, da je klima iiai-avne razisrjonosti bukve in jelke najbolj primeiim za njeno gojenje. Zlasti v podražjih, kjer prihaja do izraza obmorska klima, je rast duglazije in produkcija lesne mase zelo bujna. Toda. zanimivo je, da v mnogih področjih Evrope z izrazito konünentatoo klimo zelena duglazija ne uspeva slabše ksikor v zahodnem in severozahodnem področju z izrazito obmorsko kiimo. To potrjuje primerjava raziskovalnih poskusov v Ang;liji in v Švici. Zelena duglazija je v svoji domovtm le prav malo zahtevna glede tal. prenašal enako suha, apnenčasta tla Skalnatega gorovja kakor globoka, rafola, sveža tla rečnih dolin. To svojo akromnosl (plastičnost) je ohraj^a ludi v Evropi in se tu prilagodi skaraj vsem vrstam tal räzen pustim, peščenim, komipaktiiim (zlxitin^, goatim, težkim) ilovnatim in pretirano vlaimm ali močvirnim tlom. Na kompaktnih ilovnatih tleh, ki vodo\zelo zadržujejo, se pri močnih pripekaii ali ob suši pog'osto začne sušiti vrh ali pa vse drevo. Raüsirjei^ost^ zelene du-glazije v Šbv. Ameriki V Srednji in Zahodni Evropi raste sdena duglazija bujno 'in proizvaja veliko lesno maso celo na siromašnih kislih, z vresjem poraslih tleh, kjer niti jelka niti smreka ne uspevata in raste le še rdeči bor. To iwn izpričujejo UEjpeH nasadi zelene duglazije na silikatnih, ldslih Üeli borovega tipa v Bölgiji, Holaindiji, Franciji in Angliji. NajboJja uspeva Tia rahlih, avcžili, globokih tleh. Težka, neprepustna ilovnata tla ji ne ustrezajo, čeprav so globoka. Na takih tleh, čeprav bogatih hranil, zelena duglazija ne more razviti svoje srčne korenine, marveč se ji korenine razvijajo le v površinskem sloju; zato hira in zaradi slabe zakoreninjenosti ni odporna proti vetru. še vedno pa ni {^c^nano aii se duglazija lahko prilsigodi apnenčastim tlom. VeŽina avtorjev trdi, da ne prenaša apnenca. Uspešno so jo sadili v Normandiji na apnenčasto-ilovnatih tleh. Zato nekateri pdaci trdijo, da uspeva tudi na apneaicu. Toda ker manjkajo še podatki o tajldh tleh (saj so cesto tla na apnenčasti podiagi brez apnenca), te trditv^ äe nißo dokazane. Po zaJitevnosti glede svetlobe je dnglazija nekaiko v sredini med svetlobnimi in senčnimi vTstaTni. Dengler jo postavlja v isto vre to s smreko. Važno je dejstvo, da prenese tem maaij sence, Situ bolj strmo pada nanjo, t. j, prenaša obaenčenje s strani, ne pa z vrha. Tej lastnosti je treba prilagoditi gojenje zelene duglasije. Prijajo ji najbolj severna in severoo-zahodna pobočja zaradi vei^je talne in zračne vlage. 3. Značilne lastnosti zelene duglazije Du^lazija razvija svoj koreninski sistem v globokih tleh taiko, da- s STčnio korenino prodira v globino in se krepko zakorenini, v plitvih ali pa fiziološko plitvih tleh pa ne razvija glavne korenine, ampak svoje komxine preloži v povi-šinski sloj kakor smreka, kar ima seveda za posledico slabo zasidranje v zemlji. Elna slabih lastnosti zelene duglazije je, to poudarjajo vsi avtorji, da se ze-lo slaho im počasi prirodno trebi tudi odmrlih,, suhili vej, kar seveda slabo vpliva na gladlcost iti Čistost debla ter na kakovost lesa (zaradi suluh. novraslih, pozneje izpadajočih gre), čeprav se da na prirodno treibljenje vej do neke meje vplivati z načimom osnovanja sestoja, kakor tudi pozneje s primernimi go;ptveno-tehni£rdüü ukrepi, se zdi, da je odločujoče poleg rastišča tudi podedovano (torej rasno) nagnjenje k večji ali maaijši vejnatosii. Sploh je treba Čistost debla pri vsaki, posebno pa lutro ra&toči tujki, presojali zelo relativno. Prcgosbo vejevje ovira normalno rast, razvoj in priraščanje nasada, zlasti v njegovi rani mladosti in v dobi Ietveriiika>. Pavari' pravi, da imajo nekatere forme obalne zelene duglazijc debelejše veje, da so bolj vejnate in se, tudi v gostem sklopu teže trebijo kakor njene foraae z bolj sevemog-a področja. Med temi formami najdemo nekatere, ki enak-o hitro rastejo kakor one bolj južne provenience. Barbey trdit, da se duglazij3., piitneäajia smreki, mnogo laže trebi kakor v čistem sestoju.. Če prerahljajno sklep, zelena duglazija zelo naglo reagira na večjo koUčino sveüobe s Icrepkim priaiaščanjem. Ta' ugotovitev naj usmerja tehniko gojenja (močna redčenja). Potrebno je mlade in odraščajoče nasade zeleae dnglaždje trebiti i'-ej, kar naj bo važna naloga'pri gojenju te tujke. Zelena duglasija v visoko staj-ost močno piirasča v viäino. 4. Odpornost zelene dnglazije proti rastlinskim in živalskim škodljivcem in uimam Do nedavnega je veljala duglazija v Evropi za odporno proti parat-zitom, ki napadajo dotoaSe iglavce. Toda istočasno s semenjem aelene diiglašje so iz njene domovine prenesli v Evropo tudi njene i>o&ebne äkod-i^vce. Dajies jo ogrožata v mnogih evropskih deželah glivici RhabdocUne PseudoLSUgae — rjavi duglazijiii osip — in Adelopus balaaimcola (aU. Addop-us Gäumaaii) — čmi duglazijiji osip t«r us Chermes Cooley, Rhabdodina Pseudotsugae se ' je pojavila ), 1922. na Škotskem, leta 1930. je bila že razširjena v južni Angliji, kjer j« povzročala hude poškodbe na tamkajšnjih mladih nasadih duglazije, V Evropi ae je pojavila 1924. leta. V Severni Nemčiji je bila že ], 1934, razširjena v velikem obsega in se je od tam Šiirila proti jugu do Švice. Napada v prvi vrsti mcdro in sivo dugla,ffl.jo, medteni ko zelena, tej holeml ni podvržena. Glivica napada najrajši mlada drevesa, povzroča zastoj v rastij toda odpadanje igbc je za drevo redkokdaj smrtno. Toda 1. 1925. so opazili v Švici na duglaiziji napad neke druge glivice, ki povzroča podobne poškodbe kakor Rbabdocline, to je Adelopus balsa-Ttucola. Ta bolezen povzroča hiraoje in odmiraoije nasadov zelene .duglazije na vsej švioar^ visoki planoti. Bolezen, Id jo povzroča gUvica Adelopus, imenujemo zato ker se je pojavila najprej v Švici, tudi švicarski' duglazi^ o«äp. Iz Švice se je razširila ta bolezen v južno Nemčijo in je zlasti v Würt-temberŠki in Bavarski povuroČala veliko razdejanje v 10—30 let starih sestojih mied vsemi tremi varietetami. Na sreČo je ostala bolezen v glavnem omejena na južno Nemčijo. Jakost napada se je v zadnjih letih polegla. Sratoji, ki so od leta 1938.—1044. hirali tako, da je kazalo, da bodo docela odümrli, so se v zadnjih petili letih opomogli in obrasU. .Bolezen pojema in so le še področja, ki imajo veČ kakor 600 mm letnih padavin, ogi-oženi. Vlažna pomlad tudi tu povečava možnost epidemije, a suha jo zmanjšuje. Kot najbolj nevarnega Škodljivca francoskih nasadov zelene duglazije imajo glivico Adelopus, zaradi katere so bili tamkajšnji gozdarji zelo zaskrbljeni. Toda resno ne ogroža nasadov, saj ne onih, ki so najbolje razviti. Zaradi suše, ki je vladala v Fraaciji 3 leta zapored, bolezen pojema in je aktivna le še na liladnejsih in bolj vlažnih rastiščih. Duglazijina uš (Chermes Coolcyi, Gilletieella Cooleyi), ki se je pojavila v Angliji in Holandiji, i'ii nevarna. Lubadar dnglaziji ne nioi-e do Živega, menda zaradi debele skorje in njeaie močne smolnatosta ali pa vsaj mnogo manj kot smreki ali jeUd: V m.ladt>sti duglazijo zelo rada guli srnjad, pozneje pa lupi skorjo jelenjad. Zai'adi izi-edne regenerativne 3p[>Bobnosti pa preraščajo pwkodbe tako dobro, da ostanejo po desetletju le Še brazgotine, seveda če poškodbe niso bile prevelike. Poškodovane končne poganjke duglazija hitro nadomesti a stranskimi. "Rdeča gniloba {Agaricua melleus) duglazije ne napada bolj kakor smreko. Zoper belo gnilobo (Polyporus annosus) je zelo odporna celo sredi ofcuženih borovih in smrekovih področij, V svop mladosti je duglazija precej občutljiva za rane mrazove, ker Bjeni kasni pogajnjki r.e dozore folesene) pravočasno. Nizke temperature razmeroma dobro prenaša in je celo temiperature od —32° do —45' C pozimi 1928/29 vzdržala brez škode. Za sušo ni občutljiva, ako ne raste na težkih, zbidh ilovnatih tleh. Za duglazijo je maČilno, da ni preveč Čvrsto aakoreninjejnai in da celo v svoji domovini zaradi vetrov zelo bnpi. Zlasti se slabo zakorenini, če je pregosto zarasla razvijajoč korenine le površinsko. Za večjo ali manjšo odpornost proti vetru je važna oblika korenin, Ju aavi&i od talnih razmer, Za raalikg od smreke, M tvori vedno površinsko koreninje, ^ duglazija. razvija le v kompaktnih, iplitvih in. neprepustnih tleh. V globokih, grobo zrnatih tleh se korenirifi močno in globoJco razrastejo in zelo dobro vsidrajo. Veter povzroča najvac škode nasadom, ki ho pregosti in rastejo na težkih ilovnatih tleh. Sneg škoduje duglaziji manj kako^* ostalim iglavcem, ker ima zelo prožne in žilave veje,- 5. Donos sestojev zelene dirglazije V Priisiji so ugotovili sledeči letni piirastak zelene duglazdje po 1 ha na 1. bonitetnem razredu v starosti 50 let in so ga primerjali s podatki za smreko nai enaikem tlu in pri isti. starosti: Drevesna vrsta Viäina Srednji prsni premer 1 Les ti a zaloga Celotna lesna masa , Tekoči letni prirastek Število dreves tn cm kosov 1 2 3 4 i 5 6 7 Zelena duglazija 28.0 31 8 501 1 813 21.8 520 Smreka .... 22,1 20.7 376 518 . 17.0 — V stolpcih 3, 4 in 5 je upoštevana lesna masa nad 7 cm. V 5. stolpcu je prištet:ves stiranski koristeJc. V Württerabergu je proizvodnja lesne mase zelene duglaaije pri 37 letü starosti za 140 m" ali SO^Ai višja kakor najvišja proizvodnja v Prusiji, kan- Kanzow pripisuje vplivu toplejšega württemherskega podnebja. V Harzu je dosegel 55 leten nasad :zelene dug'lazije pri srednji višini 32 m lesno maso 672 m'', t. J. dvojno maso smreke iste starosti Ln na enakem rastiscu. Na Badenskem (Fischer 1931) so naši prj 37 letnem nasadu zelene duglazije povprečni prirastek 24jii'-, a pri smreki iste storosti in j» eitakem rastišču'samo 12 m''. Schwappach navaja za 40 letjio zeleno duglazLjo lesno maso 674 m\ a aa smreko enake starosti in z istega rastišča 305 m'; zelena duglazija torej prekaša smreko za 120"/n. Na Hölandskemi zeleno duglazijo .poleg japonskega macesna najbolj uporabljajo .za pogozdovanja. '' " Polomije v naših ß&zdovih, ki Jih je letošnjo ziino pri rnis v zeJo veliki meri povzročil sneg. očittio potrjuj&jo to prednost ciuglazije. Iz primerjave tia rai^sko valuj Ji ploskvah Gozdarskega instituta Slovenije v revirju Plajiina pri Rsikeku (.predel Poäivaljiik) je vijoti, da so duglazijimi sestoji neprimemo bolje kljubovali sncgt]''tn ledu, kakor smrekovi sestoji na podobnih sosedin jih rastiščih. U r e d .n i S t v G Zanimiva je primerjava prirastkov zelene duglazije, rdečega bora in smreke iste starosti in enakega rastišča v Meklenburgu s 4 raznih raziskovalnih ploskev (po Doringu 1927—30) : Starost Zelena duglazija Rdeči bor Smreka Lesna masa nad 7 cm v m' 43 355 172 208 45 602 184 234 50 656 228 29Ö 63 624 I8S 3i0 Zelena du^lazija v Franciji bujno prii^ašča v višino od 4—35 leta starosti (letno povprečflio po Im). S 35 letom zaČne njen višinski prirastek pojemati, toda ne preneha do visoke starosti (70,—80 let). V zadnjih 30 letih 5o zeleno dug'lazijo v'^elgiji nasadili na obširnih ploskvah ravnine v Flandriji in v Ardenih, Frl 30 letih starosti je dosegla do 600 m^ sJnipne lesne mase. V Franciji zavzema duglasdja veMte površine (okoli 4000 ha) t&r ji po priraa^u in bujni rasti pripada prvo mesto. Na Danskem se je zeflejia duglazija med vsemi vpeljanimi iglavci najbolj obnesla. Pri 50 letni starosti doseže srednjo višino 25 m, arednji prsni premer 30—40 cm pri 400—450 drevesih, V starosti-med 25 in 45 leti znaša njen povprečni letni prirastek 20—30 m" in celo več. Izredne uspehe je pokazala zelena dugrlazija v Švici. Prinašamo nekaj podatkov iz nasadov, ki rastejo v zmemth višinah 500—600 m nad morjem, na svežih, rahlih in g'lobokih tleh najboljše kakovosti; Ploskev Starost Temeljntea Srednji prsni premer cm Srednja višina Lesna zaloga TeitoCI letni prirastek 5t. lei m' m m^ m3 1 2 3 4 5 6 7 ■i 4 22 26 39.5 46.8 15 18 15 18 364 473 37 e 41 52.3 54.4 30 32 27 . 28 77i 833 40 7 49 45 41.3 4fi.2 28 30 25 27 556 642 29 3 41 49 61.6 '69.7 32 36 27 31 856 lt)39 31 če prištejemo k lesni masi n, pr. pri ploskvi Št. 3 še lesno .maso, dobljeno z redčenjem (stranski koristek) dobimo 1039 + 125 = 1164 m', ki jäii je nasad iproizvedel do 49. leta svoje starosti! Debla iaiajo lepo obliko, drevesa so popokuoma zdrava, prirastek v višino je še vedno zelo živahen, naaajd de^ vtis bujne rasti in življenjske sile. To je nasad, ki ae ni dosege! pol stalfttja starosti, a ima lesno maso preko 1000 m". PovpreČri letni prirastek žiiaža 23.7m^ tekoči letni prirastek v obdobju 1924^1932 (8 let) pa ^ Navajamno primer, ki nazoirio pokaže, kaJco vplivajo razae stopnje redčenja na proizvodnjo lesne mase. Poskus in ra^askovajija je izvroil Scfajnied (1924) na^raziskovalni ploskvi v AJpah, 640 m nadmorske višina. Plcskev je bila SKUsajena z zeleno duglazijo leta 1890. aa površini 1 ha. Leta 1905. je bila razdeljena na 3 dele, na katerih se Je redčilo na tn rasne načine. Na delu n. (kontrolini del) ameroo redčenje, na delu I. visoko zmerno redčenje iji na delu IH. ni^ko, zelo močno redceaije. šte:vilo dreves je razvidno v sledeči raaipredelniei: 1. del 11. de.) Iti. del Starost Glavni Stranski Glavni j Stranski Giavni Stranski sestoj 1 sestoj sestoj 1 sestoj sestoj sestoj 18 3313 30S0 2676 ' 591 2163 2897 23 2560 753 2301 375 1629 507 28 2200 360 1721 580 1269 361 34 2013 1 187 1534 187 1180 S8 Temeljnica obeh sestojev znaša: Starost Del II. ^ Del 1. r Del lil. 18 26.60 . 22.13 21.56 23 38.42 32.91 32.83 28 49.58 43.93 42,92 34 60.66 55,00 53.65 V stajTOSti 34 let sta g-lavni in stranski sestoj imela lesne mase v m~: U. ded 533, I. del 513 in HI. del 454. Glede na višno, srednji prsni premer in na obliko debel je bilo visoiko redčenje najbolj uspešno, ker je sestoj I. pi^jizvedel skoraj isto leano maso kot n., toda. boljäe kakovceti. Še neJtoliko močnejle visoko redčenje bi utegnilo inoeti še boljši uspeh. Nizko redčenje (III.) je bilo neuspesno. Zelena duglazijk v Italiji po proizvodnji lesne mase nekoliko zaostaja za Nemčijo ah Anghjo, doseže pa tudi 500 plm in se veČ.,.Ta tujb drevja vrsta-,posebno dobro uspeva v Apeninih. Š starostjo njen prirasteik ne preneha, kajti na številnih primerih je bil se pri 60—70 letih starosti ugo- tovljeß živahen prirastek v višino m v debelino. V ugodnih pogojih v starosti 50—60 let' doseže do 1000 m- skupne lesne mase (nad 7 cm), kai' jelka na najboljših tleh doseže-komaj v dvojnem oasu, t. j, v 100—120 letih. 6. Lastnosti leaa zelene duglazije Z raziskovanjem tehnoloških lastnosti lesa zelene duglazije, vzgojene v Evroipi, so se pečali ninogi strokovnjaJci, piimerjali te lastnosti z ustres-jiimi domaöüi iglavcev in zelene duglazije iz'Amerike ter prišli do naslednjih zanomivih zaključkov; Les evropske dugliazije je po volumni teži in trdnosti enak ameriškemu s Siroikimi bi-ajukami; ne mareipo ga pa primerjati z lesom, ki ima ozke * m «nakomeme bi'anike in je zrasel počasi v stoletnih ameriških pragozdih. če ima les zelene duglazije s štajerskega široke branike, po kakovosti ni slabši od dobre, smrekovine in srednje dobre macesnovine, pri enako šimkih brajükah pa je boljši kak^r ofce vrsti. Tudi naš rojak, prafesor Roš, je v Švici na podlagi 306 poskusov ^lede odpornosti lesa duglaäje na upogib in glede prožnosti ugotovil, da prekaša jelko in smrelkoi in da je le malo slabši -kakor m^eesnovina. Po voltimni teži in po trdnosti je lea zelene duglazije za macesnovino in pred rdečo barovino, amrekovdno in jelovino. Po trdoti in prožnosti prekaša vse evropske iglavce. V zesnlji je zelo "trpežen, k^r dobro prenaša spremembo vlage, Z boljših rastišč ali zrasel v polni svetäobi je les zelene duglazije pri enaki širini branijc boljši kakor lea s slabih rastišž. Duglazija je iglavec, čigar trdnosti ratstejo s širino branik. Po Pabriciusu je les evropske zelene duglazije slabši od macesnovine in, borovine, toda boljši kakor jclovina in smrekovina. Nekateri nemški avtorji imajo les zelene duglazije za neprimeren za celulozo, Češ da je preveč smolnat in da daje pretenuio pulpo. V Grenoblu so v institutu za papir dokazali nasprotno: Za bisulfitni postopek ni primeren, toda pri natronskem postopku da optimalni izkortetek surove pulpe (S^o/o), ki jo lahko pobelimo s 6.5% aktivnina klorom, računajoč težo suhe pulpe. Vkljub barvi ga zeJo cenijo za ta. namen zaradi dolgih in krepkih vlaken.. ÄÜavost teh vlaken moramo pripisovati spiralnim odebelitvam celičnih'sten. in gosti snovi teh-steoi v pomladanskem lesu. Toda, predvflsm je važna dolžina vlaken, ki daje lesu duglazije nesEK>rno prvenstvo. 7, Gojenje zelene duglazije Obdobje 50—60 let, kolikor !aiaša povpi-ečna zgornja meja starosti nasadov zelene duglaizije v Evropi, je vselcaikor pre&ratko, da bi dovolj globoko zajeli go?dnogojitveiia vprašanja, ki se pojavljaijo pri uvajanju zelene duglazije v evropskem gozdnem gospodarstvu. Izkušnje, ki so bile dK^edaj zbrane v Evropi v tem pogledu so se zelo pomaüjkljive zlasti glede vnašanjis; (uvajaaija) zelene duglazije kot primes med domače gozdne drevesne vrste, glede njibov^a medsebojnega odnosa in vzvratnega delo-vanja, glede najprikJadnejŠe oblike zmesi, glede pnimemosti zelene duglazije za kombinirano premeno (konvei^jo) čistih sestojev v mešane, glede njeiie sposobnosti za vnašanje v presvetljene sestoje, giede najprimernejšega načina in otlike gospodarjenja v zvezi z njenim naravnim pomlajevanjem itd. Treba je namreč poud^ti, da je biia do nedavnega. dejavnost gojite-Ijev usmerjena v glavnem na snovanje čistili nasadov duglasije na golih, večjih ali manjših površinah, na gojenje sadik duglazije v dr&veanioah, manj pa na iskajnje in ra^mjanje posebnih načinov čiščenja debel vej, redčenj, prirodnega pomlajevanja dnglazijiinih nasadov, mešanja z domačimi (avtohtoüiinii vrstami gozdnega drevja itd,, ki bi ustrfezali njenim posebnim biološkim lastnostim in zahtevam, bi jih je i-azvila v navem okolju. Da je bila zlasti zgrešena težnja ustvarjati čiste nasade zeleine duglazije na velikih ploskvah^ je pokazala prepričljivo katastmfa, ki je zajela te nasade ob napadli glivice Adelopus. Vendai- nam dosedaj pridobljene iaknšnje že nalmujejo gLaivne smernice, leer nam odkrivajo storjene napake in težišče gojenja preaiašajo na Mrave biološke temelje selekdfje. Zelena duglaaija «aene rano roditi seme, ze v starosti okoli 20 let Stoi-že obiiamo v začetku meseca septembra'; 1 hI storžev daje okoli pol kg semena brez krilc (v 1 kg je okoli 90.000 semenk). Seme je težko konzervirati. KaJilna sposobnost redko presega 30%. Kali zelo neenaicomenro in počasi, zato priporočajo že jesensko setev v drevesnice, sicor pa- nakalitev. V glavnem jo vzgajamo v drevesnicah kakor druge iglavce. Zaradi velike občutljivosti varujemo posevek s primernim zastorom pred sončno pripeko in pred mraaovi. Za pogozdovanje so sadike zelene duglazije zrele v svojem tretjem ali četrteoTJ letu starosti, kar seveda zavisi od njihove balj ali manj krepke rasti. Tako v drevesnici kakor tudi na terenu sadik zelene duglazije ne presajamo prerano, ker v prehladni zemlji težko-odženejo koi-eiiine, ki začno hirati in odmirati. Najbolj primerna vezava sadik v nasadu je; Medaftbojna razdalja vi'St 2—2,5 m, razdalja med sadikami v vrsti 2 m. Nekateri avtorji priporočajo ceio 4 m. Razdalja zavisi od rastisča. Treba je upoštevati, da zaradi hitre rafiti in naglega razvoja nastopa pri t.esni vezavi prerano konkurenca med drevesci (slabše zakoreninjen je) in da s tessnejšo vezavo do neke meje podpiramo t^o prirodno čiščenje debla vej, toda zaviramo na drugi strani prirastek''v debelino. Dengler priporoča med vrste dugiazij saditi vrsto smreke, ki tako dolffo, dokler je ne preraste duglazija, sodeluje pri sklepu kroženj. Pozneje, v starosti 15—20 let, smreko izsekamo in uporabimo za drobnejši Sortiment. Nasade zelene duglamje jfioramo s.popolnjevati pravočasjTO in le s krepkimi sadikami, ki se bodo mogle uveljaviti. Zato je dobro pridržati si v drevesnici za te namejie zalogo večjih sadik. Duglazija se prtrodno zelo počasi in teiSko čisti vej, celo še suhah, kar je ena njenih izrazito slaibih lastnosti. To čiščenje niti v gostem sklepu ne napredivje zadovoljivo. Velika vejnatost zaradi grČavosti kvari les, omejuje njegovo uporabnost ter zmanjšuje njegove tehnološke lastnosti. Zato odstranjujejo spodnje veje, da tako vzgojijo čim lepša, gladka debla. Ker duglazija preraste hitreje in bolj temeljito še živi štrcel^ kakor štrcelj sube veje, nekateri avtorji priporočajo, da se odstr^ nekaj vretenc spod- njih, še zelenih vej, ki rasftejo še v senci. Zeleni štrceij se dobro vraae v deblo in ne izpade pozneje iz deske, kakor je to pri preraščanju strdjev suhih vej. pAporoča.jo, da pri 10.—12, letü starosti nasad začnemo čistiti spodnjih siihih vej in d-ai to postopno ponavljamo, dokler ne dobimo debel, ki so'8 m v višino brez vej. Mešan sestoj scelcna dugla-Sije iri smreke im Peilovriiku pri Celju. Sestoj je sta,r G) le-t in majo posamezne du-glazije že 72 cm v pr.^nem premeru, (['oto: GIS) Novejša raziskovanja so pokazala, da je treba odstraniti tudi aelens veje, toda naenkrat le nekoliko spodnjih vretenc, ki rastejo že v senci. Priporočajo naenkrat odžagati n.ajveč ejio do štiri spodnja vretenca ae zelenih, toda že oslabljenih vej, ki rastejo v senci, če hočerao, da drevje ostane zdravo in da se prirastek ne zmanjša.* Veje moramo z žago gladko ob deblu odžagtaij, ne pa s sekiro klestiti. ' Kako vlažno je, du pri čiščenju ilebla vej ostanemo v pravtli mejah, pona-zoruie Weck (1938). Po njegovih podatkih je nastopilo pri zeleni dufilaaiiii pri krajšanju krošnje sledeče zinjatnjšanjc pnrastka; Pri skrajšanju krošnje za 15- ^/o je nastala 9% izguba na .prirastku, pri 50—60% skrajšanju krošnje SO^/o izguba, pri 60-^0% skrajšanju 40Vo izguba — zaradi zmanjšanja piostomiine krošnje in s tem celotne asimilacijske površnic. Težišče proizvodnje lesne mase moramo pri zdeiu duglazLji preaaesti od velikega Števila dreves na razmaroma majhno Število dominanteih dreves, če hiočenio doseii največji učinek, Pii tem upoštevamo naslednje lastnosti zelene duglazije: ^ a) sesto) se razmeroma rano biološko diferencira v dominantni in sub-dominantni razi-ed; -b) krepko reagira la rahljajije sklepa s povečanim prirastkom; c) v gostmi sikJepu ne producira visokih, stegnjenih in tarezvejnatih dabei; č) pri podmemerti sklepu ki\ošenj produoira veliko lesno maso in d) senco fprenaša le s strani, ne pa trd zg-oraj. Zato moramo pri redčenju slediti tem prirodnim težnjam zelene du-glasije. Glede na posebne lastnosti zelene duglaizije, na njeno dinamiko pri-raščanja, se je treba posluževati v glavnem visokega redčenja, kaikor amo to že spredaj s pjimerom podprli. Poudariti pa moramo, da še niso ra^kani mešani sestoji zelene duglazije in da se vsi podatki nanašajo na Čiste sestoje. Pri dobro prilagojeni tehniki redčejaja' je mogoče navadno že pri obhodnji 50—60 let vzgojiti debel tehnični les, uporabeji za Žago, za drogove, trame itd, Poleg tega je moči z redčenjem pi-idobiti tudi znatne množine lesa kot stranski koristek za celulozo, jamski les itd. Kar zadeva najprimejrnejai način gospodai'jenja s sestoji zelene du-glaEije, nam še manjka potrebnih skušenj. Ker je zelena duglaäja svetlobno drevo, se zdi, da bo manj prim«ma za prebirabu na^in gospodarjenja aü za gospbdarjenje ,s postopno sečnjo s- pomlajevanjem pod za-stoiromT Prav tako se nam zdi, da je možnost' uporabe zelejio duglajzije pri premem sestojev ali pni-uvajamju pod aastor nadstojnega sestoja bolj omejena, V Italji so pokazale skušnje, da je težko izvršiti premeno hu-koiilh sestojev z -dugla^ijo, razen Če biikovje do golega posekamo aji du-glazijo posadimo na golosekih. V Franciji pa uspešno izrabljajo njeno pri-rodfno pomlajevamje pod močno presve^tljenimi sestoji. Glede na slabe skušnje s čistimi sesto-ji zelene duglazije v Nem^ji, priporočajo, da se dugla^aja goji le pomešaj» s smreko lali z bukvijo ali kot podrastje v borovib presvetljenih sestojih. -S. Sklepni preudarek Če pomislimo na uspehe, ki so jih dosegli v proizvodnji leane mase zelene duglazije v raiznih deželah Evixxpe, poleg tega pa še na lastnosti njaaega lesa in na njeno razmeroma lahko gojenje, potem se ne smemo čuditi, Če dandanes zelena duglazija daleč prekaša vse eksote, ki so bile dosedaj vpeljane v srednjo in zabodno Evropo. - ^ Po svoji donosno&ti in vsestranski uporabnosti močno^ prekaša tiudi _domaČo {laratohtiOTio) jelko iji smreko ter bukev. Razen tega je njen les odlična surovina za celulozo in za pa,pir. Zaradi svojih gozdnogojitvenih lastnosti in glede na zvišanje donosnosti gozdov ima duglazija Še veliko bodočnost. Marsikje so ji že pripo-znali načelno prvo mesto kot drevesni vrsti, ki se je zelo obnesla, ker more donosnost gozdov močno povečati. Po vseh dosedaj pridobljenih skušnjah pa je zeleno duglazijo gojiti le kot primea bodisi posamezno ali v veČjiJi in manjših skupinah, LogiSem bi bü sklep, da jo gojimo vsepovsod, ijer je le mogoče, da dvignemo donosnost gozdov. Toda premgUli bi ae, če bi prememli naäe gozdove v gozdove duglazije v takšnem obsegu le na podlagi dosedanjih skušenj. Šele Čez 50 let, t. j. po dvojni otvhodnji aelm« duglaäje, bi lalibo končno tvegali aitlep. 2e mnogokatera vpeljana yrata, ki je v začetku bujno u&pervala, je pokazala navadno šele po več desetletjih zaiake nazadovanja in se je pogosto pojavil nov, zelo nevaren škodljivec, ki je v njeni domovini rü ogrožal. Zlasti okužbe zelane duglarfje po glivici Adelopus so nas resno opozorile pred vsakim ..preinagljenim korakom. 2eäeno doglasijo je treba gojiti tudi v bodoče, toda, le potom selekcije iz semena domače mikroklimatske rase, ki je pokazala največjo odpornost proti 'boleznim,' najmanjšo vejniatost in najbujnejšo rast. Nadaljtije gojenje zelene duglazije je torej treba postaviti na krepke temelje najboljše domaČe raae."" UPORABLJENO SLOVSTVO t . 1. A. PaTa.ri, PsEudotsuga Douglasii Carr., Anns.li deila sperimetnlaziOTie AgVana, volum. XXXVIII., 1940. 2. Jeon Pourtet, Les re peti pitmen i; s artifiüiels, 1048, 3. B:idDux, Les esseaces foreshtres exotiques en Suisse. 1^32. 4. Rossmässlar. A. P., 2/105!. 5. Schippe], An Do^igläsienwirte, A. F. 40.'1950. 6. Dengler, WaJdbaru. 7. Rubnei-,- Die pflaMengeographischen Grundlagen des Waldbaus, 1934. ,-8. Ziminerle, Aabauwürdiokait fre.iiidlän-discher Holzarten, A. F. 12/1950. Rohmeder, Zur Frage der Dougla^en u.id LiirchenbüStnriJe, A, F, 6/1931. 10. Wiedemajui, Die heutige Lage-des Waldes in Kiedersachsen, Mitteilungen der deoitscheti Gesellsdiaft für Holzforecliung, 37/1949, 11. Bämer. Die Nutzhölzer der Welt, 1942. meteorologija v službi gozdarstva Dr MaVs Wraber (Ljubljana) 1. Meteorološka služba je za racionalno gozi!arstvp nnjiio potrebna Razvoj narodneiga gospod'atrslva in socialistična izgradnja domo-vine zahtevata veloškc službe; v sporazumu z institutom bo v bodoče ustanojvljalaj meteorološke postaje za gozdarske potrebe Uprava hidrometeorološke sluz;be pri Komiteju za vodno gospodarstvo LRS. Jasno je, da je dobro organizirana, kolikor mogoče gosta osnovna rareza' meteoroloških postaj podlaga za vsako dopolnilno meteorološko mrežo v službi gozdarstva, poljedelstva, vodnega gospodarstva in drugih zainteresiranih strok. Brez trdnih oporišč v dovolj gosto razpredeni osnovni meteorološki mreži je izgradnja dopolnilnih mrež ^tako rekoč nemogoča ali vsaj močno otežkočena. Osnovna mreža meteoroloskiji postaj, ki ima stahie, nepremakljive opaJiövalne postojanke, mora biti upravno in strokovno enotno organiziraiia, da bo mogla dajati zanesljive podatke o splošnem pokrajinskem in štršem lokalnem podnebju. Dopolnilna meteorološka mreža služi čisto specialnim potrebam raznih strok in ima zato večkrat tudi Čisto specialno opazovalno metodiko za ugotavljanje mikroklimatiČnih posebnostih V značaju dopolniLne mreže je, da je -nujno navezana naj osnovno mrežo ter da- so njone opazovalne postaje začasne in premaikljive. Če je torej osn-oVna meteorološka n!ireža preredfca in preveč pomanjltljiva, je realizacija dopolnilne mreže ^loiaj neizvedljiva, ker ji mainjka trdnih oporišč v osnovni mreži in njetiih splošnih meteoroloških podatkov. V fiodelovaiiiju. z Upravo hidrometeorološke službe je sestavil Gozdarski institut Slovenije minimalni program gozdarskih meteoroloških postaj (oki-og 30), s katerimi naj se izpopolni osnovna meteorolt^ka mreža v Sloveniji. 3, MaJtrokItmatični podatiki zadoščajo aa splošne gozdarske potrebe Potrebe in zahteve goadaj^tva, speciaJiw 3lovftnakega, niso velike £.aimo v pogledu gostote, meteorološke opazovalne mreže, marveč so velike tudi glede kakovosti opazovabie službe. Že za potrebe splošne goizdarske maji-stvene sJužbe so neogibno potrebni podrobni in zanesljivi podaitiki o vseh važnejših meteoi-oloških elementih, predvsem o padavinah, toploti, vlagi in vetrovih. Glede padavin ni za gozdarske potrebe važna samo njihova; absolutna količina, marveč še bolj njihova obliäca, način padanja, prostorna in ČasovnaIporazdelitev itd. — Za teraperatm*© so važne zlasti njene skrajnosti {inaJiainialni in minimalni ekstremi), njihovo število in trajanje, nastop poznih (i>onalad:aiiekih) in ranih (jesenskih) mrazov, eovpadnost (koincidenca) poletne vročine s suŠo ali zimske suše (pamanjkanje snežne odeje) z mraäim. — Pri vetru so odločilne važnosti njegova jakost, tsmer in Čas pojavljanja, kar vse ima velik vpliv oa mehaiiično in fiziološko delovanje vetra. — V zvezi s prejšnjimi elementi je za g'osidarstvo važna tudi 2[račna in taina vlaga, zlasti v določenih vegetacijskih sezonah,— Delovanje posameznih meteoroloških čkdteljev in še češčc njihovo vzajemna delovanje je odločilnega pomena za gozdno vegetacijo v določenih razvojnih obdobjih (n, pr, čas cvetenja in prašenja goadnega drevja, čas zoirenja, odpadanja in razäirjanja plodov oz. semen, čas tvorbe cvetnih in listnih popkov), Iz podanega kratkega opisa gozdarskih zahtev do meteorološke službe je razvidno, da mora bili oprema meteoroloških postaj za gozdarske potrebe ^ecej popolna in da meteorološke postaje HX reda komaj za silo ustrezajo gozdaj-skiin zahtevam, O potrebi merjenja sončne svetlobe (heäiograf) in sončnega obsevanja (aktinc^af), ki bi bilo v zvezi z asimilacijsko dejavnostjo gozda jako zaželeno, tukaj niti ne gworimo, 4, Za podrobna gozdarska preučevanja so potrebni specialni mikroklimatični podatki Še večje so zahteve gozdar^iie anaßatvene službe glede dopolmlne mreže meteoroloških postaj, ki naj ^užijo specialnemu študijn mikroklime }>osameznÜi goi^diüh tipov, jraaücnü jpo floristiani sestavi, sociološki zgradbi, gospodaar^ki strukturi, pogojenosti in vrednosti, dalje za podrobnejše preučevanje mikroklirae gozdnih melioracijskih objektov, predelov aa poskusna pogozdovanja in razne druge g-ozdnogospodarake poskuse, gozdiuh drevesnic, arboretumov in podobnih objektov. Mimo zgoraj navedenih makroklknatičnih .podatkov so -za. navedene namene potrebni spedraini mikwklimatični podatki, od katerih navajamo le poglavitne: Za padavine je važno poznati njihovo udarno in prodorno silo. Udarna sila je moč, s katero padavine udarjajo na podlago, in se meri s spedalnimi pripnavaini. Velika udiaima siia padavin je posebno škodljiva za neobrasla in nevezana (peščena) tla v strmih legah in višinah, kjer so pogosti hudi nalivi, bolj aü manj škodljiva pa je povsod^ ker odnaša fino prst Ü1 zbije lahlo zemljo. Gozd v zmatni meri öblazuje udarno süo padavin, da ne dospejo do taJ, ali pa jih le počasi dosežejo. Oblaževanje udarne in zadrževanje prodorne sUe padavin je v raznih gozdnih tipih različno močno. Meri se seveda v notranjosti gozdnih sestojev z vzporednim kontrolnim iner-jfäCLjem na, planem. Temperaturna merjenja v gozdu kažejo enakomernejši temp erat umi režim od cmega na. plamem, in sicer tako v zračnem kaikoor tndi tajnem prostoru. Ta merjenja se vršijo v rasnih zračn^ vižinah in tajnih globinah, kar se ravna do neke mere po gozdnem tipu, predvsem po lijegotvi slojini zgradbi (sbratifikadji). V zračnem prostoru (atmoeferi) se vrše ta merjenja navadno na tleh, v višini 5—10 cm (glavni sloj mahov in nizkih zelišč), 30—50 cm (glavni sloj visokih zelišč in nizkih gnmicev), 100—200 cm (sloj nizk^a grmovja) in 4P0—500 cm (sloj visokega grmovja)» Če so seveda ti sloji raj^viti. — V talnem prostanii ki ga zavzema koreninski sistem (rizosfera), se meri temperatura pod mrtvim slojem listjajn suhljadi, v globini 5—10 cm (sloj finih črpahiih kareainic), 30—50 cm 02. 50—100 cm (glavni koreninslti sloj), globlje samo iajamoma. —- Tempei'ature do 50 cm vi^e in 10 cm glo^bine so posebno vaane z& kaJjenje gozdnega semenja in za uspe vanje gozdnega pomladka. Zunaj gozda so važne za gozdne di'ßves-nice in za pogozdofvanje, ker je tenaperat\ira do te viŠne in globine najbolj kritična za us-pevanje mladih nasadov, Zračna vlažnost se meri navadno v istih višinah kaJcor zračna teanjieratura. Merjenja temperature in vlage so navadno združena z merjenjem jakosti vodnega izparevainja (s posebnimi evaporimetri), s čimer se posredno ugotavlja izhlapevanje talne in rastimske vl^ge, Pri ugotavljanju vetrovnih razmer za gozdno mikroklinao je potrebno merjenje vetra pred gozdnim sestojem, v notranjosti gozdai in v določeni razdalji za gozdom, da se ugotovi, v koliikSni meri gozd zadržuje veter iu zmanjšuje njegovo udarnio süo. Z vetrovnim merjeJijem so navadno združena merjenja vlage in izhlapevanja, da se dožene, kako vplivai veter na osuševanje zraka, bal in rastlinstva. Ta kombinirana merjenja so i-ažna posebno v ^krajih, kjer se ustanavljaj gozdni pasovi za zaščito kmetijskih niltui' pred škodljivim delovanjem vetra in suše. Za preučevanje mikroklime so äaJje velikega pomena svetlobne razmere. Zato se meii jakost in količina direktne sončne svetlobe bro in n& preslabo hranjenih sadik. Skr-bi, da bi bile sadike premiocno hranjene, pri nas nimaimo. Pri napravi drevesnice je važno, da že pri prvi obdelavi primešam;» tlom zadostno količtmo apnene moke, kar ugodno vpliva na zdravje saddk. Važno je tudi, da imamo pripravljen dober kompost in popolnoma razkrojena humoma gnojila. Del organskih gnojil porabljamo površinsko. Terenski ogledi in laboratorijske analize talnih vzorcev naših gozdnih drevesnic so pokazali, da je največji del m^h drevesnic zelo slabo preskrbljen s hranilnimi snovmi Drevesnice ne gnojijo načrtno; marsikje vlada mnenje, da je gnojenje gozdnih drevesnic nepotrebno. — Res je, da premočno gnojenje s hlevskim gnojem često povzroča premočan razvoj nad-zemfdiih delov, medtem ko se korenine slabše razvijejo in mlada nastlina pri presaditvi težko vzdräi rav^iotežje v preskrbi z vodo in hranilnimi snovmi, Preslabo razvite sajenke pa životarijo še več let po presadit:vi in so vsaj nekaj let za svojimi močno in dobro i-aavdtimi sosedami. V veČini naših gozdnih drevesnic je količina hujnusa pod normalo le drevesnice Raduha, Preddvor, Novo mesto in Mengeš imajo dovolj organskih hranilnih snovi. Najslabše hurnozne so drevesnice v Klancu, kjer 30 analize pokazale na nekaterih meatäh le sledove humusa, medtem ko ga je drugod do 2,2%, torej vsaj -polovico premalo; v Kotnoiu je vzorec, ki ima največ htunusa, pokazal le So/a humusa, v Prešniku pri Celju noben vzorec ne pokaže niti 3% humusa, v vseh drevesnicah v Prekmurju imajo tla povprečno okrog 2% humusa. Te številke nam povedo, da dobe sadike občutno premalo dušične hranej kar je poleg pomanjkanja apna tudi glavni v^Tok, da so sadike slabe, blede in brez živahne rasti. Te drevesnice, razen drevesnice v Komnu, tudi nimajo urejenih Itompostov ali vsaj ne dobro urejenih, dovolj veliMh kompostov. Humus je v veČini drevesnic stabo kisel, Itar naa opozarja na potrebo izdatne kaldfika-taja, ki bo dovajaäa rastlinatn hrane in ugodno vphvala tudi na zdra.vje sadik ter na fiaikalne m mehanične lastnosti tal. Apna je skoraj v vseh naših drevesnicah (razen v Preddvoru) 'občutno premalo, saj ga analize ne izkazujejo v večhii drevesnic niti kar je najnižja meja, potrebna aa rastlinsko prehi-ano. Male količine Äpna v tleh vplivajo tudi "na^hidrolitično aciditeto tal in na njihovo močno izpranost. Stopnja zasiČeno3ti kaže namreCt ra^en v Preddvora in Novem mestu (V = 50—70%) tako nizke vrednosti, da so vsa tla močno ali vsaj srednje izprajui (30—60%). Tudi to slabo lastnost tal v gozdnih drevesnicah bi odpravila kalcifikadja. Količina vs^a in kohčina fiziološko afctivnega fosforja in kalija je-v vse-h vzorcih iz goitdnih di-evesnic preniska, saj kažejo analise v tleh navadno le 0,02—0,04% vsega in 0,003—0,01% fiziološko aktivnega kalija ter 0,025—0,09% celotnega in od sledov do 0,007% fiziološko aktivnega fosfoi-ja, medtem ko so mejne vrednosti za normalno oskrbljena tla za humus 5%, zai apno (CaO), 0,2—0,5%; za celotni kaUj 0,15—0,25%, za fi^losko aiktivni kalij 0,02—0,05%, za celotTii fosfor 0,10%, za fiziološko aktivni fosfor pa 0,05— Zanimive so primerjave talnih vzorcev iz gozdne drevesnice in iz njene neposredne bli^a. V vseh primerih kažejo tla v drevesnici neprtmemo večjo izči-panost kakor, üa zmiaj drevesnice. Klanec Komen v drevesnici zunaj v drevesnici 1 prerig, ledina pod borom liumus CaO Kc Ki - Pt Pf 0,01-1«^ 0,14-0,56% 0,01-p,ü2''/o 0,002-0, sledovi 0,40'/g 0,038°/, 0M\ 0,02'U 0,005 7» 0,036»/, 0,00067, 0,49'/, ■ 0,03% 0,006»/, , 0,0527, 0,00067» 8.05"/, 0,657« 0,037, 0,0057» 0,047'/, 1 0,00067, Iz gomje preglednice se vidi potreba po gnojenju gozdnih drevesnic, b) Vrsta in koheina gnojil: Goadne drevesnice gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili. Od organskih gnojil uporabljamo hlevski gnoj in kompost Tiajveč le površinsko oz. plitvo, da ne bi gnojilo pregloboko potegnilo rast-HnsMh korenin. — Tekoča organska gnojila — kot vegetativne gnojilne raztopine uporabljamo spomladi in zgodaj poleti: pri prvem in drugem poganjku. Pozneje ne smemo več gnojiti, ker bi v nasprotnem * Pod izrazoan »celotiiii fosfor oz. kalij (Pc in Kc) razumemo vso fo&fomo ali kalijevo rezervo v tleh; »fiziološko nktivn«»; (Pf in Kf) pa je samo ona količina teh elame-ntDv v tleh, ki je v lahko topljivi, tas-dinam lahko dostopni obliki. primi&ni les ne dozorel. Glavno gnojenje izvršimo pri plitvi obd&lavi tal. Z zrelim hle-vskim gnojeni vnesemo v tla okrog 17i/u organske maße, Oi45»/o dušika, 0,25'"o fosfome kisline, 0,60% kalija, 0,30% kalcija ia 80% vode. Za drevesnice je zelo dobro gnojio gozdna zemlja, zemlja travne ruše, razkrojena, humificiraiia stelja. A vse to se uporablja cavadno le za pokrivanje semena ali za posipanje mladih sadik, da nudi nežnim rastlinicam prvo hrano. Za dolgotrajno, močno izkoiiščanje drevesnice ne zadostuje. Najboljše gnojüo za drevesnice pa je dobro sestavljen i-n dobro pre-dolain kompost. Za rahla, peščena tla je primerna mešanica 2 delov prsti Lil en^a dria laporja ali podobnega, glinasto ilovnatega apnenega - materijala, ki mu dodamo Se 2,5 kg 40"/!) K soli in 4,2 kg Tomaževe žlindre fna Im'). Vse to kcanpostiramo in večkz-at premešamo, Dohar je kompost iz cestnega blata. Ustnika in apna z dodatkoan 3 kg kostne moke, 2 kg Tomaževe zliadre, 3 kg žveplenokislega amatiiaka in. 4 kg kainita. Znaji je tudi topel .ali biološki n a c in p r i p r a.v Ijanja komposta, pri katerem zmanjšamo izgubo pri vrenju in dobimo dobro gnojilo, boljše od navadnega hlevskega gnoja, saj daje 2 J^ krat večjo žetev kakor navadni, dobro negovan kompost. Kot siLTovino. za »plemeniti kompost« uporabljamo navaden hlevski gnoj, šotno ali listnato steljo, rastline za zel feno, gnojenje, vrtne odpadke (brez večjih količin zemlje na koreninsih, lesene dele rastlin dobro razse-kamo), straniščnik in vse ostanke in odpadke doma in dvorišča. Odpadke uporabija(m<^ločeno, ali pa jih zmešamo (nalagamo plasti rajiličnib sestavin, tudi različnih vrst gnojai). Vlažnost materiala naj bo najmanj 75% (če ni, na vlažimo; če je več, osušimo z vmesnim miaterialom!) — Material naložimo v vodora,vnih plasteh 60—90 era visoko, in sicer primemo raJilo, da vmjesni zraJt s svojim kisikom oživlja baltlerije, ki povzročajo vrenje. Vrenje pospe'simo, če maso pokrijeano z lepenko ali s tanikin^i deskami. Ko po dveh dneh naraste tem;peratura na 55—65" C, steptama ali stisnemo sklad od zunaj navznoter' (pohodimo ali z batom zbijemo). Ko .le sloj stlačen, ga po(krijem.o čunprej z drugim, da pritisk ostane in da se v brezaraČni sredini vrenje ne nadaljuje. To bi nsimreč povzročilo izgubo, ki bd nastala zaradi gorenja pri nadaljnjem vrenju. Da bi preprečili gnitje in druge škodljive i-aakrojne p-racese, zamažemo špranje kompostnega silosa s katransko ilovico (7 delom dobro pregnetene ilovice primešamo 1 del premogovega katrana im vse temeljito zmešamo), Paadti maramo na čistočo silosa, desin-fekcijo sten, masen je špranj s kitom itd; Da bo kompostiranje uspelo, je treba material dobro obtežiti. Pri. iriBinjžib silosih storimo to s kamni ali drugimi težkimi predmeti, M jih enakomerno razdelimo pO deskaJn, a katerimi smo silos pokrili. Dobro organsko j^ojilo je zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje uporabljamo metuljnice, ki imajo globoke korenine, s katerimi rahljajo in zračijo tla. Na koreninah žive bakterije v posebnih gomoljčkib, kjer. kopičijo dušik, ki so ga bakterije vsrkale iz zraka. Ko rastlino podorjemo, obogati z organsko m^so Üa, iz gomoljčkov pa se sprosti dušik, ki je važen vb- rastli>nske hrane. Za z&leno gnojenje sejemo predvsem tiste metiiljnice, ki dajo mnogo organske naase in katarih seme ni predrago. Na lažjih tleh se jemo lupino in seradelp, na boljših Ueh graüco, fižol in razme detelje, ki zahtevajo neko-iilto več vlage, a dajo okrog 120 q zelene mase z okr. 100 kg dušika na ha, medtem ko da lupina do 250 q sveže mase s 125 kg dušika na iia, Ceoejäa je setev bele gorčice na vseh talmh tipih aH repice na boljših tleh. Ti dve rastlini sicer ne zbirata dušika iz zraka, dajeta pa dosti humusa. Pri setvi za zeleno gnojenje porabimo za ha: 200—250 kg lupine, 30 do 40 kg seradele, 10—20 kg detelje, 30 kg inkannatke, 30 kg gorčice in 10 kg repice. Setev legmünoz bo še uspešnejša, če bomo tla pred setvijo pognojili z 80 kg kalija in 40—60 kg fosf. kisline jia haktai' 'Hot Tomaževa žlindna, kostna moka aJi supeifosfat). Doza je naslednja: 4üiV(i kalijeve soli je potrebno ök. 200 kg; 200—250 kg Tomaževe žlindre, ^ok. 200 kg kostne moke ali 250—300 kg superfosfata. Po lupini tla tudi primerno apnimo, in sicer vsaka 3—4 leta z 20—30 kg žgajiega apna ali' ctgljikovo kislega apna na ar. Plitvo podorjeimo iupino, ko je v polnem cvetju, takrat dai ]ia'rare£ največ organske mase Ln ima najbolj razvite gomoljčke. Globoko se pod-orje jeseni na boljših, spomladi na Jažjih tleh. Majhen dodatek hlevskega gnoja pred oranjem dobro vpliva na razkrajanje, zlasti v manj aktivnih tleh, če je bila luphia lepa, ne potrebujejo gozdne sadike nJikakega raine-ralnega gnojila več. Ce je lupina slabo uspela, gnojimo 2- 3 tedne pred setvijo oz. saditvijo a kg nitrofoskala ali z ustrezno mnoüno posa^-meznih gnojU. Öe sadike slabo uspevajo, jih tudi drugo pomlad pognojimo z istimi gnojili, ki jih plitvo podkopljemo. Od osnovnih jnineralnih gnojil je za drevesnice najvažnejše apno. Apnjenje aÜ fcaldfikacija je za tla zelo viažna, ker 1. popravlja taJno strukturo, 2. aklivisira talne miliroorganizme, 3. dovaja rastlinsko hrano in 4. preprečuje izpiranje hranil iz tal. Boljše je večkratno dodajanje manjših količin apnenih gnojil, da bi preprečili prevelika kolebanja v kemičnem, üzikaJnem in biološkem pogledu. Lahka tla gnojimo vsaika 3--4 leta z 20—30 cj apnenegai laporja, boljša oz. težja tla pa s 15—30 q žganega aipna (ali z dvojno količino apnenčevo moke). Pomanjkanje apna v tleh nam naJcazuje že bleda (idorotična) barva rastlinskih listov in iglic, odmiranje koreninic; med rastlinanii se nasele pleveli, ki jim ugaja kisla reakcija; kislica, mačehica, divja kamilica itd. — Dobro apneno gnojilo so maravni apnenci, ki jih navadno najdemo v naposredni bbžini vsake'drevesnice. Zelo dober je tudi kninski apnenec, ki je droben ter se hi^o in popobioma razkraja. Saturacijaki mulj. ki ga raispošiljaijo sladkorne tovarae, je posebno dobro apneno gnojilo, ki ima še precejänjo količino fosforja. . c) Z umetnimi gnojili laliko delno uničujemo tudi plevele. Najboljše sredstvo je »Hederich-teainit«, ki ima. 12—I.^o/qK in ga -trosimo ok. 10 q na ha. Podoben učinek ima tudi naoljeni apneni dušik, ki ga trosimo v rosi^ in sicer 1,5—2 q na ha. / alpski botanični vrt «julijana« v trenti Dr. Ana H u d n h r (Ljubljana) Po knjig-ah dr. JuUusa Kugyja o Julijskih Alpah je postal alpski botanični vrt »Julijaiia« pri Sv. Majrfji v Treati svettvvno znan. Ustanovil ga je leta 1926. Švicar inženir Albert Bois de Chcane, ljubitelj prinode in dob&r Kugyjav prijatelj. 2 njim je napravil Kugy nekaj tui-po plajunali in mu posvetil več svojih del.* Žrtvoval je veliko denarja in truda, za vit, za pripravo primernega terena, za poti, sajenje nastlin in drugo, a vrt takrat ni bil v korrat širokim plasteiii slovenskega ljudstva. Kot botanik je urejeval ta. vrt po biološko-botaničnih načelih, ga redno obiskoval in vzdrževal, V zadnjih letih pi'ed drugo svetovno vojno je imel v njejn nasajenih in vzgojenih kakih 800 rasnih alpskih gorskih in visoko-gorakih cvetic iz Julijskih Alp, Eraiijskili, Koroških in Kjaških Predalp. Prinašai pa je tudi rasUiiDe iz tujih krajev, celo z Kavkaza. Na ekskurzijah, kjer je nabiral raaüine, mu je pomagal njegov usltižbejiec Tožbar Anton starejši, domačin Trentar od Sv. Marije. Alpski botanični vrt »Julijana« v Trenti je napravljen v prelepi, svetu odmaknjeni gorski okolici, ki obdaja dolino Trente od vseh strani. Lieži ob vznožju naših. Julijskih Alp, v ozki gorski dolini, v nadmorski višini 730 do 750 m, eno uro hoda do izvira Soče. Urejen je desno nad ce«bo, ki veže Trento z Vršičem in Kranjsko goro, toda ne tik ob cesti, odmaknjen je približno SO m od nje. Od vozne ceste preko ti-ave ^odi lepa vijugasta stezica po pobočju navzgor do posebej ograjenega botaničnega vrta, ki se razteza navzgor po skalovitem, precej strmem, 20° nagnjenem površju in valovitem zemljišču. Vrt ima posrečeno lego, ker je grajen v pobočje atopr&často, valovito zemljišče pa je prirejeno zahtevam alpineta. Vrt obsega 2572 m^. V vrtu so zasajena, deloma pa prirodno rastoča tudi drevesa, zlasti ob obeh podolžnih ogi-ajah, med njimi macesni, smreke, bori in razni listavci; drevesa so že precej dorasla in predočujejo manjši gozdič. Med o.bema gozdičema so veliki balvani in skalni bloki, ki mole iz taJ. Vse je porabljeno spretno in srečno, rastline so posajene in. grupirane med balvani in »kalnimi kladami tako, da skušajo prikazati od vhoda navzgor proti vrhu dolinsko, montansko, subalpsko floro, planinske trate, floro gozdov, pašnikov, predel rušjo, melišča in prodišča in na vrhu naskalno in nivalno rastlinstvo. Taka razporeditev naj bi posnemala pojavljanje cv«tic. Se se vzpenjasno iz doline na vrh kaikega Julijca. Vse rastline so označene z latinskimi imeni na pločevinastih la,blicah. V jesenskem času, po odcvetu rastlin nudi vrt sliko precejšnje zapu-žčenosti in večkrat tudi zanemarjesuJostL. Ne moremo pa piimerjati cvetočega alpskega vrta v začetku in sredi, maja, kadar je negovati, z vrtom v j^eni, ko se zdi opazovalcu zapuščen. VeČina obi^ovalcev zamudi najlepšo priložnost spomladi, zato je mzoöarana nad vrtom v jeseni in se ji zdi vrt popolnoma neoskrbovaji. Pri c^ledu vrta moramo računati z dejstvom, da najlepše in najzajiimivejše rastline ne cveto istočasno. * Fii.nf Jahrhunderte Triglüv, r>,c JuAischen Alp&n, im Bilde. Aus Verfl«n-gencn .Fahren. Na vrtu samem ni studenca ali vodnjaka. Nad vrtom na desni atrani pa pada preko skabie stene Kulde, kjer je pozimi pot iavin, slikovit slap, od katerega je po ceveh napeljana voda v cementni bazen na, vrtu. Ta niaipeljava je bila pri slapu samem neokusna, zeio primitivna in preveč vidna nad površino zemlje; sedaj je deloma ijaboljšana, deloma pa bo se nasajena s primernim grmičevjem (vrbe), da ne bo taio vidna. V samem. Pri ddu v alpskem botamčnem vrtu iJulijan^« vrtu teče voda po cevi iz rezervoarja v lesena kca-itai, izdolbena iz debel, da izgleda kot studenec ia napajališČe v plajimah. Po malem curlja voda na nekaterih mestih, kjei" nima posebnega odtoka, feaiko d^ se rastline, ki žive v prtr-odi le na vlažnili in močvirnatih mestih (Pinguiciila, Pamas-sia palustris, Viola biflora), počutijo kakor doma. Druga skalna klada je čudovito lepo okrašena z avriklji. Senčnata mesta krasi gorska gozdna ilora, vlažen temen prostor tik nje psaj praprotnice. Red rastlin torej ni po botaničnih družinah, rodovih, vrstah, ampak po svojstvenih potrebah in življenjskih zahtevah posameznih rastlin. Zgradba je zato biolo^- geografska, zamisel razporeditve rastlin po- rastlinskih družbah pa dobro izvedejia, tako da je zgradba vrta nevsiljiva. Po celem v rtu, v odi jo neprisiljene zvite stopničaste stezice, kot v priredi, na čudovito lepo počivališče in razgledišče z mizico in klopmi, s katerih gledaš na Trentske gore in na dolino pod nogajni; sam pogled na Triglav zaJtriva visoka Kukla. Kugy pravi, da Soča od vseh strani šulni do Vrta, Pred drugo svetovno vojno, ko je vrt pridobival po zaslugi Kugyja na svojem pomenu in ugledu, so gai poznali in cenUi med Primorci mnogi opazovalci in občudovalci prirode in alpske flore, zlasti pa še mnogi domačini pedagogi. Sedaj si ogledujejo vrt številni obiskovalci in turisti iz celc Slovenije in širne Jugoslavije, ko obiščejo izvir Soče ali potujejo po Soäki dolini Vodilo je načelo, da vrta ne kaže opustiti tudi 12, znanstvenih ciljev; preučuje se n. pr. lahko spreminjanje visokoalpskih in drugih vrst rastlin, posajenih v nižini 740 m, ter primerja z onimi v alpinetüi v še nižji nadmorski višini. Prosvetni smotri so prav tako narekovali oliranitev tega vrta. Saj se Iflihko srednješolci, visokošolci in profesorji seznanjajo v vrtu z vsemi alpskimi rastlinami, ki sicer uspevajo raztreseno po vseh veri g ali Jiilijskih Alp, Kamniških planin in Karavank. Tam se Jahko vjše iapopolnjevahii tečaji zanje, kjer na enem mestu v kratkem času spoznajo vse alpske rastline, za kateiih spoznavanje,sicer porabijo mnogo več časa na težavnih ekskurzijah, TunstiČno-propagandni momenti so prav tako zahtevali ohranitev in obnovitev vrta. V Triglavski narodni park, kjer naj bi v bodoče bil tudi tak vrt, je mogoč dostop le telesno zdravim ljudem z dobro telesno kon-stitucijo, do vrta v Trenti pa je možen dostop z avtomobilom in vozom tudi telesno šibkejšim ljubiteljem prirode in pedagogom. Poučni bi bili tukaj tudi tečaji za člane Narodne in Gozdne milice, ki Širom Slovenije paizijo, da ljudje ne uničujejo rediih rastlin, "Jii so zaščitene z odločbo Ministrstva za prosveto. Referat za varstvo prii'ode pri Za-vodu za zaščito in znanstveno pre-učavanje kuJtui'nih spomenikov in prirodnih jmamenitosti Slovenije je že v januarju 1947 vzel apinet v Ti-enti v svojo zaščito, da ga ocuva pred vsakršnimi poškodbami. Referat za varstvo pnrode in Prirodoslovni muzej sta se takoj nato zajiimala za-ntadaljnjo usodo in stanje tega vrta ter ukrenila, kar je bilo potrebno, da se alpinetum zaščiti. Od ustanov si je prvi ogledaJ vrt zastopnik Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani julija 19i7 in daJ potrebna navodila. V istem letu sta si ogle-daJa nato alpski vrt v Trenti tudi člana Gozdarskega instituta, Sloveaiije. Po tem ogledu se je začel Gozdarski institut zanimati za vrt in kazati živ interes, da se ta vrt reši propada, ki mu je grozal zaradi zanemarjenost, ter da se ohrani v korist ljudstvu in za namene gozdarstva v osvobojenem Slovenskem. Primorju. Gozdarski Institut je takoj skušal vrt obnoviti,^ urediti in razširiti z gozdnim ai-boretom, ki naj bi sluiU splošnim ljudskim koristim, tudi gozdarski potrebam iti znanstvenim namenom instituta. v malem vrtu poleg aJpineta bi se, po navodilih širokovnjakov Gozdarskega instituta, vzgajala razna geraena in iz njega rastline, ki hi služile utrjevanju gibljivih terenov, posebno hiidourniskiii področij in melise ter za zaustavljanje in preprečevanje plazov, ki jih srcČaš v Trenti na vsakem koraku. Tako bi se z uporato n« samo drevesnih vrst, ampaJt tudi grmöv in trav, uvedel nov način fiim hitrejše ustalitve zemljišč. Stari in novi alpski vrt, arborctum in gozdni r&zervat v Trenti Leta 1948, je Gozdarski iusLitufc prevzel zemljišče alpskega vrta v svojo upravo in z vso vestnostjo skrbel za njegovo obnovitev. Ker so bila mnenja o usodi alpskega vrta v Trenti precej različna, je Kcferat za varstvo prij:iode sklical 25. januarja širši posvet mero-dajnih ustanov. Na posvetu je sklenjeno, naj se alpski vrt v Trenti ohrani, Gozdaiski institut naj' začasno še obdrži upravo vrta. Referat za varstvo prirode in Ministrstvo za prosveto pa naj prispevata z krediti. Glede na sprejete sklepe posveta je tekom leta 1Ö19. in 1950. Gozdarski institut oskrbel v alpiJietu popravljalnai, urejevalna in očiščevalna dela. ■ f Nadzorstvo nad temi deli je bilo poverjeno razisltovakd postaji Gozdarskega instituta v Kranjski gori. Od spamiadi 1950 se beležijo tudi fenološki podatki, n. pr, kdaj se cveti kake rastline v vrtu odpro; ti zapiski so važni za prijnerjavo cvetenja v visokem gorstvu in v ražint. Razön tega pošiljajo • muzeju tudi iuželke, ki jih najdejo im posameznih i'asüinah, kajü te žuželke aprašujejo dotične rastline. Nabirali so semesna jeseni in jih sejaJi v posebne lončke. Botaiiiki Prirodoslovnega muzeja in Gossdarskega instituta so organi-2iraii leta 1949. dve eJtskurziji v Julijske Alpe, kjei- so i\abiraii alpske rastline, pregledali tere:i i]\ prinesli rastlinske sadike v Trento ter jih posadili tam v vrtu; dajali ao nastavljencem tudi navodila za delo. Na prvi ekskuj">ziji so bili v pomoč tudi študenti biologi; na. vsaki ekskurziji je bilo nabranih preko .50 vrat rastlin. V letu 1950. se je to delo nadaljevalo. Na posvetu v novembru 19i9 je sklenjeno, da upravo alpskega vita v Trenti prevzame Prirodoalovni muzej. Določeno je- tudi, da bo vsa ohranitvena in obnovitvena dela v vrtu podpirala inorailno in materialno tudi Planinska zveza Slovenije. Sklenjeno je, da se zopet uredi nekdanji vrtLČ, za vzgojo sadik na spodnji strani ceste, -kjer se bodo sadike prilagajale novim podnebnim vplivom. Sprejet je bil tudi predl&g Gozdarskega instituta Slovenije o razširitvi vrta na steno Kukle s slapom in priključitev sü'söga predela, to je Mlinarice-Korita in Kukle-Razorja k zaščitnemu pas-u. Nad alpinetom in steno deloma okrog njiju je gozd z vrhom Kuklo (1700 m). Severna stran tega vrha pada v dolino Mlinaiice z istoimenskim potokom. Potok Mlinarica ustvarja v svojem fi,podnjem toku v dolžini nekaj kiloiii,etrov globoko sotesko redke lepote. Brez dvoma je to eden najlepših in najbolj zainimivlh vintgarjev v Sloveniji, ki je še jnalo znati. Levi breg te doline, to je severna stran Kukle, je zelo strma. Tam so se oln-anjeni -prirodno zelo, dobro razviti tipi gozdov, ki-še niso büi eksploiatirani zaradi težkih pogojev izvoza. Ti prirodni sestoji predočujejo velik pi'aktiÖno zn^n-stveaii interes, ker so to edini gozdovi v tem področju, Id so še obdi-žaii svoj prirodni značaj in fo glede na tredeik. Svojih domovanj nimajo aamo na Črnem boru. Opazil seim jih tudi na rdečem in alepsketn boru ter na cedri, število gosenic v aapredkn ni x>ovsod enako. Pozimi in spomladi 1. 1,949, sem ugotovil, da jih je po 30 do 180 v enem zapredku. Ugotovil sem primer, da jih je bilo v njihovem majhnem domovanju meseca aprila le 5. Ko gosenice lezejo ]ia Žrtje, ne potujejo vedno le v eni vrsti druga za drugo, ampalc som opazil do 5 vzporednih vrst, tako da so stransJte vrate levo in desno krajše od srednje. Gosenice zi-ejo ponoči, vendar se izjemoma liranijo tucü podnevi. Ko gosenice Žro, povzročajo značilen štun. Starejše gosenice začno žreti iglice pri vrhu in zro nato proti njenemu diiu. Mlade gosenice prve dni potem, ko so se izlegle, ob-grizejo iglice ob dnu, nato pa navzgor proti sredini iji^vrhu taiko, da se iglice posuše in oznanjajo pojav mladih gosenic. Ko dorastejo do velikosti 1 cm, se gosenice preselijo iz 'prvega zapredka na drugo vejo ali vejico, V tej velikosti se prv'ic levijo tea- postanejo bolj kosmate in dobs svojo značilno barvo. Da so v minuli noci gosenice objedale borove iglice, je ialiko ugotoviti po svežih iztrebkih, ki leže pod drevjem. Zaptedki s» glede na različno • število in različno starost gosenic razne velikosti: do 50 cm dolžino in 20 cm preanera, V vise ležečih gozdovih je v sraipredkih manj gosemc, manjäi so pa tudi zapredki. Dlačice gosenice so strupene, povzročajo vnetje kože in oči, morejo pa povzročiti tudi želodčne krče. Naravaiih uničevalcev gosenic je malo. Med ptiči ni moj^oče trditi, da se katerf z njimi hrard. Uničujejo jih sinice, a ni še dognano, ali jih sam» ubdjajo in se hi^amijo z zalego paraätov; goseničarke (Tachinae) in ose najezdnice {Ichneumon idae), la se nahajajo v gosenicah. Gosenic ne požro, vendar jili odnašajo iz zapredkov in ubijajfo. Ker poznamo merhanično zatiranje na stari način, ga ne bom opisal. Borova drevesa je pogosto bolj ogrožal Človek z rezanjem vej in \'rhov kaikior pa žrtje gosenic. Nastane vprašanje, kako -zatirafti tega Škodljivca. Leta 1949. sem sodeloval pri prvDi poskusih uničevanja gosenic 3 kemič- * Ugotovitve o pinijevem sprevodnem prelcii, ki io bile do seria,j ohjavljöne tudi v tuji literaturi, so še zelo nepopoVne iti nam ne dajejo za-doetne podlage za njegovo zatš.ranjc. Razen tega se opiiisovanja pri nas v mar.-fičem ne ujorniijc s podaüd o tem škodljivcu, ki jih navajajo riiztii pisci. Zdto menimo, da je potrebno se(Enaniti čifcateljc s ttmi pilčevimi opiiža,Ti>i i.n predlogi. Končne ugotovitve bo objavil GoitdlaTski institut Slovenije, ko b&do raziskovanja izključena. Uredništvo nimi sredstvi (»Pantakao«). Prašili smo z navadnimi ina hrbtnimi Škropilnicami (žvftpialniM) zapredke v sestojih in na posa,nie2mh drevesdli do 3 m višine. Uspeh je bil prav dober. Gosenice so se potejn^ ko so prilezle IZ zapredkov, zastrupile in ohromele. Visele so zunaj zapredkov na vej ali in vejicsii z glavo navzdol, se zvijaJe tej- kcmöno popadale na tla in poginile. Pri opazovanjih pa so se pojavili drugi problemi. Gosenice so namreč namesto v maju začele svoj pohod k zabubljenju že 20. februarja, kar je Borov nasad z zapredlci pini;evega sprevodnega prelCB. Skažena oblika, kroäuje je bolj posledica »stare^^a. načinai jatirajija prelca, t, j. odrezovanja vej kakor pa prelcev&ga žrtje. (Fotor GIS) zaradi slabega vremena s prekiidtvajni tnaijalo do Jionca maja. Od nekaterih opazovalcev je bilo slišati ugovore, da ves »Pantakan« ni enaieo deloval. Trditev, da »Pantakan« pri lepem vremcjiu v naravi deluje 14 dni, ne držd, ampak mu po svojih izkušnjah pripimijem zanesljivo učinkovitost največ le 36 ur. Potem ko gosenice odidejo v zemljo, se po enem mesecu pojavijo prve bube, ali natančneje povedano, gosenica se obda z mešičkom, kater^a gradi od zaidka proti glavi. Oblika gosenice v mešičku ostane precej časa. Leta 1950. so prve mešičke (kokone) opazili 9; marca (Cmiče). V obmcočju OLO Gorica in Sežana je bilo na bubah opaieno veliko parazitov iz družine las najezdnic in muh roparic, ki so se pojavile že prve dni julija. Bube so bile v zemlji ob i-obu gozda, ob poteh, v sestojih pa jna prisojnih krajih. Bub nisem našel pod jnahom, niti pod visoko travo, ampak 1« tam. kj^ je bila- trava maka, med njenimi koreninaimi, v globini 2—10 m. Razlika, ki sem jo opazil, je v tem, da so bile bube v letu 1949. v bliämi drug^a poleg diruge, v letu 1950. pa so "bile bube zelo natetresepe — oddaljene druga od druge. Nekateri opazovaJci menijo', da je temu pojavu vzrok avionska akcija, kajT je mogoče. Lahko pa bi bale temou vzrok tudi ose iiajezdnice in muhe raparice, ki so s svojim napadom gosenica tako vznemirile, da so se ifaizkropile in zabubile izven prirojenega reda, V tem letu so povsod, veliko bub uničile tudi stnrdokavre, ki bube izvlečejo iz aemlje, pustijo mešiček na površju, notranjost pa po^bljejo. Opazoval sem smrdokavre sam pri njihovem delu pri Crnotičah tn pri Koranu (območje OLvO Sožana). S podporo Ministrstva 2B gozdarstvo sem postavil- 3 zaboje (insek-torije) za opazovJinje razvoja metuljev. Zaboji so bili velikosti 60X5CIX 27 em z mrežastim pokravom brez dna. Bube so bile nabrane na raznih, krajih in sem jih tam -tudi opazovaL Pri St. Vidu n.m. v. 200 m 44S bub Vipava „ „ „ 160 „ 257 „ Miren „ „ „ 50 „ 848 „ črnouče „ „ „ 360,, 1000 ., Skupno ............. 2563 bub Prvi metulji so äe pojavili v Komnu, in to v noeit.od —1. julija. Število izleženih jmetidjev se ni enakomerno stopnjevalo in je od 13. do 26. julija doseglo maksiinujn. Zadnji metulj se je izlegd v jnsektorju v čniotiSah dne 12.,VTIJ. Izlet je torej trajal 37 raorgmo v bod'bce temeljito raziskati razvoj in vrste raznih os iiajezdnic, ki napadajo pinijevega sprevodnega prelca. Odsto^iök jajčk pinijevega sprevodnega prelcBj ki so jih v 1, 1949. liapadle ose najezdoice, je bil npi', 14. Zalega najezdnie je bila V 1. 1950, v veiikim števiJu najdena na jajčkih pinijevega sprevodnega prelca, kjer bube niso ble napadene po parazitih. Okužena jajčka fazlik^jjemo od zdnavih po luknjicah, ki so narejene skozi jajčne lupine, Medtem ko imajo jajčka, 12 kateiiih so se izlegle gosenice, odprtino v sredi, najdemo pii jajčiklli, iz katenh so se izlegli parsKiti, majhno luk-knjico na vrhu. Jajčka s paraziti poznamo po Srni .pičici v notr.aüijosti jajčeca. Po odložitvi jajčec se po i tednih i^ežejo gosenice- Leta 1949. so se prvi metnlp izLegli 24. VII., prve gosenice pa 19. vm. Lam so se prvi metulji pojavili 7. VII,, prve gosenice pa so se izlegle 2. VHT. Rajzvojna doba je büa v 1. 1949, in 1950. enaka^ t. j. 26 dni. Gosenice žc prvi dan po iz]eženju zamo žreti. Iglice se posuše, Itar nas opominja aa pojavo gosenic. Gosenic najmreČ ni lahko Oipazäü, ker se niraajo sapredka in so majhne (3mm). Stadij gosenice je v generaciji is 1949/1950 tnajal 199 djd.* V letih 1949. in 1950. je prelčeva gosenica do golega obi-sbila domala vse drevje v borovih nasadih. Posebno prizadeta so bila na samem rastoča drevesa ter manjše sikupine dreves, sklenjeni sestoji pa ob ro-bovih, posebno na južnih strajieh, Obrščena drevesa izgledajo, kakor da jih je uničil požar, vendar so do sedaj vedno ozelenela. Lansko leto se iglice na starem lesu niso obnovile, iglice so pognali le lanski poganjJd. Višinski prirastek je bil občutno prizadet, verufer lahko trdimo, da se zaradi pinijevega sprevodnega prelca ni posušilo nobeno drevo. Lani v juniju sera pregledal vse najbolj ogrožene kraje in ugt>tovi], da so vsi bori ozeleneli, iglice so do takrat prirasti« do 3 cm. Drevesa, ki se izjemoma vidijo ponekod suha, imajo na vejah posušene iglice, kar poti-juje, da ni bil pinijev sprevodni prelec dokoanČTu uiučevalec drevja. Pripisujemo pa' mu lahko , zaslugo, da je drevje oslabelo in zgubilo odpornost ter je zaradi tega laže podleglo drugotnim škodljivcem — lubadarjean ali pa suši. Na! podlagi teh lopazovanj menim, da bi morali pri zatiranju tega škodljivca upoštevati naslednje-: 1. Gosenice so edini stadij, v katerem moremo prelca s kemičnimi sre^tvi uspešno uničevati. Za to je primeren jesenski čas: od prve polovice septembra dailje, dokler vreme dopušča. Ce uničevanje ne bi bilo končano jeseni, ga moramo nadaljevjati v ustreznih zimakiJi dneh. * V genemiciji 1950/1951 je trajal npr, v Cniidah razvoj gosenicc 226 dni. Daljša razvojna doba go.^e^iicc v generaciji 1950/3951 je posledica deže-vnega in hladnega VTomeria. Uredništvo Ročni r92i>ršilci za zapraševanje nad 3 m visokih dreves niso uporabni ill je pii njihovi upoa-abi potrebno vediko delavcev. Uspešno bd se mogli uporabiti večji, prenosljivi ročni ali motorna razpršilci, ki bi mogli metati strup vsaj 15 m visoko. Drage^in obišnie akcije ob času mmožičn^a pojava (fcalamitete) tega äloodljiivca niso priporočljive in ne morejo biti uspešne, posebno ne avion-ske akcije, Zaradi raztresesiosti borovili dreves in raakosanosti sestfjjev na Krasu avionska akcija ni priporočljiva.. Samica pinijevega sprevodnega prelca odloži otkoli 250 jajčec. Od dveb gosenic nastane torej v prihodnjem letu en zapredek, t. j. 250 goäemc. Iz tega naglega razširjanja gosenic sledi, da v letu po lanoSdcnein pojavu tega škodljvca številne gosenice ne bodo imele hrane niti do decembra in bodo pesnile. Ker gosenice navadno že v pwem kalamitetnem letu požro vse iglice in do golega obrste ^-Be borovje, v naslednjem letu ne -bo zadosti hrane za okoli 125 krat povečano število gosenic. Steblo škodljivcev bo torej samo po sebi padlo na najinmijšo mero. Seveda pri uničevanju sprevodjie^a prelca lakoti zelo pomagajo razni paraziti. NaŽa dolžnost je torej, da tega škodljivca držimo neppKitano v Sim manjšem' številu. 2. Ker se v eni bubi pinijevega sprevodnega prelca zaleže veliko os najezdnic (do 200 in Še veČ), bi se to lahko upoiiabilo tako, da bi se okužene bube prenašale iz področij, kjer jih je mnogo, v področja, kjer jih ni, aH pa je ie maJo okuženih bub. Zato bo potreben zanesljiv opazovalec, ki bo opazoval razvoj parazitov ter njihovo razširjerost in v rate v posameznih ktiaoUi. Bube z zajediavci je prav lahko ločiti od zdravih. Mešiček, v katerem počiva prvotno gosenica ih pozneje huba, je namreč luknjičav, 3. MetAiJje ponoči zelo privablja luč. Ker se metulji izležejo in prihajajo iz zemlje najrajli ob sončnem zahodu, lahko sklepamo, kakšen bo pojav metuljev v priliodnji noči, in lahko pripravimo ukrepe za sledečo noč. Ob robu borovih sestojev bi se npr. lahko postavile električne ali druge močne luči, obdane z limanicami v ustrezni višini od tal, tako da bi bil blesk luči viden čim dalje. Izdelaj sem model limanic oaroma priprave, katero bi premazaü z limom. Lim raste na naših domaČih hrastili (plod evropskega ohmelja) in' so ga lani logarji na Primorskeni nabrah, da bomo letos lahko najiravili vsaj poskus. sodobna vprašanja LOVN'A DTiEVESA IN ZA'J'IRAN.IE LUBAOARJEV S KEMtCNIMI SREDSTVI*' Za zatiranje lubadarjav v igličastih goadovih so že dfivno poaimna lovjia dievcsa. Ta mc-hanični načim zatiTanja lubadaijev ie postal že pravilo za pre-preče-^Lnje lirje-nja lubadarje-v üi njihovo zatiranje v primeru množične pojave, (kailamitete); Čeprav je bila uporaba loviiili dreves dosedaj edini način 2a zati-ranjo lubada-rjev, ima fci^ način zatiranja poleg dobrib atrani tudi znatne pomsjij-kljivosti, v glavnem tehničnega znftčija. Tom pomanjkljivosbipi ,pa se ne posveča dovolj pozornosti in zato z lovnimi drevesi ne dosežemo vsdej zaželenih uspehov, marv-cč nasprotno, z njimi Šesto celo pospešujemo ärjeiije lubadayrjev. Podati hočemo sa.mo kratko navodilo za uporabo lovnih dreves ob istočasnj upOiTabi kenličnih sredstev, s čimer bi se izpopolnilo dosedanja pomajijkljivo zntiräjije lubadarjev. Lovna drevesa se po določenem času obelijo, da bi se uničiLi liibadarje-va zdoga: jajčka in ličinlit^ Beljenje se tnora i^vj-šiti, preden sc Učinke zabubijo oairama Lz njih razvijejo mladi hrošči, Če se izvrši beljenje š&Ie ob času, ko so se ličinke že zabubiJe ali so se raavili cejo že hrošči, se lahko zgodi, da ostane velik de! lubadiairjev živih. Po bdjenju je treba lubje takoj sežgati. Ta način zatiranja lubadarjev ]c vsem gozdm-skim strokovnjakom dobro poznan. Ako pa točno kontrolirsmo postopek z lovnimi drevesi nü tereinu, posebno pa že beljenje in požiganje lubja, opazim/o pri izvrševanju teh del gtede na način življenja lubadarjev sledeče pomanjkljivosti: 1. Nalet Jubadaxjev traja navadno dailjSt) dobo (do 5 tednov). Dogodi se lahko, da so se iz odloženih jajčk lubadajjev, kj so prvi napajdU lovno diev«, preJto ličink razvile že bube aü cdo mlndi hjioSči, medtem ko'je od lubadarjev. ki so napad'h drevo kasnej.C, OTJSMti sele jajčka ali pa ličinke. Če. □■belimo drevo v določenem roku, to je za prvo generacijo tri tedne po moönem naletu, za drugo ge-neraeijo pa po dveh tednih, tedaj bomo naäli pod lubjem predvsem jajtka in IjČioike. Če pa izvršimo beljenje en do dva tedna kasneje, bomo naäli pod lubjem že bube in mlade hrošče, la tefW sledi, du se vrši pravočaisno beljenje loiviwb dreves, kakor je to v praksi v navadi, redno še pred končanim naletom lubadarjev. 2. Pri beljenju iglsuvcev vselej pade določen odstotek starih lubada^rjev, jajčk, ličink, bub in mladih hroscev na zemljo. Velik del teh se iztrese tudi pri prenašaTiju lubja na grmjvdo. Na ta način ostane v vsakem primeru določeno stavilo siarih lubadarjev živih, pri nepravočasnem oairtma zakasnelem bedenju pa velik del bub in mladih lubadarjev, S tem dejstvom moramo vedno računati pri bdjenju lovnih dreves. 3. V suMüh leitih, na suhih in kraških podroCji.h obsto.ta zjnidi požiganja lubja nevarnost gozdnili požarov. Da se požar prepreči, se Invna drevesa sicer obelijo, lubje pa pogosto ne sež^e. Ker pa služi velikemu smrekovemu lubadarju * Prof. dr- Željko Kovacevič. direktor Zavoda za cntomologijo Aßronomsko-gozdarske fakulteto v Zagrebu, nam je poslal ta članek, v katerem na podlagi svojih raziskovanj priporoča izpopolnjeni načiji uporabe lovnih dreves. Uredništvo ali knaverju [Ips typographiis) "in tnaJemu srorckove^nu lubadirju fPityogfcnes chalcographus) 2ü a dopolnilno hranjenje«' tudi že odstranjemo lubje, suho vejevje idr,, jima za spokio zreLo&t niso n.tjjiw> potrebna loivii.i ali stoječa drevesa. S saTnim beljanjem torej rJ zagotovljein porpolii uspeh, Da bi 6dstramU omenjene pomanjkljivostj pri uporabi lovnih dreves, smo izvräiti biološke p0 ha; ta povriina se je do 1. 1939 povečala na 149.300 ha. Prva dva dcse.tletna obroka načrta sta se izvršila z osnovanjem novih gozdov in obnovo starih na površini 200.000 ha, 3, Gozdno gospodarstvo med drugo svetovno vojno Takoj ob izbruhu vojne so se gozdovi brez odlašanja in biez vsake brige za prihodnost začeli izkoriščati za kritje vojnih potreb, Vsi drugi oziri so padli spričo glavne naloge, t. j. dobiti vojno, Mfidvojni posek je dosegel številko 18 milijonov kd ton, kar predstavlja 21 letnih sečnih etatov. .Sekalo se je kakor so- velevale neposredne potrebe (za jamski les, za drogove, za prage, za žagan les itd.) in brez ozira na vrsto lesa ali na starost sestojev in na način obrata. Koliko so bili gozdovi uručeni Še sedaj ni popolnoma znano, Gotovo pa je, da je izginila več kakior polovica leffle zaloge iz leta 3939. Na žalost se je prekomerni posek zlasti 'trdega lesa še nadaljeval po vojni zaradi premalib dobrav od strani izvoanikov, medtem ko so bili vsi viri mehkega lesa praktično popolnoma izčrpani, 4, Gozdarski! politika po drugi svetovni vojoi Vlada je pred l^ratkim objavila svoje načrte za liodočo gozdarsko politiko. Zaželen pj-ogram, ki ga vsebuje iiaČrt, predpisuje osnovanje novili gozdov na površini 1,220.000 ha in obnovo gozdov no površini 810.000 ha, Ostva.titi se mora osnova za urejeno go«dno gospodarstvo na površini 2 milj. ha (t. j. povečanje gospodarskih gozdov za ICOVo v odnosu na leto J924). Zaželen program se mora uresničiti v,50 letih. Potrebni ukrepi pripravljalnega značaja, za raziskovalno službo, za vzgojo kadrov in za javno obravnavanje nalog so bili že storjeni. Vlada je sedaj odobrila prvi petletni obrok nairta in kredit za 20 milj. funtov. Glede na zasebne gozdove jc Gozdarska komisija uvedla sistem »de-dikacij« (nameritve), po katerem bodo zasebni lastniki prejeli državno pomoč, prevzeli pa določene obveznosti la povračilo in nalogo, da bodo z gozdovi gospodarili za Čim uspcänejäo proizvodnjo iesa. Naloga je zvezana s precejšnjimi organizacijskimi te/üvami. Tehnično in upravno osebje se že Sola. Zemljišča za snovanje gozdov se določajo, drevesnice se povečujejo, V tekoči sezoni (1947) se mora v državni režiji pogozditi 12.150 ha. Ta površina se mora iz leta v leto povečati in v 7, letu prvega desetletja doseči 50.500 ha, Anglija je od zgodnjega srednjega veka največji uvoznik l&sa. Njena odvisnost od uvoza se je stalno povečevala ter je pred vojno morala Že 95®/> svoje porabe kriti iz uvoza. Ta odvisnost bo se trajata, kajti pre-komcmi posek v domačih gozdovih mora takoj prenehati. »Gozdovi so se med vojno neusn\iljeno izkoriščali brez vsakega ozirji na načela razumnega gospodarstva, za katera se zavzemajo gozdarji vseh narodov. Noben drug narod m utrpel na goadovih tako velikih žrtev, V prihodnosti moramo naše gozdno gospodarstvo urediti za trajni donos, primanjkljaje pa kriti iz uvoza;- Združeno kraljestvo se rado pridružuje mednarodnemu sodelovanju na polju gozdarstva.' S temi besedami končuje spomenica. Cc primerjamo načrt za obnovo gozdov iz I. 1919 s sedanjim iz 1. 1946, vidimo kaio močno se jc tudi ta klasien« zemlja premoga preusmerila glede Tifl gozdno ^ 09p cedars t vo, Loi^e 2 u m r iz prakse NASE TAKSATORSKE KARTE V stari Jugoslaviji so obstojale za 'vdilca gozdna posestva različne "karte, ki so prikazovtile stanje teh zemljišč. To ao bile posebne karte, ki so bile iiokak jzvlečtsk iz katastrskih map gn iz katedrih je bilo razvidno, kje tete jneja posestva, kje je katera kultura in iz katerih pared je kompleks sestavljen. Vse te karte so bile'izdejiaine v tiajrai^ličnejSih merilih od 1 : 2.8S0 do 1 : 20.000, Pt> osvoboditvi, ko so ta posestva postala Ijudsk^a amovina in ko se je r. ji hov a pt/vTŠina še povečala K zaiplcjijenirni gozdnimi površinami, ae je pojaviJa uujna potreiba po izdelavi enotne karte za vso Slovenijo v roeiilu 1 : 10.000. Tedaj je na Ministrst-\'U z& gozdarstvo obstojal odsek iGozdni kalastert, fci je poleg drugega imeJ nalogo zbirati vse podatke o gozdjiih površinah, ki in ki jih bodo upravljali državni organi, Zbirale sO se odločbe komisij za -agramo reformo, zemljiškoknjižni skJepi, prepisi posestnih listov, kartnj materiiaJ. SestaviiaJi so se seznami goadniih pareei in povr§in po bivših posestnikih jji zaeeie izdelovati nove karte v merilu 1 : 10.000. Karte so se izdelo-Miic predvsem na ta tiAČin, da SO'biti katastrsiti listi fotografirani v memlu 1 : 10.000, nato zlepljeni na kartonu za vsako občino posebej. Na tako dobljeni obcinükü karti so se obrobile razlaščene parcele z zcle.iiiin tušem. Tako pripravljanje kart je potekalo počasi in je bilo tako izdelanih le nekaj obE-ip Lp., predvsem na področju G. G, Bled in G. G. Kranj. Delo ja zaviralo tudi pomanjkanje fotografskega papirja. Fetldtni plan je predvidel izvršitev taksaeijskih del na površini 360.000 ha. V letu 1948 je bilo treba izdeJati taksucijsk^ dela v Triglavskem, Ribrääkem in Kočevskem gozdnem gospodarstvu, v skupiii pov-rSini 117.000 lia. ^^vriitev tak.sa-oijskih ded brez ustrc-mih kttrt trii mogoča; »ato do-loSa predpis, da mora obsegati taksacijski elaborat tudi »osjvovoo karto» v merilu 1 " 10,000. V ^osnovm kart i t mora biti razvidno, kje so meje gozdov, kako so ti gozdovi v cilju taksacijskega opisa grupirani, t. j. Jcje so meje gospoddtskih enot, oddelkov in odsekov, katori gozdovi so drza.v,rii in katori nedržavni, kakšn; so dos-topi do gozdov (komiKiiikaciije), Vrisani morajo biti -tudi važnejši objekti, oriemtHCtjske točke, oiasdja in meje ksitastrekih občin. Poleg tega mora biti iz osnovne karte raividna tudi vertikalna predstava terena in je üa,io treba karto opremiti s kotami in vrisati pl^istnice (izohipse). Kot priJoghi >o&novn5 kajrti« so bili predvideni tudi seznami površtn gozdnih parcel, gru-pirani po enotah, oddelikih in od«ei;ih ter njim ustrezajoči seznami posestnikov, Sa katerih naj bo razvidno, kolikSaa je skupna gozdna povräina, ki jo imajo posajnezni posestniki v najmajijsi enati, t, j. v odseku. Za izvršitev te noJoge so ,nam bile na razcpolago ^ecialke v merilu 1 : 100.000, 1 :50.000 io 1 : 25.000. Posebno specialke v me-rilu 1 ; 25.00Ü šo bile nujno potrebne vs&m strokovnim delavcem iia ttwenu, kakor tudi geometröm v cilju oiricntadje. Kar ministrstvo ni imelo zadostnega stevija teh ka,rt. smo jih moraJj razmnožiti, in sicer taJco, da smo en prianerek speciaJke nadjili >n tako dobljeno müutrico uporabili izdelavo kopij n^ ozalidnem papirju. Glede na potrebno natančnost dela apeciaJke seveda tviso zladostovale in je bilo treba poiskati natančnejše karte, kjer bo razvidno poleg evidentiranih kultur tudi posestno sta»je. Karte z vrisajiim posestnim stanjfrm gozdnih povrS^i v merilu I : 15-000 in 1 : 10,000 so obstojiüle za del Gorenjske, Za Ribniški in Kočevski bazen pa ni bilo drugili kttrt kaJcor katastrske mape. Za Kočsvsko smo imeJi kopije teh,map, medtem kfj smo imeli za. ItibniSko področje kopije ka-taatj--skih ma.p samo za tri katastrske občine, »a. vse irötale občine pa ni bilo nobenih kart. Uvidevnost Geodetske uprave nam je omogočila, da amo si p-ri katastrskiii uradih lahko izposojuli indikacijske skice in po potrebi tudi jjarce.lnG aspišntke. Z opisanim ka^rtnitn rrutomiaj&m sc jc začolo tjaksacijsko delu in «bencin z njim tudi geodetska delo na tcraiiu. Poudariti je treba, da nobena od obstoj&čih kart ni nudila prave slike-terena, kjer bi bole meje (lisičre) fjozdov taluj vrisajie, da ne bi bilo treba, vkč dcLati znajtnih papravkov, temveč bi se lahko posvetili samo notrat\ji razdalitvi na oddelka in odseke gkde na različno vrsto gozdji. Vzroki, zakaj jusmo itneld na ttopolago tOikSne karte, su sledeči: Taksator, ki vrSi opisovanje gozda, j? kot gozdarski strokovnjak tisti, ki lahko določi, kaj jc pravziiprav gozdno zemljišče in kaj ne. Kakor je to na prvi pogled eudno, vendar teren neštetokrat dokazuje, da ,nj mogoče šteti za gozd vsak kompleks, ki je bolj ali manj ob rast al z drevjem ali grmičjem. So takšne prehodne stop.nje, kjer sc celo strokovnjak ,ne more odloČiti, ali naj to zernJjiŠfe št«.je za gozdno aJi n. pr. paSniSko, ke.r je zcm.ljišče v svoji razvojni stoppji ravno v prehodu iz ene kulture v drugo. V takSne-m primeru ta-ksaitor, upoStevajoč bodoči raavoj, zemljišče uvrsti v jjozdno površi.oo, aii pa ga i«loči iz nje. Ravno tako taksator, ki ocenjuje gozdove, ne more napraviti pravilnega opisa, če sam ne označi do kod segs gozdiio zemljišče. Poseibrno je to viaižno tam, kjer gozd polagcmi« prehaja v drugo kulturo ir, se ta površina lahko vključi v odddek, ali pa iv, njega .izloči in tnora taksator procenituaJno fjznaSLti, koliko je ta ali one kulturne vrste. Iz prednjega sledi, da torej prave meje gozdov za «osnovno-karto« lohko doJoči šete taksator, Specialke, kakor tudi katastrske m;tpe, so nam lahko rabile saiiio kot pomožno sredstvo tudi zato, ker v prikazovanju stanja na terenu ne ustrezajo resničnemu stanju, V nekaterih katastrskih mapah ]e prikazano stanje pred pol stoletjem, pa tudi starejše. Iz opisanega sledi, da. je bilo treba preskrbeti taksatorju pred odhodom na teren tak.^no karto, v kateri bo čim ved podatkov j,z ostalih'k^Lrt, ki bo torej vsebovala podatke o gozdovih po katastrskem stanju, ki bo .iz^cJana v primernem, preglednem merilu (1 ; 1ÜÖOO) in ki bo omogoČiVa- taksatorju, da bo v njo lahko vna^ potrebne korekture in nove podatke. Treba je priznati, da smo potrebi taksatorjev po tiirkšiiom kartncm materialu zadostili samo v majhni meri prei/vsem zanaidi tega, ker tiismo imeli potrebnega tehničnega osebja za izdelavo teh pomožnih kart, kakor tuifi"Mt-0, ker- je bilo za priprave premalo časa. En geometer, ki je bil. dodeljen vsaki terenski sefcdji, je bil piri odhodu na. teren postavljen pred vrsto novih aaiog. Poleg zbiranja pomozaih kart je bilo treba zače.ti z meri+vami mej gozdov, oddelkov Ln odsekov, 'kjer te meje niso potekale po v naravi vidnih objektih (potokih^ ctstab), dalje meritvami komurLikacijskih objekifov, predvsem novo zgrajonih cest, ki so pomembne za eksploatocjjo gozdov. Praksa je pokazala tudii potrebo po takojšnji izdelavi skeleta za novo »osnovno kaxtoi. Za novo formirane oddslke in odseke je bilo treba obračunavati povtsisK? in skrbeti za sestatvo seznamov površin po parcelah in posestnokili. Zbirati je-bilo treba podatke o Tazlaščenih parcelah in biti zato v sta:h:u poveiavii z okrajnimi ko-misijami kb agrarno re.formo in uslužbenci gozdnih gospodarstev, kateriin je bila pOjVerjenn izdelava gozdnega katastra. poleg tega na tocetiu niso bila pa razpolago potrebna tcbjiičn« sredstva la po-manjševajije katastrskih maij (pantograf) m ie bilo treba pomanjSave vršiti s pomočjo mreže, kar je zelo zamudno. Pri TI b iški sekciji sö®nav!ic kartet vsebuje ttwej 20 katastrsldli ]istjtyv mariJa 1 :2.SS0. Ker so aa robovih katastrskih liGtov oznateiii palci, smo n-.i celuloidu napravili ti. oralsko mrežo, ki iiiim je služila za pomanjševanje detajla.'' Mreža, kiatero smo uporabljali na »osnovni karti*, je obstojala iz kvadratov, katerih Stranice äo bile dolge 0.76 cin in so v merilu ] r lO.OOÜ tudi pomenile vrednost 1 orala. S iJOTnočjo ce.luloidne -rmreže, s katero šo se prekrivale indikaeijske skice. Del skice ribniškega gozdnogospodarskega področja O : 50.000) so sc ns.to gozdni kompleksi, koiiiuriikacijc, orientacijske toČkc, naselja štlr. prenašala v »osnovno karto*. Tako dob-ljcoa karta se je dopolnila äe s podatki iz specialk me-rila J ; 25.000, od koder s« je vmsaV pred vsem tudi vertikal«« predstava terena (kote irt pUstnice). V pomaijijkan ju oleätnega papirja smo t-ako . ' Oral ali »joht je stara mera, ki men 1.600 kvadratnih sežnjev, t, j. 0,57546 ha. En seženj aJi Jnklaftra« mari 6 čevljev aJi m. V&ak če,ve:lj (0,3161 m) meri 12 palcev aÜ >col«, a vsak palec 2,63 cm. V merilu 1 : 2.880 1 kvadratni paloc predočuje vrednost 3 orala, dobljeno karto kapi ml i na prosojen, tako imenovani »klobuČevirvasti papir«. Tako jzd&lano pomožno skico je dobil taksator. Na terejiu je tiksator, ugotavljoi vesrodöstojnost podatkov v teh skicah in popravljal pomaiijkljtvosti, v kolikor jö to mogel iavräiti broz vecjc zaiuude časa čji brez potrebe eventualnih meritciv, Gozdne komplekse je rtizdclil na oddelke iji odseke, jim d d fvotretrtie označbe, kJ so sc ujemale z označbajtii v opisu. V te skite je označil, kje in kakšne meritve je treba izvršiti. Z barvastim svinc-nikom je označil npr., kje je (i-eba izvršiti meritev meje goada, meje odseka, kje na. terenu obstoja, ncfva cesta, ki jo je treba ijzjneiriti, itd. Tako dopolnjeno skico je vfnil geometm, ki je nato označeno^-nalogo izvršil in na podlagi tako dobljenih novih podatkov izdelal Udi sosnovdo karto« v njon; končni obliki. Ugotovitve s terena, ki šo se naniiSale na po vršim o gozdnega kompleksa, je bilo ö-ebk prenesti tudi v indikiicijske skice, kajti te skice so služIle kot podlaga 7.&. sestavo seznujna povrSin po parcelah io. posestnikih. Obračunati je bilo treba povraine posekanih parcel, ki so bile v seznamu prikaarwie kot deli pwcel. Obstojat«! dva scaiiuma parcel. V enem seznamu so popisane vse purceie, ki leže na površini odseka. Seznam vsebuje sledeče rubrike: Steidio Icat. po-sestnciga Itota, številko parcde. površijio parcele, zaokroženo na. sLre, in oanaobo o negozdjuh površinah, ki so zaradi nmle površine vključene v odsek. Drugi seznam vsebuje bedeče podatke: Številko katastrskega posestnega lista, ime, priimek in bivališče posestnik«, Številke vseh parcel, ki jih ima posestnik v enem odseku, Jn skiipuo povrSitio vseh teh parcel. Oba seznama &ta združena po odsekih in oddelkih. Za vsako gos(poda,rsko enoto obstoja poseben seznam. Natančrtost iaddave teh s«mamov je kontrolirana na ta način, da so površine odsekov ia oddelkov na >osnovni kartif planimetriira,ne s polarnim plani-metrom in nato primerjane s površinami, dobljenimi z združevanjem parcel, FM numedronju oddelkov smo poskuSaJi upoštevati sistem numeiriranja od aevor-ovzahodii proti vahodii in niLto od vzhoda proti zahodu. Glede na to, da terensko delo ni potekalo po istem principu, temVeč da so vremenske razmere zahtevale, da se sredi poletjia obdelajo viši-nski predeli, ki leže na južnem deiu podrocj.a, je temu projiiemo tekla tudi numcracija. Princip, da oddelki po možnosti takoj dobijo svoje šte%nlke, smo uporabljali zato, da bi se izojniJv poznej-šeniiu pre!numcirira,nju celotnega eJaboraito, kar i>omeni veliko nevarnost za napake. V času, ko so na terenu delale tfi grupe, srao si pomagali na ta naiin, da je vsflik oddelek dobii začasno slimo krajevno ime, rimsko Številko, ali pa Črko iz grške abecede. Pri vrisovanju komunikacij smo upoštevali štdri kategorije: avtomobilske ceste, ces^e brez prave podlage, kolo-voze in steze ali vlake. V »osnovni karft je označena tudi tega pcsairieanih katastrskih listov s pomočjo križa, ob kajterem jc vpisana tudi začetna m končna črkj, kitastrake občine, kamor ustrezni list sodi, kakor tudi številke posameznih listoiv. Tako je omogočeno, d^i sc brez velikega iskanja za vsak kompleks takoj dobi detajl v katastrskih mapah merila I : 2.880, ki so vssikomur vedno na, vpogled v kata-'' strskih uradih. »Osnovna kajrta« /aredi velikega fi)r(nata (70/100) ni prikladna aaj uporabo na te-rcnu. To sc je upoštevalo pri razmnoževanju in je bila poleg joanovae karte« izdclansi tudi »pregledna kartam v merilu 1 :35,000, Ce koga zanima detajl v pogledu viSinskc predstave, lahko dobi podatke 0 tem v specialkah. V ta namen 50 na nobovih listov »osnovne iiartec vpisane SteTftlke ustreanrh speciaJk merila 1 ; 2n.00(l ter oztvačene tudi meje pregibov. Zaradi iaijega iskanja pa« a masnih komplerksov jc »osno val kartipriloženi tudi skica cetotnega področja v merilu 1 ; 50.000, isprcgled^ivi karbidi pa skica v medlu 1 :125.000. ^ Taik^acijsCa deW za Ribniško goüJnogos-pod&rsko področje so'bila planiiaiia za dpbü dvajsetih mtiseeev in ao bila v tej dobi tudi izvrSetia, Raj{um!jivo je. (Ja zaradi tega ru mogel biti vsak {}e.taji obrfelaji s tako preciznostjo kakor bi bilo pri tem &ist&mu dda mogoče, če bi biti imeli ved časa. Zi^to je potrebno, da se izdelane karte po tereoiskem osebju stalno dopolnjujejo, obenem pa tudi vnašajo vse spremembe, ki na terenu naslajajo, tako da bodo karte ob repro-rfuikdji re« tudi vctma tlika terena. V preteklem letu se je vr^iJa invetitariizacija v oki'iüih Trebnje i.n Celje ter jiiiHino za te predele pregledne karte v merilu 1 : 1O.0Ü0, in sicer zaenkrat št ločeno po katastrisicih občinah, todii tudi za te kraje se bo v letoänjtm letu iz-delafe enotna »tisnovna karta«, KoroSko gozdno gospodarsko področje, kjer se je zadnji dve leti vrSila taksadja, bo jmelo »osnovno karto« gotovo v letošnjem letu. Izdelava kart kra.škega področja V Letu 1949 je biJ Oddelek zi urejanje gozdov pri tedanji Upravi za. povadigo gO'ZdO'V postavljen pred naJogo, izvršiti taksacijska dcki Kraškega področja, ki zajema ves okraj Sežana ter dele okraj« Gorica, Poštnina in Ilirska Bistrica, Za izddavjj »o&n-ovne karte« Kraškega področja smo imeli tva -raapolago sledeči pomožni karLni material; Italijanske specialke v merilci 1 : 55.000, z izjem« nekaj občiAi pomü^^jS^ule kaitaafralne mape v merilu 1 : lO.UOO zi okraja Goriutt; in Postojna life kart^ za nekaj občin okraja Sežana, Za okrtij Ilirska Bistrica nismo imeli nič drugega, k^ikof special-ke. Pomanjšame k.ataitrske mape v merilu 1 : 10,000 so bile m časa Italije sicer j^ddane skoraj za cel oJtraj Sežana, toda med vojno so se večinoma porazgubile. Toko smo bili porisÜjeni k pautografiranju teh občin. To ddo vrŠi sedaj SeJceija za pogozdovanije in mekoradjo kirasa v Sežani. Osnova za delo taiksa.rorjev. rm teren-u'so bile torej v iCruškem področju italijanske specialke v merUu 1 ; 25.000 in ptimanjšajie kata.strske mape v merilu 1 ; 10.000. V južnem sektorju okraja Sožatia läj v edem okraju Tliirs-ka Bjstric.a je biJo treba uporabljati indikacijške skice v merijii 1 ! 2.880, ki so nam jih dali ]ia razpolago katastrski Uftadi, ker nismo imeli možn-osti kai-astrske mape po-manjäati na merilo 1 : 10.000. Zaradi speevfično&ti ptxjblemov Kraškega področja je bilo treba klasi ti čira ti goadove prvotno v šest kategorij in to: naraven visoki gozd iglavcev ali listavcev, kra^ nasad, Sreo piisiib ^ v n&nvar in zato potrct>in'Q^ dii ta-kss-torji svojiii manuidih opiSejo tucii te površine, od koder se prcbivalstv-o oskrbuje predvsem z dr\'mj. Tako se je pojavSU iSe scilma kategorija: zarasdi pažniki di travmki. Pri kategorizaciji gozdom se je posebno sisternatično in pregledno vrSilo delo s Sažanskem ok-raju, Taksatorji so na podlagi kart 1 ; 10.000 aia tertmi ugotovili Lisitre* jfozdov, a barvasrimj svinčniJci oznaoili posamezne "kategonije la femu nstresiio razdelili gozdove na oddelke dp. odseke. Nuraeracijo oddelkov tu zaenkrat še niso izvršili, ke.r se je delalo na dve-h različnih mestih, tefnvei- so "bili oddftlki fiksirani po katastrskih občinah in krajevnih nazivih, tako da ima vsiak oddelek m odsek svoje krajevno ime. Pri velikih paTcdali, kjer meje med go^iniiin kompleksom in drugo kulturo jii bjlo mogoče potegniti po mejah pared, so taksutorji oznaČiJi, kje jc potrebno, da gcotnefer izviriSi potrebne roeirltve, Ra™o tako' so označili, da je treba izmeriti novo zgrajene ces-te aH druge važne »bjekte. Manjše meritve so izvršili tudi sami s pomočjo ročnih Vusol. Za s vi je potrebe izvršita okrajni gozdar In šef sekcije za pogoad-ovanje krasa v Sežani (udi zaključene meritve s kartiranjem in obračunavanjem po-vräiin tako, kakor jc bilo to opisano v Lesu 1550, Št. 2, Na po-tllagi tsko dobljenih podatkov s terena se je ^ače^a izdelovati »osnovna karta« po istem prineipu. kakor je bilo to opisano za delo v Ribniškem področju, samo da smo tu i»koifc5čiili tudi izkušnje ta leta 1946. Označbe za oddelke ;e bilo treba n, p.r. postavljati bolj na gosto, Crtc, ki predočujejo plflstniee, so bile preveč očitne in jih je bilo lahko zamenjati a drugimi Črtami. Pri. nowh kartah se jc to popiravilo na ta ii«Čin, da so črte v.ečk-rftt prtikinjene (črta — črtica — Črta), Zaradi preglednosti je bilo treba v ka.rtah ozaaeiti tudi posamezne kategorije gozdov, Pojawlo se je vprašanje tnpngmfskih znakov za zgorai opisanih sedem kategorij. Uporabili smo znake, ki so v navadi v gozda^-stvu in pri geo-Jctsikäh meritvah, vendar jc bilo treba vpeljati tudi nekaj novih Jfnafcov. Za razJiko od .»osnovne karte« v Ribniškem področju, ki je izdelana na belem risa-rskom papirju, se karte za Kraško področje izdelujejo na olea.tnem papitrju, to pa predysem zjito. ker sc delnjl iz pomanjšanJh katastrskih map me^ rila 1 : 10.000 Inkko direktno kopira v novo karto Skrček papirja, ki je na starih italijanskih kartah, prav posebno prt še na novih fotografskih pomanjšavah ponekod pra.v /,na,tan, se upošteva na t.a način, da se občimi izdeluje po listih in so po potrebi premika. Seanflioi povrŠui s pmrcehiimi «n posestnimi seznami se bodo v Kraškem področju izdelali sa.mo delno, ker pnredni zapisniki pri katastrskih m-adib- ne obstojajo za vse občime. V takih primerih bo sačasno morala zadostovati plani-mebrirana površina celot nega odseka. Ko pa se bo pojavila potreba po detajlih, ho treba izvršiti popis na krnju samem ter elaborat nato dopolniti. »Osnovna kiurta«- Kraškega področja se izdeluje posebej za vsak okmij in je btio dosodaj izideUnih v okraju Sežana 38 občLii, v okraju Gorica 20 občin in v okriju Ilirska Bistrica 22 občin. Predvidoma bo Izdelana letos »osnovna karta« za vse pradeje Kraškega področja, ki so bili dosedaj taksirani. Tako bodo sčasoma izdelane onotme karte v merilu 1 ; lO.flOO za telo Slovenijo, k^ bo vehke vrednosti ne samo za potrebe gozdarstva, temveč tudi za ostale panoge naäega gospodarstva. Erntl Rasinger * Lisifetfl je pri taksatorjih udomačen izraz za mejo gozdnega zemljišča v razliko od drugih mej, SKRB ZA STROKOVNO IZOBRAZBO OKRAJNIH POVERJENIKOV ZA GOZDARSTVO Letos f&bruArja meseca je orgaiiiziralo Ministrstvo za gozdarstvo LR^ trile-clenski t eore ti eno-praktični tečaj za okrajne gozdaiske pov&rjenjke, Ii sjoadarskfc stroke so, pToda.vaii 3trokim js ljudstvo zaupalo odgovotsio nalogo gospodarjenja, z nasimd gozdovi. Tečaji so se udaležili poverjeniki iz okrajev Grosuplje, Kočevje, Novo mesK), Tirbovije, Trebn-j«, Kamnik, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Ptuj, Radovljica, Cejje-okolioii, Črnomelj, Krško, Kran j-okoli ca, Sežana, Gornja Radgona, L j ubij aafa-okolic a, Postojna, SI overi Jgradec, Šoštanj, Murska Sobota in iz KLO H rastmi k. Gcvspodaj-jcjije z zasebnimi in zadružinimi gozdovi v Sloveniji poimembno vpliva na razvoj naŽegii ljudskega gospodarstva. Zato so naloge okrajnih gozdarskih poverjenikov tezkq in odgovorne. Obsega teh nalog poverjenik ne bo mogeJ obvladati, niti nc bo mcgsJ zai'zeniati pravilnega stališča, te jili ne bo razumel in Če ne bo dovolj po^inal gozdarske stroke. Ne samo politična razgledanost in s tem v zvezi pravilno pojmovanje žalitev tesr snovnih in kulturnih potreb na šega človeka, marveč prcdvse-m tudi s'trokovnost pri gospodirjetiju z gozdovi so pogoj za dobro vodstvo povarjeništva pri okrajnem ljudskem odboru, saj poverjenii: vüdi, nadzira in razporeja vsa dela 12 gozdarrskega področja ter skrbi »a pravočasno sesta.vljaaje in izvajanje planov gojitve, varstva in izkoTiiŠčanja gozdov, Poverjenik sodeluje pri ra^čle-ritvi plana semnje na krajevne ljudske odbore, daje navodila '/,& pogozdovanja, mehoracijo goidn^h zemljišč, za^ tiabifanje gozdnega sem en j«, z ft oskrbovanje gozdmih drevesnic, za pravilne sečnje, izkoriščan je postrajiskih gozdnih proizvodov ipd. Odobrava dodelitev brezplačnih gozdnih sadik, daje smernice za odvmitev škod in pustošanj v gozdovih; skupno z gozdno milico, gasilskimi enotami in drugimi organizacijami vodi gašenje gozdnih požarov ild. Poverjenik odloča glede preskrbe ljudstva z gozdnimi proizvodi, odreja pašo v gozdovih, upravlja lokalne go^love; vodi sestanke in posvete s poročevalci krajevnih ljudskih odborov ter sestajike okrajnih logarjev, us.Tnerja delo gozdarskih svetov pri okraju in predseduje svetu za gozdarstvo. Poverjenik za* gozdarstvo vodi, daje pobude in niidzira vso dejavnost tudi s področja lovstva (ustanavljanje loviSč, sklepanje pogodb o uživanju lovišč, izvrševanje lova, razčlenjevanje lovskih planov, lovski izpiti itd.). Poverjenik mora imc:ti pregled in'poznati pogozdovabie terene, njiho-vc rastiščn-e pogoje, izbirati ustrezne drevesne vrste, preskrbeti fiozd«^ .«emenje in sadike, poznati načine pogozdovanja in podobno. Skrbeti mora za izvajaaije gozdnega reda, poznati gozdmo higieno, pravočasno izdaja'ti zaščitne ukrepe proti škodljivcem (lubadarjem), požaa-om in drugim povzrofiitcljom äkod v gozdovih. Prav tako je važno urejanje gozdov; poverjenik mora vedeli, kako razčlejiju-jemo lesno zaiogo v gozdu glede na starost in debeliniO drevja, kako si zagotovimo tra.jnost donosov, kako ugotovimo prirastek, katere tuje drevesne vrste (ciksote) pri hm najhitreje pHrašČajo, kako ugotovimrj lesnu Kiilogo Stoječega drevja, kaJco ugotovijno /alogo celih sestojev, m kakšen način urejamo z ureditvenimi oiaborati gozdno gospodarstvo, kako si zavarujemo trajno uživanje, kators naČeU nas vodijo pri razniejcvusiju gozdnogospodarskih področij, kate-re so ostiovne zahteve pri Lscstavljanju perspektivnega programa sečenj itd. Vse to so važni elcmmti, ki določajo načine in učinl:ovitost gospo liar jen ja z gozdovL Izkoriščanje gozdov zaiiteva prav posebno pozornost. Poverjenik se mora seznaniti z načini sečejij, z na(>lojno, prebiralno sečnjo, s sečnjo na golo, dalje s pravili o podiranju drevja, z orodjem za pesek ipd.; dalje mora vedeti, kaj Tečajniki — okrajni pove-rjeniki z miitie-trio-m J. AvSičeni je treba storiti pred posekom d rev j», zakaj je bolj racionalno izdelovati čim daJjšo hlodovijio, poznati mora dobre in slabe strani sečnje na suš, koristnost m Škodljivost stdjarjenja, paše, žirjenja itd. Povej-jeniikom^ečajnikoin so zato predavali o gojitvi gozdov, o pomenu biologije v gozdarstvu, pogozdovanju,- varstvu gozdov, izkoriščanju gozdov, odka-zovaaju drevja za prisek, urejanju gozdnega gospodarstva, dodeljevainju gozdov, gozdnem katastru, planiranju v gozdarstvu,, zakonitih pri5VSf\TJ, Nekateri'poverjeniki so šele na tečaju spoziiaili, da so imeli o gozdarstvu nesatnopomainjkljive, temveč tudi nejasne in zgi-ešene pojme. Drugi so priznali, da so mlačni in da vse premalo odl-očno vplivajo na poverjc-nike drugih gospodarskih panog, na okrajne izvrSilne odbore, krajevne ljudske odbore, kmečke in lesne zadruge ter kmečke gospodarje-gozdae posestnike, ki imajo do svojih gozdov cesto napačen in celo škodljiv odnos. Iz'tega izvirajo težko popravljive napake, ki občutno bremene naše na-rodnogospodarstvo.' ' Ko so slednjič po zaključku teorutičnih predavanj predavatelji popeljali poverjenike-tečajnike še v gozdove, so prenekateri ponovno »zaživelit. Gozd jim je dal nove pobude. Sprožil je mnoga vprašanja, kako odslej ravnati z njim, kako bolje g^podariti. Načdnik ini, Bdliam je na praitičrah primerih piodočil težke posledice p o r u š e n e b i o I o š k e- h a. r m b n i j c v gozdovih in jih opozoril na ukrepa za izboljšanje gozdnih /emJjišč, za ^'dšjO donosnost gözdä in podobfio. Dr. Wraber je z Živo besedo tolmačil prš rodna pogoje gojenja gozdov ill opozajjal rta potrebo gozdnogojitvene dejavnosti. Načelnik Urankar je na. praktičnih prijmefih razlagali odtazovanje drevja v eno-dobnih in prebirahiih gozdovih, Tü je težka, in odgavonna naloga spričo dejstva, da &o potrebe in zabteve itwlustrije po lesu in za. izvoz izredno velike. Pokazal je tudi primere odkazovanja v ©nodobnem s&stoju, kjenr se lahko siasoina izvrši prehod v pfcbitalni gozd brez škode za gozdna tin in za obstoj gozdaj. N*a.jbolj naravni niiüin. gospodarjenja je v prebiralnib gozdovih, ki prevladujejo v naUh zasebnih kmečkih gospod a.PStvih. Načelnik dr. L a vri č pa jc v zvezi s pomenom in k o r i s t n os t j o 1 o. v s-t v a pcrftazal tiekaj lovskih psov. Resda so nekateri poverjeniki pokazali že v kratkem času, kolikor opravljajo svojo dolžno&t, da so ko« mnogim vpriiiahjem, ki se dnevno pojavljajo na področju njihovih okrajev, in da pravilno gloda-jp na gozdarstvo pri celovitem odločamju v zveKi z ostalimi gospodairskiiiii pajiogami; po strtricovni plati pa so se moiaJi pomeriti 5e z iapitno konüsjo ob zsfcljuČku tečaja, Razen enega tečajnika so vsi polagali, izpite pred'komisijo, ki jo je osebno vodil minister Zii gozdarstvo, tov, Jaka Avšič. Dobre ocene so dobili poverjeniki; Strah Stanko (OLO Grosuplje); Furer ,\lojz (OLO Novo mesto), Griar Andrej (OLO Poljčane), Kvaupa Franc (ÖLO Trbovlje), Skubic Franc (OLO Trebnje), Keglovič Alojz (OLO Kamnik), Trk-m-sji Aloja (OLO Nora Godca), Japelj "Venčeslav {OLO lliir:ska Bistrica), TkaJ-čec Ivan (OLO Btuj), Mczi; France (Ot.O Radovljico), Nekaj tečajniikov n.i pokazalo zadovoJjivcga uspeha in bodo izpit ponovili, — Prt iapraScvajiju komisija ni mogla upoštevati organizacijskih in drugih sposobnosti poverjenikov, tMnveč je ocenjovaJa le to, ka.ko so dosegli najpotrebnejši vpogled v gozdarsko široko. Odgovori so bili večkrat poman-jkljivi ali napačni^ Tako npr. nekateri niso vcdeb, kako važno je dobro semenje zu rast in kakovost bodočega gozda, kaj je obhodnjfl, kaj je spltwni cilj urejanja gozdov, kaj je standard, kaj pomeni demokratičnost planiranja v nedržavnem suktouu, kaj planiracno v lokalnem planu, kf^tcri je najvažnejši ukrCip za varstvo gozdov, v eem najčeSče gtesijvKj pri redčenju in čiščenju drevja, keio mora delovati poverjanik pri izvršilnem, odboru, ko sc pojavijo težkoče iji ovire za pravilno gojenje gozdov, kako postiine kdo lovski Čuvaj, kdo upravlja gozdove agrarnih skupnosti, kakšne naloge jnria. predsednik okrajne komisfije za dodeljevanje gozdov, ki je večinoma poverjenik za gozdarstvo OLO, kateri so predpisi o psäi v gozdovih in podobno. Rezultat izpitov jc poverjeni ko m za gozdarstvo in okrajnim ljudskim odborom opomin, da brez strokovnega znanja in poznavanja našega, gospodarskega razvoja ni mogoče uspešno izvrševati težkih in odgovornih nalog našega gozdarstva. S tečaji, strokovaimi predavanji in poučnirai ekskurzijami razširjamo svoje znanje, popra vi ja tno .strokovne zablode iii odpravljamo .vtaro miseln ost. Napore v tej sme^i morajo vsi, ki se bavi.jo z gozdsj^tvoin, še pojačiti. P« nas je še vedno dovolj ljudi, ki z omalovaitovaajem gJeda.>o na gozdarstvo. To je posledica priraitivizma in zaf/stalosti. Ce&to ne vidijo niti sedanjega razmaJia gozdmega in lasnega gospodarstva, še maaj ogromnih raizvojnih niožnosti, pogojenih z vojecn naSe isndustdaJiaacije in elektrifikacije, Goad je tamelj kanatijstva, vidnega in elektrogospodarstva kot regulator vodnega režima, lesne, predelovalne, mebamičine in druge industrije, gradbeništva, prometa itd. Gozd je tudi vir zdraivja in v^iba za tujski promet. Vsa ta med seboj najtesneje povezana gospodarska problematika ima globok"e korenine v gozdarstvu, ki- more in mora dati svoj veliki prispevek k sociftlisticni družbeni ureditvi. S tem v zvezi se večajo naloge poverjenikov nn okraiih in to iie samo gozdarskih, temveč vseh, ki so .a gozdarstvom v neposredni ali posredni odvisnosti. Pomen gozdarstva v da našit ji družbi zahteva velikih naporov ohranitev gozdnih bog'aistov in skrajnega varčevanja z Icsora, Vzporedno z napori kmetijstva za višjo donosnost zemljišč gre tudi borba gozdarjev za večji prirastek in za holišo kakovost tehničnega lesa. Okrajni izvršilni odbori naj bodonajboljsa opora p o v e r j en-i ^ t v o.m za gozdarstvo pri v i-še v an j u mlih-ovih nalog. ^^^ SE O RASTI CSNE''JELŠE NA SENOŽETIH BREGIN'JA ^Gozdarski vestnikt je v 9/10 številki lesnika 1950 priobčil članek inž. Pranja Jurhairja pod naslovom »Rast jelše jia gorskih se-nož^fih Breginja*, S tem čla-nkom je plisec načej zanimivo vprašanje, ali je namreč gojitev črne jelše po senožetih za našega kmetovalca koristna ali ne. Imoi sem ž a potrebno, da tai izva.janja dopolnim še z naslcdnjiini ugotovitvami. Vsflk gozdarski, pa tudi kmetijski strokovnjak, ki ga pot zanese k po\irju Nadiže v okolico Brtgiaja, z začudenjem opazuje, kako kmetje po svojih seno-Žctsh gojijo čm-o jelso. Običajno se namreč misK', da dajejo z drevjem obrasli traivniki manj sena kakor travniikj, ki jlii ne zasenčuje drevje in so neposredno izpostavljeni soncu. Prav" tako je ka.kovost sena s feončnih travnikov boIjSa kakor s travnikov, ki .jih zasenčuje drevje. Z^di tega tudi v ostali Sloveniji tii op.-rati, da bi se posredi tra-vnikov in sftnožeti nantenoma sadilo in gojilo gozdno dre-vje. Drugod gojijo po travnikih -kvečjemu sadno drevje. Ca že raste po tr:ivnik)h gozdno drevje, je vzraslo samo od sebe, ker pač ui bilo iztrcbljen.o, redko pa bilo zasajeno. Ob poviirju Na.dize pa črne jol.šo namenoini, sadijo In gojijo po tniiV-nikih. Na tem področju raste jelša od same Nadiže (30(1 mj pa do višine ok.' 900 m, Ce \-praŠai Breginjca. zjLkaj flojijo jelšo pO travnikih, ti bo odgovoril, da zaradi drv. zaradi pridobivanja stelje s klesČerijem vejevjB, pa tudj zato, da nakosijo po taJcšnih travnikih več sena kakor na neobra^Uh. V glavnem te njihove tj-dfltve držijo, Ne.posTedno pod Stolom m Muzcem se raztezajo ledeniSkc morene s ti^čnimi hudourniškimi tereni. Ti tereni so pusti in tudi jelŠii uspeva na njih boJj slabo. Osnovna podlaga teh terenov je apnenec, pa tudi dolomit, posebno severno od Breginja. Prostor pred velikimi hudoumičnimi pregradbami je zaäut z zdrobljenim dolomitom. Zahodni del breginjskega koto od Breginj« dn Logov, Nadiže in RobediSča pa se v pedološkem omu razHkujfc od prej opisanega terena. Obli grički in humi so pokriti š precej debelo plastjo težke ilovice. Vode je povsod dovolj, v vsjiki>ni jarku zasledimo izvir vode. Niže, v okolici Logov, postane ponekod teren skoraj močvLma-t, Pcmoči je opaziti, kako izpulvteva na takšrtjh podrncjih. is zemlje zemeljski pJin (metan). Tla so izrazito kisla. To Je tudi glavno področje, na katerem se po -travnikih goji erna jelša. Jasno je, da ud tak5nen\ tarenu čima. jelša d&bro uspeva. Črni jeisi tiamrec prijajo globoka in vlažna .silikatna tla. Včasih se je mislilD, da napoveduje črna jelša kisla, silikatna tla. Tu ne dfži poipolnoma, aaj na primer init.lettim'o na Čmo jeläo tudi na Banjški planoti na suanih tleh s p.recejänjo vsebino apna. Istotam se najdejo tudi primeri, da raate Črna jelša na laporju. Bilo bi tOirej prenagljeno, če bi im&li čmo jeiäo za napovedovalko kieJih tal, ^fsekakor pa drii, da na takšnih tleh raste bujne je kakor na suänih apnenih tleh. Aii zares vpliva frria jelša na breginjskih bravrakih na večji pridelek se^ia? Mnenja o tem vpirašanju so zdo deljena in bi morali napraviti več poiakusnih 'opazovanj skozi več let, če bi hoteli pTavihio odgovoriti na to vpralanje. Nekateri kmetje odgovarjajo na to vprašanje pritrdilno, drugi pa pravijo, da rii nobene razli-ke v količini sena na obraslili in neobraslih travrvikih, U^opušcamo možnost, da se ne površinah, obraslih s Ctjio jelšo, res pridela nekolijko več sena kakor na neobraslLh. Globoka ilovnata tJa so namreč abuta; mto korenLoski sistem jelše le nekoliko vpüva, da postanajo tla malo raJilejsa in bolj zračna. To dejstvo je viiž.no za ^iv^jonje taJnih mikroorgarLizmov, ki uspešno posredujejo pri raifcrajaiiju organske snovi v tleh in. pri ostalih» kemičnih procesih v tleh. Na mokrih tcre-nih črna jelša s svojim js^jarevainjem aiiižujc talno vodo, da nc pride do za/iiočvirjenja. Obstoja pa vkljub tomu nevamMt, da- se tla pod jelšo polagoma zald^-ujejo. Pri razkrajanju odpadlega listja črne jelSe nastaja,iD namreč rastopimc kisle rcjaJtoije, ki jih zamjja vpija. Ce bi se listje sproti pograbilo, ne bi prišlo do teg-i, ali Ustje preležl ponedcod zunaj vso ^mo in se šele spomladi pog-rabi. Ne djža pa trditev, da je krnm s teh scinožeti ravno dobra, Se.no -.eh kisliJi trav namreč po Svoji brarJlm virediios^ti daleč 7.£iösta:ja «a vrednostjo sana, pridobljenega od sladkih trav. Naj govorijo steviJke. Za enikrattii oh rak je treba pokJadaiti goveji živini 25—30% več sem, če jt> krmimo s ki si im b regln jskim namMtO s sladkim senom, Goveja, živina iz južnejših predelov sploh nc mara uživati Inrcginjskega sena, deloma stato, ker je pridobljeno iz kislih trav, deJoma pa se med tem senom še vedno najde kakšen list ali vejica črne jelše, ki ssa^nrd'i vse sono, tako da se upira ž-iviju. nevajeni tega. duha. Po dosedaj pridobljenih izkušnjah izgubijo nobreginjske krave takoj 40—50"/« mleka. Če j|h zadnenfo .krmiiti z breginjskim ^onOTti. Breginjske krave imajo pov.prreČno po 8—10 litrov mle-ka dnevmo, krave v Starem solu, Vrssnem in drugod pa 14—16 litrov. Brcginj-ski sbr ima najslafeši okiis v okraju. Vidimo torej, da ima krmljenje krav k bre-ginjskim sejiom za posledico, da se molzjiost krav zniža za 40—^50%. Res pa je, da krave pridobivajo na teži, če jih krmitno z bre^njskim aenom iii so dejatisko bregmjskc krave povprečno težje od neb-regim>skih. Kirnuljenje z bregijijskim senom torej pozitivno dcJujt na produkcijo mesa, negativno pa na prodokaijo mle;ka Seveda pa je prorfitkoija mleka iz ekonomskega stališča tnnogo važnejša od produkcije mesa. Tega se dobro zavedajo tudi Bregmjci. Ce le morejo oddajajo kislo seitio s svojih travnikov, poraslih S čmo jelšo, drugam. To seno se uporablja zlasti za krmljenje konj. Ce torej hočemo napraviti iz naših izvajaiij zaključek, moramo ugotoviti, da ima gojenje črne jelše po breginjskih senožatih naslednje dobre strani: 1. Precejšnjo proi'zvodti>o dvv za kurjavo, (V Bregiiijii imajo samo en gozd. Iii pji je zdo težko dostopan,) 2. P.ri dobivali je stdje s kleščenjem Črne jdše. 3. Po količini se 'proizvodnja sena nekoliir-o poveča. Slaba stran gojenja čtme; jelše po travnikih pA je v tem, da se kakovost sena precej zniža. Postavlja pa. se d^ugo vprašanje. AK se ti zakisani termi ne bi dali razkisiti z a-pnjenjera? Ali se ne bi dala na posebno mokrih teirenih izves.ti kanalizacjja oziroma, drenaža? Dolomita za. apjijenje je sicer v Bregijiju dovolj, vendar bi bilo njegov« j-iLZvaianje zvezano s precejšnjimi strožki, ker ne leži ob cesti in kw bi ga bjlo treba razvažati tudi -navkraber, po pobočjih. VpraŠaifije prevoza apnenega materiala je torej teiavno, vendar bi se ga i^lačalo dct^jlcio prcuäti, kajti s temi ukrepi bi lahko iwpe^no povečali domos breginjskih stinožeti po količini in aksti po kakovosti. Kot dokaz, kakšocga pomena je talna podlaga /.a kakovost paša, navajaJiio ta-le primer; Na planJnskih pa^ikih Ma-kedonije so lastnici ovčjih ered raj& pli^ali 25 dinarjev pristojbine po ovci za paSo na suhih fl.pn.ean časti h tleh ksikor pa 5 dinarjev na silikatnih tleh, bogatih 2 izvirki žive vode in z bujnimi travami, toda snfttno slabše hranilne vrednosti. [j^- y KlaiijšČek GOZDNOGOJITVENA VPRAŠANJA POHORJA Pohorski gozdovi 50 zaradi dosedanjega načina gospodarjenja in značilnih taO.nih lastnosti (silikatna tla — neprepustne prodorni ne) čisto svojevrstni. Zato moraono prttj do enotjitga gledunja in zaključka glede bodočega gospodarjenja v teh proslrajuh goždovih vdikcga gospodarskega pomena. Zanima nas predvsem južna' in južno-zahodna ¥im poscgaLijcra v lesno maso. Da pa pospešimo povratek: k nanav-iiemo mešaineiTiu gozdu, bomo pOiBkuŠali, pa naj® bo s tveganji, tudi S soonjanu . na luknje in na. proge. V progah m luknjah'bomo .vzgajali listavce vseb možicih vrst {bukev, javor, jeson, graden, jeläe, brezo, jerebiko idr.); dalje je Z(A<> važna primes jdkc in bora, ponekod äe macesna. Jolko bomo pomešano z bukvijo čim več vnašdi v naravnij smrekov pomUdek oziroma nasad. Poitem bomo ? vztrajnim prctriiralnim in oplodnim poseganjem ter s smotrnimi čiŠčerbji in rediemji z dosledno saščito listavcev ixi jelke oziroma bora s časom dosegli postavJjeni cHj, aii se mu bomo vsaj pribbžali, V bclj odprtih prebiralnih gozdovih sa bomo posluževa-U podsejanja iri podsajamjfi bukve in jelke, V slabo zaraslih smrekovih nasadih ali takih nasadih in pomladkih, ki se ne bodo Se tako kmalu sklenili, ter na redčinah bomp čimprej mogoče (po prvem ob rodu biikve in jelke) sadili bukov žir pod .motiko in sejali joJovo seme. Saidili bomo tudi raznovrstne sadite, opiraje se na rastišče. Pri čiščanjiii in rcdčonjih bomo zlahka regulirali razmerja drevesnih vrst v takih novih sestojih, kakor smo jih načrtno zasnovali. V podani iproblematiki je neutemeljem pomislek, da bomo i^ubljali pohorske smrekove gozdove in zm^JnjäevaJi njih pomen, pač pa je gofovo, da bomo z nakazanim ravnanjem povečevali dono^aost po^horskih gozdov in j-im pomagala do trajno zdravja razvoja, V kljub vsemu bo ostala smreka še vedn.a dtrtninantna (prevladujoča) vrsta drevja po .vsej južni strani kakor tudi v najvišjih legab Pohorja', ker za to govore podnebni in talni pogoji tega dela Pohorja, Nakaaajii problem pa se ne omejuje le na Pohorje, ariipak je pereč v mianjäih, toda neŠt^-vilnih pnmerih Sirom Slovenije. ^vL^šič (Celje) KAKŠNE USPEHE JE LANI DOSEGLO GOZDARSTVO SLOVENIJE? Varovanje gozdnih bogastev naše republike in radöoalua uporaba lesa sta dva izredno važna čini tel ja v našem Ijudsiketn gospodarstvu, kjo-r gozdarstvo lo lesna industrija kot t^no povorajii stroki po obsegu i.n po vrednosti zelo vplivno poscga;ta v naš ekonomski raisvoj. Iz tega pa slede posebne važne naloge, ki jih moramo v gozdarstvi^ nujno reševati. Če se hočeimo izogniti napakam, ki so jih delali že pred več dosotletji .ne samo v naŽi domovini, temveč tgdi po drugih deželah strokovnjaki iri gospodarstvcruki v pogojih kapitaJističnega. izkotriščanjo, neupoštevajoč mno^ostranske smotrne uporabnosti lesa in drugih gozdnih pridelkov v bodočnosti. Amaliza izvrševanja planskih zadolžitev gozdnih gospodarstev LRS in okrajnih poverjeni Štev za gozdarstvo v letu J 950 nam pokaže, da je naše go-zdaj^tvo znatno napredovalo in da ni le izvreevaJo posvayljeoth planskih nalog, ampak jih je pogosto tudi presegalo, in to kljub temu, Se vedno občutno pnmaiijkuje tata strokovnih kadrov kakor tudi kvalificirane in nekvalificirane ddovne sile. Plan pogozdovanjtt redaih posek je bil izvršen % {2046 ha); na Kra.su 789ha, kjer je bilo zgrajenih Še 15.000 d. m. Tidu ter 50fi m poti instezu. Plan spopolnjevanj je bil izvršen s 155% (1.866 ha), plao noge in vzdrževanja kultur pa s 109% (5.986 ha). Plan melioracij je bil presežen aa 1.178"/« (7.999 ha). Skupno so bila izvršena gozdnoobnovitvena dela oa površini 17.897 ha, pri &emer ni všteit Kras. Plan gozdnoobnovitvenih d d je bil torej izvršen s 137%. Od osvoboditve do konca lota 1950 smo pogoswlili na Krasu iikupno 2,089 ha. Goad na go&pöda.rstva so i-zvršila plan pogozdovanja s sledečimi odstotki: mariborsko 264, poitojmko 196, IjubljaTi^:^ 190, blejsko 121, brežiško IIS, mur-skosoboško 116, celjsko 113, tolmin^oo 110, kiraiijsiko 103, kočevsko 100 in slo^ venjgraško 98. V pogozdovanju prevzemamo in uvajamo preizkiišene tehnične načine s sadilniki tov. SiuJda in Bumika, sejalnikom ing TanjŠka ter lomilnimi drogovi ing. Sebenika, Tj načini omogočajo uspesnejäe in hitrejše pogozdovaojt, Fri. pogozdovanju so dali znAten prispevek dlani mnoiiißrUh otgaiua&cij, pripadniki ljujdske milite iji Jugoslovanske armade ter šolska mladina. Ce vzporc-dimo ra.zmeTje plačane delovne sile Z neplačano, ugotovimo, da jc bil dosežen izredno visok odstotek v prostovoljnem ddcŽu. V tem je brez dvoma pojasnilo, ztkaj SO bili ponekod tako vi.soko prMeženi plajii pogozdovanj, saj ob pomanjkanju stalne delovne silc tega uspeha sicer oe bi mogli doseči. Vrednost dt:-iiamih sredstev, vloženih v ta dela,-je znašala lani 32,292.000 dinarjev; od tega odpade na prostovoljno bre®plačno delovno silo 9,292,000 cli.narjev. V minulem Ittu je bU plan ureditve hudournikov precej ohseiueja kakor v Jötu 1949, Plan gradbenih del pri ureijtmiu hudournikov je bil povečan za 52%, talko da je bilo Izvršenega za 44Vo več dela kairor v lötu 1949. Vkljub riapredkw. ki je bil pri urejanju hudoumiikov v minulem letu predviden in tudi dosežen, še vedno nismo odpravili gliuvne napake, ki je doslej žvesto spremljala naŠti dola na hudournikih. pri izdelavi plajna je bila skoraj popolnoma zanemarjena naJoga t. i, kulturnih del pri urejanju hudournikov — pogozdovanja hudournikih področij, Podcenjcvajije ic naloge se je zopet pokaaalo ob poanejsem virmaniranju prvotnega plana hudourniških del, t. j. planirano jo bilo pogozdovanje samo 2 (dveh!) hektarom' hudourniških področij. Koiieni rezvltnt v pogozdovanju hudovimiških področij pa je: 0.5 (poli) ha. V prihodnje bo potrebno veliko več skrbi posvečati i. i. kulturnim delom na hudournikih, ker takšno ejiostraiisko delo pri urejanju hudournikov, ki upošteva le gradbena dela, nc more pripeljati do najboljših uspehov, ki bi imeli trajno vrednost. Svoje planske naloge SO uspešno izvrševale os-rednje »Gozdne sem&name in drevesnice«- v MciftgSu s svojimi vzomo urejenimi velikimi drevesnicami v Prekmurju, nia Gorenjskem, Primorskem idr. Prav tako so tudi pri gozdnih gospodarstvih m v nekaterih okrajnih dreveünieah dosegh lope uspehe. Vse več se jo polagalo pozornosti strokovnji vzgoji In negi sadik. Toda, zbiranje, sortiranje in deloma tudi vskladiščenje gozdrdla semen še vedno zelo zaostaja Ka sodobnimi biološkimi načeli. Pogosto sta nepravUao tuubiranje semcnja. in na paena majiipulaeija z goadnim semenjem uničila ali vsaj zmanjšala mjirsikateri uspeh pogostdovahiih del. Količinsko je bU plan zbiranja senienja presežen. Pri tem so se nekitera gozdna gospodarstva prav posebno izkazala, GG, Ljubljana je npr. doseglo pri zbiranju semen 412''/o plana, GG, Sv, Lucija ob Soči 400%, GG, Kranj 357% itd, GSžeaijc gozdnih kultur se je doslej pri nas marsikje vršilo še pod vplivom zastarelih in. že zavrženih tujih gozdarskih šol. Pri tiščenjv, trebi jen ju in re(3-Cenju doklej navadno niso bile v 'iadostni meri upoštevane posebnosti naših prirodnih zakonitosti v ra^^voju gozda, in potreb nase lesne industrije, griHenj, rudarstva in" drugih icOTistnikov. Da bi se kader s-trokovno razvil tudi v tem pogleidu, so gozdna gospodarswa na pobudo Ministrstva «a gozdarstva ob sodelovanju ökrajnih gozdarjev in logarjev ter poverjenikov za. gozdarstvo Organizirala strokovne ekskurzije po značilnih tcreniiJi'. Tu so poi3 vodstvom najboljših strokovnjakov teineJjito obravnavali sodobni način čiščenja kultur in pojasnjevali vprašanje pritnemih drevesnih vrst aa raziiina raütiSäa, CSSčenja fcaJiOr tudi druga gozd no gojitven a dda so hodila v mijiuleni letu se bdj odločna po poti vzgajanja zdravih, odpornih in kakovostno dobro vzraslih gozdov, V LRS Sfno latii izvršili precej obseina čiščenja kultur in mla-dih sestojev .na površini 6.182 ha, od tega na Krasu 390 ha. Doslej smo očistili na Krasu od osvoboditve daije 1.010 ha, v dhtgih krajih LRS pa 1Ö.288 ha gozdnih kultur in mladih sestojev. Plani čiščenj so bili znatno preseženi in so bili v državnem sektorj-u izvršeni s 109% (brez KrSiSa), v nedržavnem Rektorju pa S l^OVo, Plan odkazovanja drevja za sečnjo je bi! izvršen pravočasno, toda kvaliteta tega dein je bila marsikje še zelo slaba, posebno v nedržavnem sektorju. Začenši z razdelitvijo planskih nalo^ npr, po okrajnih ljudskih odborih na krajevne odbore in po teh na posestnike pa vse nadaljnje delo pri izbiri sečnih površin, odkazovanjii drevja itd, je bilo večinoma Še vedno Cisto fortnalno-birokratsko, brez potrebne zveze s stvarnim stanjem sestoja, brez upoštevanja raznih krajevnih posebnosti v posameanih primerih in zdo pogosto brez uporabe zadostne strokovnosti. Le vztrajna borba za pravilno razdelitev plana poseka, za povezanost odločain.ja s stvaminn stanjem ter posebno še za dvig strokovoe ravni nann morejo jamčiti, da bo v bodoče to delo uspeštiejše. Planske naloge v Lrkoriščanju gozdnih pridcikov, ki spadajo v področje gozdarske službe, so bile izvršene v celoti. Posebno uspešni so bili napori ,za izdelavo hmdjevk, ker je bil plan izpolnjen s UQ'^o. Zn.ano je, dai z "eksploatacijo gozdov bolj ali maaj kvarimo prirodno harmonijo v skupnosti in medsebojni življenjski povezanosti rastlin in živaJi v gozdu. Cim inanjša je ta harmonija, tam večja je moinost množičnega pojavljanja raanih škodljivcev, kt uTiiČujejo gozd in ga lahko tudi popolnoma, uničijo, če se škodljivci Čezmerno razm-nože. Pri intenzivni eksploataeiji je torej nujno potrebno povečati in poostriti gozdnovarstvene ukrepe, da bi tako rešib gozdove pred vejiko škodo, ki jira preti po gozdnih škodljivcih. Tako je npr. v letu J950. ptivzročil množično pojavljanje lubadarja predvsem nered v gozdovih, kjer se je sekalo. Mareikje so gozdni red>kršili z ne.^^trokovnim posokom iglastega drevja; pri tem tudi .niso upoštevali določil uredbe o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalealjiv9mi boleznimi .na gozdnem drevju. Sečnja no suš izgublja vsako opravičilo, ker pospešuje okuženje po lubadarju, kakor smo ugotovili v preteklem letu več primerov. Lani so gozdna gospodarstvo in okrajna gozdarska poverjeništva posvetila učinkovitemu zatiranju Škodljivcev v gozdovih večjo pozornost. Toda us^iehi bi bili v državnem sektorju boljši, če bi bilo na razpoJago dovolj d^ovne sile, kar velja posebno za območja GG. Novo mesOo, Kočevje, Celje, M^aribor, Sloveiij gradeč ter za okraje Celje, Šoštanj, Novo mesto, Kočevje, kjer se je lani po- javljal lubaclar v novam&m obsegu. V zaseBnem sektorju je bilo ž vprašanjem ddovTie sile nekoliko laže, ker so poneikod lastniki gozdov samj poskrbeli za i!£vedbo gozdnoMarstvenih ukrepov. Zatiralne akcije hi bile dale lepŠc rezultate, če bi bile med držn-vnim in nedržavnim sektor jem b-oLj skladne kakor lani. Zatiranje lubadarjev jc bilo mestoma zelo utinkoiHto. Skupno je bilo izdelanih 48.225 lubadark v izmeri 21.741 od tega 17,162 lovnih dreves. Skoda pö lubadarju je ocenjena na približno 7 uulijonov dinarjey in je 2a 32% viSja od škode v letn Množično se je lajii pojavila po daliäem presledku srm reško va grizli ca, in to predvsem v nižinskih gozdovih na Doile.njskem in Štajerskem, četudi je grizliea doaegla ponekod tudi višinske gosdo-ve (npr. na Boču, 800 m visoko), so vendar njena žafriSČa v nižinskih, umetno odgojeTiih smrekovih gozdovih^ — Borov sprevodni prdec je lani v veiikl množini napadel v gori&kom in sežanskem okraju na površini 1600 ha. V borbi s tem škodljivceni je bilo spomladi iz letala zaprašenih !,502ha borovih gozdov s sredstvom DDT. Ta akcija bi bila ronogo bolje uspela, če se prj tem ne ,bi bile .napravile neka:tere napake. Potrebno je bilo uniče^vati Škodljivca tudi na (nanjäih skupinah dreves in cclo, na posameznih borih, ne pa le v večjih sestojih. Po!c^ omenjenih pogl-avitnih gozdnih škodljivcev so povzročal) škodo zaradi množičnih napadov še podlesok na področju GG Bled, borov, stržcnar na (področju GG, Ljubljana okolica, jelkova u5 na področju GG, Maribor, Slo-venjgradec in OLO Šoštanj, jclše^v rilčker na področju GG, Maribor in Murska sobota ter smrekov rilčkar na področju GG, Celje. Na Primorskem smo prvič pri nas ugotovili ral: kostanjeve skorje, ki se jc tja razširi! iz Italije. Ta aevama rastlinska boJezon gro?i uničiti sEsloje pravega kostanja v Primorju pa tudi drugod, če se s strogimi ukrepi ne bo skušalo preprečiti nadaljnje širjenje bolemii. Gozdni požari so se pojavili lani na 235 krajih. Zara.di razmeroma dobro urejene požarne službe je bila "povzročena v dižafvniii gozdovih le manjia škoda.' medtem ko je biJa škoda v zasebnih gozdovih vdifca. V primeri z le+om se je število -požarov sicer povečalo za oikoli lO'A, šfcoda pa js le 54% od One iz leta 1949. Veiida.r pa, z ozirorti na susno poletje Število požarov ni bilo veliko. Vsi požari, razen enega na Moiirski plamini, so bili kmalu lokalizirani zaradi pravočasnega posredovanja. Visoko äkodo so v tiaših gozdovih povzročili vetrolom) in snegolomi ter druge elementarne katastrofe. Po vetru in snegu je''bilo polomljene nnd 34,000 m^ lean« gmote. Hudo so bili prizadeti sesto-ji iglavcev na področju Pokljuke iji Jdovice. Snegolomi so napravili veliko škodo tudi na področju kočevskega, celjskega in slovenjgt-aškega gozdnega gospodarst^'a. Škoda po človeku je, bilo letos z oairom na. prej.^nja leta zeJo pogostna in velika ter gre v milijone. Povečanje te škode v primeri z letom 1949. za 320% nas ne sme pustiti brezskrbne! CuväTijc gofsdov se raora v bodoče bolj poostriti, posebno po organih gozdne milice. Za uspešno izvajanje naJog v gozdarstvu je treba vzdrževati boljši red na sečisčih tor tako zavarovati gozdove v njihovem pravilnem razvoju. Zato pogodbe, ki jih gozdna gospodarstva sklepajo z lesnoundustrijskiini podjetji, vsebujejo tudi določila za iapotailo gozdnega r&da. Toda goitdna gospodarst^'a se niso dovolj odločno boriia za uveljavljetije taksnih doIoSil v pogodbah, t j. /a pravilen gozdni red. Razen tega so nekatera lesnoindustrijska podjetja zavla- IT* čevala s sJdoponjem pogodb tja dü irerfinc leta. Češ, tia, imajo take direktive od svojega ministrstva. Pri mnogih lesnoindustrijskih podjetjih pa sü podpiame -pogodbo zginile v predalih diraktorjev, namesto da bi svoje manipulacije v podrobnostih seznanili z vsebirw) teh pogodb. Zato je ra^mnijivo, da nirtoge,ina.ai-puJa^ije niso vnesle določil o gozdnem redu v delovjie pDgodbe z delavci. Mnogi funkcionarji gotzdiiih manipulacij in lestMMndiiStrijskih podjetij so se le eoo-stranako ^borili za kubike« in se niso zavedaJi, kato Škodljivo je njihovo početje za obstanek in napredek naäih gözdov, ko so ostali slepi in gluhi za določila in vse opomine, da morajo pri sečaii skrbeti za gozdmj red. Osrednja in najvažnejša naloga gozdarjev bn v bodoče upoma borba za uvelja.vljanje gozdnega reda na sečiščih. Škode zaradi rušenja gozdnega' reda od nosno noiipotnjevanja določil glede varstva gozdov so Šle lani v težke milijona, Gltjde gozdnega reda je bilo najslabše na področju GG. Novo mesto. Uspehi, ki ao bili doseženi \ preteklem lotu pri urejajiju naäih niso zadovoljivi, ker dosedanje (štiriletne) haJoge, ki jih določa: petletni plan, niso bile izpolnjene niti polnih 59%. Razen tega tudi še ni končan noben ureditveni operat. V bodoče bo pač treba urejanje gozdov organizirati in opravljati tako, da bodo postavljene naloge botjc izpolnjene in d.l ne bodli tako očitno 7(ioStajflle za uspehi ostalih se-ktorjev gozdarstva, Naši gozdovi nudJjo veJike moiiiosti za pridobivanje postranskih gozdnih produktov, kakršni to borova smolo, eterična olja, gozdni sadeži, zdravilna zeliSča itd. Intenzivneje smo začeli smolariti v Sloveniji šele zadnja leta in smo lani dosegli najvišjo dosedanjo produkcijo borove sniole. Samo na področju G G. Munska Sobota smo pridobili 49 ton smrjle iz 45.000 smoliii, pri G G Maribor 35 ton smole, itd. Proizvodni uspdü so bili večji tam, kjer so smotrneje uredili organizacijo pridobivanja smole in pritegnili tudi zasebni sektor. Bri GG. Maribor 30 dosegli letno proizvodnjo nad 1.000 kg na posameznega smolarja. Z l-aosko proizvodnjo smole so dali slovenski smolarji lep prispevek nasi industriji, ki je inoraJa doslej uvažati kolofonijo, terpentinovo oJjc In druge derivate. Lani je biia po&ebno okrepljena tudi proizvodnja eteričnih olj in je število dcstilacijskib naprav ndraslo že na 16. Kakovost naših eteričnih olj iz Prekmurja, ljubljanske »kolice. Gorenjskega in drugod je vzbudila oa zagrebškem velesejmu veliio poizornost. Za eterična olja smo dobili precoj milijonov, lahko pa bi jih bili äe več, če bi bili .pravočasn« izrabili vse proizvodne tnožnoisti. Sodelovanje .med gozdnimi gospodarstvi in okraji je bilo Un.'Sko leto tes-n,ejše, vendar je treba Še nadalje Stremeti za večjo skladnostjo pri obnavljanju in varstvu tako državnih kakor tudi zasobtuh gozdov. Neprestano je treba dvigati strokovno znanje gozdarskega kadra «a okrajih in nitditj ie več strokovne pomoči okrajem. Zasebni in zadružni sektor gozdarstva obsegata namreč skoraj dvt tretjini gozdnih površin, na katenh gospodari približno 150,000 kmečkih lastnikov. Ti gozdovi 30 mnogo bolj zanemaj-jeni in imajo manjše lesne zaloge, povprečno koma-j do 120 m^ na 1 ha. Po podatkih inventarizacije gozdov so okraji, k j« jo povprečna lesna zaloga na 1 ha komaj 50—60 m^. Kljub temu pa pi^i nekaterih okrajih in krajevnih odborih Še- po starem modrujejo, kakor do so gozdovj neizčrpni in, kakor fk ne potrebujejo intenzivne in strokovne nege ter varstva. F, A. PRAVILA DR.UŠ.TVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV COZDj^KSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS^ I. IME DRUŠTVA, SEDEŽ IN DELOKROG; Drustvö se imenuje; »Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva, in lesne industrije LRSe (v nadaljnjorn tokitu se kratko QKnacuje z »DmStvot) Dru-. štveni žig nosi itnc društva. I Sedež društva je v Ljubljani. Delokrog je področje LR Slovejiije. n. NAMEN IN NALOGE: Namon in naJoge društva so: 1. — Da združuje strokovnjaite na polju g&zdarstva in lesne industrije 7,a reševajije ^trakovnih vprüsanj in dviganja strokovnega anajija frtrokovujaJtov da prt>učuje in uftvaja pridobitve tehnike. 2. — Da dviga državJjaJisko delovno zavest svojih £lanov. 3. — Da pomaga službcnitn organom svojib strok s strokovnimi mišljetn>i pri izvajanju gospodarskih planov. 4. — Da sodeluje z vodstvi resorjev pri ismerjanjii vzgoje in strokovnega dviga. kad«>v in pri njihovem strokovnem ocatijcvinnju. 5. — Dfl' pri svojem članstvu razvija smisel za boljšo kvaliteto iii večjo produktivnost proizvodnje, 6. — Da utrjuje pravilni odno« do sjtrokovnjakov in do tehničnega, dela v strokovnem, moralnem in materialnem pogledu. 7. — Da sodeluje 2 množičnimi organi.zacijatni na ideološko-kultumo prosvetnem polju in prj ukrepih za dvig družbenega standarda ter pri populariziranju tehnike, S. — Da rešuje ^or.e med Sitroifcovnjaki j,- strokovnih vprašanjih. m. OBLIKE DELA: Ta namen in naloge dosega in izvršuje društvo; 1. — S pretresom vainih strokovnih in druätvonih vprašanj na občnih zborih. 2. — Z usmerjanjem dela in aktivnosti članstva po upravnem odboru in plenumu društva. . 3. — S predavanji in kinoprojekeijami za strokovni krog v posameznih centrih Slovenije. 4. — S strokovaiimi posveiLi, z ra/^tavami, študijskimi potovanji in podobnim delovanjem. 5. — Z izdajanjem stroibovne, znanstvene jn poljudno znaiwtve^ie litar^ture. 6. — S propaga^ido za pog!abljaj\je sodelovalij,a strokovajnkiov v strokovnih glasiÜb, za stalno izboljšavsnje kva-Utete in z usnierjajijom pubhcistike na aktualna vprašanja. Pri tem sodeluje s Svetom za publikaeije, kot organom obeh prizadetih resorjev gOfzdaTStva in lesne i-ndustrije. 7. — Z zastopanjem strokovjiiti in materialnih interesov svojega članstva. * Ta pravila je sprejel in odobril občni zbor druitva dne 14. januarja 1951. 8, — S sodelovanjem x drugimi strokajni in njiüoviimi društvi, posebej po Glavnem odboru Društev mženirjev in tehnifccv LRS kot republiškim koordina tijskim iA predstavniškim on-ganom pri skupnih orgajiizacijskih in dcugih vpra šanjih, ki zadevajo več strok. 9, — S sodt^ovanjem 2 zveznimi kooa-tiinacijskijnt organi po liniji DmStev inžetijriev in tehnikov. 10, — S sodelovajijem z odbori Sindikatov, Ljudske tehnike in OF v vprašanjih. ki nadevajo naJoge tega društva in s sodeiovanjem pn njihovih mno-žienih TTianifestacijah, IV, ORGANI DRUŠTVA; Organi društva so: A — Obtnl ibor, B — Upra-vni odbor, plenum in nadaorrii odbor, C — PodTOÖne (baienske) sekcije drulK-'a. V. OBČNI ZBOR: Ip — Obfcni zbor je najvišji organ društva. Sestavljajo ga člani In delegati za oni dd članstva na terenu, ki ne more sodelovati po vseh članih. Vsak delegat lahko zastopa največ po 10 ČJanov. Imeti mora pismene poobläsülo oirib člajvov, ki jih zastopa. Na obdntjm zboru imajo delegad pri volitvah poleg svojega toliko glasov kolikor članov zastopajo. 2. — OJbčni zbori so redni in izredm. Rcdru občni zbor je vsako Iftto enkrat, najkasneje do konca mcseca januarja. SkJiČe gs upravni odbor. laredni občni zbor pa sc lahko skliče po sklepu upravnega odbora ali nji zahtevo ene četrtine skupivega števila Čhinov. V dfugem pdmeru ga skliče nadzcxnoi odbor, Čo ga ne bi upravni odbor skJical v raku J meseca po stavijejiem predle^ti za sikiicatije. 3. — Poziv na skupščiaio se objavi v Časopisu in nA oglasftih desk-ah matičnih rcsorjev (za Elatie iz Ljubljane). Področne sekcije se razen tega obvestc tudi pismeno. Vsak občni zbor se mora objaviti «ajtnanj 14 dtu prtj z navedbo dnevnega reda. 4. — Dnevni rod občnega zbora določa sklicatelj. Občni zbor lahko dnevni red spremeni ali dopolni preden preide na obravnavanje vsebine. 5. — Sklepi občnega zbora so veljavni oh navadni večini navzočih Članov )n delegatov, 6. — Občni zbor razpravlja o delu upravnega in nadzornega odbora in skJepa o njihovi razrešnici. 7. — Sklepa o pravilih društva, njiiovib spremembah in dorpolniiih. 8. — Odobrava p.roračun prejemkov in izdatkov, ki ga predloži upravni odbor in zavrsni račun za preteklo ]eto. 9. — Odloča o vprašanjih, prošnjah in pritožbah, ki presegajo delokrog upravnega odbora alt plenumsi 10. — Voli upravni odbor, dopolnilne Člane pleauma in nadzorni odbor. Odloča o skJepu upravnega'OdbOTa o postavitvi ali izmenjavi urednikov strokovnih glasil, ki jih ixda.ja društvo. Odobiuje podovnik uredniškega odbora, 11. — Določa članariJio in naročnino za glasila, ki >ih izdaja druätvo. 12. — Določa .ste-vilo zasedanj plcnuma. 13. — VoJi morebitne delegate ali zastopnike za viSje koordinacijske iti predstovniške organe DIT-ov. J 14, — Voli se tajno i listki oa podlagi kandidacijske liste, ki jo sestavi kandidacijska komisija, izvoljena -po obEnem zboru. 15. — Občni Kbor vodi delovno predsedstvo, ki gfl izvoli obini zbor, [6, — Mfl.ndat vseh voljanih funkciomai-jev traja 1 Ifeto. VI. UPRAVNI ODBOR; 1. — Upravni odloor (Izvršni odbor) šteje skuptio 9 čla-nov, ki jih izvoJi občni zbor. Posebej se voUta predsednik in tajmk iji obenem še 7 članov odbora. TJpravm odbor na prvL seji izbere iz svoje srede podpredsed.aika, blagajnika, na-ities-tniikft taijraka in po pota-ebi ostale referenta (za kuHiirno-znanstveino deio, za vzgojo kfl.drov, za organizacijska vpraäanja itd.). 2. ■— V primeru, cc kak odbornik izpade iz odbora zaradi kakršnega koli vzroka, je odbor upraviöeri, du kooptira novega Elana iz elanslva, v sporazumu z nadzornim odborom. 3. — Uredniki strokovnih glasil, ki jih izdaja drušl:vo, pridejo poleg izvoljenih člaiiov avtomntično v upravni udboj. 4. — Upravni odbor izvršuje skle.pe obCnega zbora, rešuje vse zadeve društva po teh pj-avilih, v kolikor ne spadajo v pristojnost občnega zbora, sklicuje obSni zbor in določa zanj dnevni red, 5. — Postavlja urednike sitrokovnih glasil, ki jih izdaja društvo, S pogojem, da to odobri plenum društva (ali občni zbor, če med tem plenum ne bi zasedal). Postavlja člane uredniškega udbora po veljavnem poslovniku in v sporajMuju z uredniki. 6. — Gospodari z imovino društva po načelu dobrega gospodarja in skrbiv rs kritje izdatkov. 7. — Skrbi za ustanovitev in urganiziranje področnih (bazenskih) sekcij društva. Določa teritorialni obseg področij. Oo izvolitve zastopnikov sekcij določa poverjenike posameznih področij, 8. — Upravni odbor posluje s pomočjo sej odbora, ki se vrSe p>o potrebi, toda najmanj enkrat mesečno. Seje sklicuje predsednik. Posamezni člani se na sejah zadolžujejo z dolpčeavmi nalogami. O sejah se vodi zapüstük 9. — Predsednik zastopa društvo, upravni odbor Ln plenum, skrbi da se izvršujejo sklepi odbora in plenuma in nadeta. izvrSevanje nalog, ki so dime posameznim članom. V njegovi odsotnosti ga nadoin^stuje podpredsednik. 10. — Tajnik opravlja vse tajniške in organizacijske posle, v kolikor niso za posamezne primere in naloge izrecno zadolženi drugi čla^ni odbora. Po lastni pobudi «e briga za uspešno vršenje nalog po teh pitt\-ilih ter sklespih odbora in ptenuma. Zai svoje iaredno delo prejema nagradu, k) jo določa vsake tri mesece za nazaj upravni odboi iz sredstev društva. Nagrada ne sme presegati zneska, ki ga določi občni zbor. V primeru odsotnosti tajnika ga nadomestuje namestnik, katereimn za ta pripada nagrada, določena za tajnika. M. — Blagajnik vodi dnevnik prejemkov in izdatkov in vse ostale blagajniške posle ter nadzira blagajniäko poslovanje samostojnih računov za strokovna glasila. Blagajniške izdatke odobrava predsednik, ki je za to odgovoren odboru in mu poroča na sejah. 12. — Pošto podpisuje predsednik, 13. — Clan odborn, ki izostane od sej, sc mora opravičiti. C'c izostane trikrat zaporcdomä, se lahko po posebnem sklepu odbora iaključi iz članstva odbwai. ^ H. — Upravni odbor nadzoruje poslovanje uprave strokovnih glasil, ki jih izdäjfl diTuštvo v smislu poslovnika. 15. —Na seje upravnega odbora morajo biti povabljeni tudi člani nadzornega odbora-. Vir. PLENUM: 1. — Plenum je žirši upravni odbor, ki ga sestavljajo člani upravnega odbora, pet dopolnilnih članov, ki jih izvoli občni 2b(jr, po cn za&topfiik področne sekcije in po tal zastopnik dijakov onih strokovnih Sol gozdarstva in lesne in-di;LStrije, katerih absolventi imajo prjivieo na redno Članstvo. Vodilni fitnkcio-narji pienuma so isti kakor pri upravnem odboru, 2. — Minimalno 5tevj)o sej plenuma določi obeni zbor. 3. — Plenum rešuje podobne naloge kakor up-ravni odbor s posebnim ozi-rom na potrebe sekeijskih področij. Pretresa važnejše sklepe uprfl-vnega odbora m dalje upravnemu odboru direktive za nadaljnje delo. 4. — Plenum določa ■višino prispevkov za potrebe sekcij bodisi kot dekw> od-vajanjc članarine članov setcij ali pa kot stupni znesek dotacij. 5. ■— Seje plen uma sklicuje upravni odbor, ki hkratj določa kraj seje. Vin. NADZOHNI ODBOR: 1. — Nädzomi odbor Šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Predsednika si izvoli odbor sam na prvj svoji seji. Do izvolitve tega vodi delo član, ki je na volitvah dobil najvcČ glasov. ^ 2. — Nadzorni odbor nadzira piravilnost dela upravoega odbora pO dru-&tveaiih pravilih. Enako nadzira delo plen uma in uprqve strokovnih glasil druStva. 3. — CJani nadzornega odbora sinejo prisostvovati sejam upravnega odbora in plenuma, nimajo pa glasovalne pravice. Pravico imajo pregledovati vse račune, do^jisc i'n zapiske društva. IX. PODROČNE SEKCIJE: I. — Po ustreznih terenskih področjih Cbaüfcnih), ki jih dolDČi upravni odbor, se ustanove iPodroene sekcije* društva, ki združujejo 6Une tistega področja in so organi društva. Sekcije ni.so pravne osebe. Izvolijo si predsednika, tajnika in blagajnika aH pa'.sam o tajnika in blagajnika, Blagajnik opravlja blagajniške ^05le v povezavi z upravnim odborom društva in v njegovem imemi. 2. — Za čas, dokler še ni izvoljen aastopnik sekcije, imenuje upravni odbor društva poverjenika, ki pripravlja osnovanje sekeije in vodi začasno njeno delo. 3. — Vodja sekcije je član plenuma društva (zastopnik sekci.je), drugi funkcionar sekcije pa njegov namestnik. 4. — Zastopnik sekcije se izvoli na sestanku člai.stva sekcije, ki ga skliče dotedanji vodja sekcije ali jtoverjenik. O sestamku st mcvra predhodno.obvestiti upravni odbor društva. 5. — Na tem sestainku se po potrebi izvolijo tudi poverjeniki za posamezna večja podjetja ali skupino podjetij, ki zastopajo interese sekcije pri člajistvu podjetij. 6. — Namen stkc:j je, da po teh pravilih in amcrmcah upravnega odbfwa ali plenuina tesneje povezujejo Člinstvo oa terenu, si postavljajo naloge in zastopajo interese društva ter dajejo pobudo plenurnu it> upravnBmu odboru za učiakovitcjSe delo. 7. — V krajih al) okoliših, kjer je 5 ali več f.lanov, ialiku člaini osn-ujejo svoj krožek (klub'), ki nima pravnega značaja, Ta posred-uje povezavo s Sekcijo in DruStvo-m in omogoča boljše udejstvovanje strokovnjakov. V krožek se laluko sprejme tudi tlane drugih strok, ki sO včlanjeni v dtugCm strokovnem društvu, in so podrejeni kot clanj' svojemu društvu. Krožek si izvoli tajnika. Delovanje krožka ne sine nasprotovati prtivilos-ti vodijo rame važne dejavnosti v go-adarstvu in lesa i industriji in na ta način sodelujejo pri izvajanju strokovnih nfllog gozdarstva iti lesne industrije. Ad b) — isredni člati jc lahko vsaikdo, ki zadovoljuje pogoje ^a rednega' članu, tJda nima kvaJifikaoije teihnika ali inženirja, Ad c) — Gospodarska Člani so podjetja di zadrugo in združenja gospodarskih podjetij gozdarsiva in lesne industrije. Ad d) — Častni Člaai postane oni. ki ga Z;>radi posebnih zaslug za društvo ali za stroko imenuje ob6ni zbor na predlog odbora, 2. — Za sprejem t članstvo je poleg prijave potreben predlog dveh članov društva in sprejCJii od strani upr.ivnega odbora. 3. — Člani so dolžni ravnati se po društvenih pravilih. Člana, ki prekrši društvena pTflvUfl, aH s svojim delom Škoduje ugledu druStva, ima. odbor pravico izključiti. ^ 4, — S prijavß za članstvo sc smatra, d&. Član priznava društvena pravila in da se bo po njili ra\TiBl. 5 — Proti izreku odbora o članstvu ali izključitvi iz čhuistva ima vsakdo pravico pritožbe na Plenuin ali pa na občnd zbor. 6- ^ Redni člani imajo pasivno in aktivno volilno pravico in vse pravite in dolžnosti po teh pravilih. 7; — Izredni dlani imajo vse pravice rednih čianov razen pasi^^iie volilne pravice, 8. — Gospodarski člani so zastopanj po vodji podjetja ali njegovem pooblaščencu in imajo ^'sc pravice izrednih Članov, 9 — Častni Člani imajo vse pravice rednih članov. Ne plačujejo pa članarine. 10. — Clajiarina se plačuje v letnem znesku vsako leto Vnaprej, Članarino določa občni zbor za. vsako kategorijo tlanstva posebej in za vsako Ifcto vnaprej. Odbor ima pravico izterjati zapadlo članarino tudi prisilno, če m plačana do komca leta, n. — Neplačevanje članarine sc smatra zc prekršek društvenih pravil in im^ odbor pravico, da taicega Slana LzkJjuSi, 12, — tla4nstvo preneha: a) s smrtjo, b) z izstopom, ki ga član pismeno prijavi odboru, c) Če izgubi pogoje, ki so potrebni za članstvo in £) po sklepu odbora, Če SC član pregrcSi loper društvcrja pravila in interese društva. Xr, SREDSTVA DRUŠTVA: 1. — Sredstva društva so; a) Aktivna imovina društva, b) članarina, c) pro-Sitovoljni prispevki, darila in volila, d) podpore listajiov, podjetij in organizacij, c) dohodki publikacij, prireditev itd. 2. — Ob koncu leta napravi odbor bilanco imovine in jo preril^jKi po nadzornem odboru v odobritev občnem zboru, XIr, RAZSODIŠČE DRUŠTVA: Vse spore društvenega in. Strokovnega enačaja med Člatni rešuje razsodišče treh Članov. Priüadefi strnnki imenujeta vsaka po 1 Čiana lazsodiäea, predsednika pa. upraruni odbor na pirfcdlog omenjenihr članov razsodišča, ali vodstvo področne sekcije, če sta obe sporni stranki v isti sekciji. Določitev raxsodiäfa je obvezna zi. ob£! strorkij, XIII. RAZPUST DRUSTVAr Društvo se lahko razpusti s sklepom občnega zbora, če za to glasuje najmanj dve tiretjrni članov. Imovina prride v tem primeru v upravo Ministrstva za go7-darstT.'o oziroma njemu odgovarjajoče institucije. To jc dolžno imovino izročiti novemu enakemu druStvu ali društvu z enakimi nalogami. XIV. SODELOVANJE Z REPUBLIŠKIMI IN ZVEZNIMI ORGANI DIT-ov. 1. — DruStvo sodduje z GlavnLm 'odboirom DIT-Ov LRS aH vsakočasnim republiškim organom DIT-Ov preko svojih zastopnikov v smislu statutai tega republiškega organa DlT-ov. 1. — Upravni odbor društva je dolžan vskladiti svoja pravila s stMutom GO DlT-ov LRS oziroma republiškega predstavniškega, orgina in o tem poročati nasbdnjejnu občnemu zboru. 3. — Društvo sodeluje z Zveznim organom D!T-Ov po strokovni liniji in Zveznim organom DIT-ov ^-seh republik po svojih delegaLiJi v smislu statutov teh Zveanih orgaftov XV, PREHODNE DOLOČBE: L — To društvo je edini niaslcdnik dosedanje Gozdairsfco lesno industrijske Sekcije Društva inženirja' im tehnikov LRS ter prehajajo na dru-štvo vse pravicc in obveac dosed am je Sekcija. Člani Sekcije preidejo avtomatično v članstvo društva, v kolikor se terniu izrecno ne odpovedo ali upravni odbor v stniöJu piravil drugače ne odloči. 2, — Pravila so za člajie obvezna, 'ko jih odobri občni zbor, a stopijo v veljavo, ko jih vzame na zninje Republiški prodstavnižki organ DIT-ov (GO DIT-ov LRS) in kompetentna oblast. RAZMNOŽEVANJE KANADSKEGA TOPOLA S POTAKNJENCI Ing. Franjo J u r h a r (Kratij) Kanadski topol {Populua caLiiaden^) atejemo m«d najhitreje rastoče listnato drevje nižavja, V 40-ietiii obhodnji doseže na dobrili tleh že 30 m višine in debelino 50 cm v prsni višioi ter da na 1 ha 700 dt> 800 m' lesne If Slika 1. Prirozavanje potakojencev: levo pravilno, desno «fl.pačao maae. Povprečni letni prirastek smaäa torej na ha 18 do 20 MarsOcomn se bodo ti podatJd zdeli fantastični, so pa resnični, ker jih je praksa dokazala. Zaradi izredno hitre rasti se gojitev kamdake^a topola povsod iuckSho pospešuje,. kjer koli mu rastiščne raamere ustrezajo, Kanadski topol uspeva na rahlih, svežih, zmem» vlažnih, zračnih zemljiŽčLh. Premokra nižinska tla mu ne ustrezajo, prav taJio tudi ne presulia. aH pa. kisla, to je taJižna, kjer primajajJruje apna. Topolov les se mnogo uporablja 3ai celulozo, fuiTiir, vezane plošče, šibice, lesno volno itd. Umetno razmnoževanje kanadskega topola se vrši le vegetativno, to je s po-taknjeoiei, reaniki, Potaiknjenci so odrezki šib, enoletnih poganjkov ali vejic s 3 do 4 zdravimi očesi, katere posadimo, potataieimo v zemljo; iz zgornjega očesa požene mladika, novo stebelce, iz spodnjega dela odrezka, Jd tiči v zemlji, pa se ravijejo korenine. Potaknjence spomladi posadimo v drevesnici in jib na jesen ali naslednjo pomlad že presadimo na zemljišče, najnenjeno za gojitev topolovih sestojev. Slika 2. Levo; 3 potaknjenci kajiadskega topola, rezani šele spomladi tik pred sajenjem. Pot-okn-jenci niso dovolj razvili k-orenirt. Korenine so pognale le na spodnjem rezu iz rane, nad njo pa iz skorjs samo tanke žUicc. Na zgornjem rezu, kjer je iz zgornjega očesa pogiiala mladika, je opasti, da rana ni povsem zarasla. Desnoi 3 potaknjenci kanadskega topola, rezani v zimskem Času. Potaknjenci so razvili mo£no razrasle korenine. Ka zgornjem rezu je prehod v stebelce gladek, tarna se je že skoroj povsem z-arasla RaalLkujemo dve visti potaknjemceiV: 1. Kratke, 18 do 20 cm dolge odrezke z vrhnjim popkom in le apodaj priiezane. 2, Kratke, .18 do 20 ctm dolge odrezke v debelini 0.5 do 1 cm {debelina svinčnika) iz enoletnih žib, prirezane zgoraj in spodaj. Najboljäi material zai potatenjence dobimo iz n^Üönjaikoy. To je nasad potaknjencev v razdalji 60 K 60 dm, ki ga vsako leto pozimi tik pri tleh obrežemo, tako da dobimo enoletnp poganjke, ki jüi uporabljamo ^ pripravo potaknjencev. Življenjska doba matičnjaka fcraja 4 do 5 let. Potaknjence režemo vedno le v času, ko vegetacija miruje, to je od novembra do srede februarja, pri ne preveč mrzlem vremen. Le v tem času pripravljeni potaknjenci dajo najboljše uspehe, ftanai tedaj na zgornjem in spodnjem rezu. najprej ozdravi, se dobro zaraste, korenine se močno in pravilno razvijejo. Ce se potaknjenci režejo teasneje, š«le spomJadi tik pred saditvijo, je uspeh mnogo slabši. Za prirezovaiij« uporaibljamo le zelo dobre ostre vrtne škarje in ne nož, ker se z nožem teže napravi' raven rez. Najpaimerijejša doJžina pctaknjencaJ je 18 do 20 cm. Piireszcvanje moi-ai biti gladko in ravno, ne poševno. Zgodnji rez se napravi tik nad očesom, spodnji rez pa tik pod očesom, kakor to kaže sUka 1. Prefvisoko prirezovsnje nad očesom ni pra\'ilno. Potaknjenci, daJjši od 20 cm, ZB, terene niso potröbni, porabijo mnogo več njateriala, pe teže saidc, zahtevajo več dela iu stroškov, korenine se razvijajo sJabše.. lakop sadik iz predoJgili potaknjencev je mapomejši in dnažji. Poševno napravi jen rez povzroči večjo rano, šii-šo ploskev kakor raven rez, zato se rania počasneje in slabše zarašča ter obstoja večja neva-raost okužbe. Previsoko nad očesom prirezam potaknjenec ima za posledico, da nastane ob ruJadiki Sjih trd strcelj, ki le poČa^ odimira in se ne zaraste ob pravem času ter povzroča obolelost in gnilobo sadike. Sibai se pri rezanju ne sme zmečkati ali stisniti, niti lubje odrgniti. V limskera. Času rezani potaknjenci se mnogo močneje okorejiinijo in raina se prej zaraste, Itakor Če se potaknjenci režejo šele s^iomladi tik pred sajenjem. Prirezane potaknjence povežemo v snopiče po 50 aJi 100, poravnane vse s pop jem v eno smer, Najprimesracje je, da jih do sajenja, shramimo zakopane v kup peska, ki je brez hinoioznih snovi, ocejen od vode. Siiopiči se zakopljejo v pesek v slojih tako, da je vsak snopič povseon zagimjm s peskom, votlin vmes ne sme biti. Ves kup se zasuje 3 peskom kakih 20 cm na debelo. Potaknjenci, shra- Sltiu 3. Enolotne sadika- kanad^cga topota iz potatnjOTicw, p osa,j enih navpično v tla; vrhnji popek je bil pofcrit s prstjo 1 do 2 cm. Mladika je zrasla pokončno, raiia na prerezu jo že poir^sem mrasla. Iz potaknionca so se Tazvile motno razrasle korenine, ki so pognale na spodnjem prer&zu in tudi vise iü skorje (3).. Slika i. Enole.tne sadike kanadskega topola iz potaknjencev, ki pri sadim niso bili pokriti s prstjo; wEnji popek je gledal iz zemJjcL Rast mladike je kriva, izbočena, Rana na zgornjem prerezu potaknjenca je slabo zarasla. Korenine so se razvile le na spodnjem prerezu, viša iz skorje so poßtiäle le tanke žilice (3), njeni v-kupu peska, ki prepušča vodo in zraik, ostanejo sveži in zdravi. Vsak drug način .shranjevanja ima lah-ko za posledico, da se potaiknjenci posuše, aLi pa se pojavijo na njih razne glivične bolezni. Najugodnejši čas za sajenje je zgodnja pomlad, brž ko preneha smrzal. Pravilno je, da se topol sadi pred vsemi drugimi, drevesnimi vrstami. V drevesnici, kjer nameravamo vzgajati enoletne sadike kanadskega topola. Slika 5. Sestoj kanadskega topola v starosti 43 let. Vmes drna jelša, jesen iste slarosti v pod^tojnem sloju, Dr&vesne višine 42 m. debeline v prsni višini do 97 cm. Razdalje med vrstami kanadskega lopoJa 12m, v vrstiih so topoli 6ra vsaksebi (2)- posadimo potaknjence v razdalji 30 X 40 cm vsaksebi; če hočemo vzgajati 2-letiie sadike, pa v razdalji 40 X 60 cm vsaksebi Potaknjence sadimo, po-ta'kn-emo nafvpačno v tla. Sadi se lahko v jarek ob navpični steni ali pa s saxÜLnikom. Zemljo je vedno potrebno pritlačiti ob poibaJmjenec. PoŽevno sajeni potaknjenci zelo otežkočajo izksop sadik in samo presajevanje, korenin« se razvijejo enostransko, stebelce raste kiivo in na stran. I L Pri sajenju s« mora paziti, da se očesa in skorja potaJcnjeaicev ne od-odrgnejo, ker t^e poškodbe povzročajo gnUo-bo sadak. Bistvene važnosti je, da pride potaknjenec tako glohoko v zendjo, da se popolnoma skrije. Zgornji d«] potaifcn janca z vrtu jim očesom mora biti pökrit 1« 1 do 2 cm debelo s prstjo. Na ta način jc potalmjenec zaraidi vlag^e v zemlji ^varovan pred izhlapevanj am, popek zato laže in prej odžene. Zaradi težnje k svfetlobi se iz vrhnjega popka rajsvije pokončno stebelce. V acmlji ostajie šfcrcelj. ob popku mehk&jši, rajia se hitro zaceli in zaraste, jeseni skoraj ni več opaziti preliod^ potalmjenea v stebelce, mJadiko. Zemljišče za gojitev topolovib sadik je treba dobro pognojiti s hlevskim gnojem, ker topol zelo izčrpava tla; potrebno je tudi kolobariti. Na enak način kakor v drevesnici, sajno v večji razdalji sadimo' potaknjence tudi na pogozdovaltii površini. Vendar naj se sadijo potaknjenci le tam, kjer j« zemljišče prekopano (goaino^poljsko gospodarjenje), in na površinah, ki niso porasle s travno niso. V vseh drugih primerih je dati prednost sajenju sadik,- to je Se okoreninjenih potaknjencev. ■ Pi-em-očno razvite korenine se smejo pred sajesnjem skrajšati in gladlto prirezati z ostrim nožem. Zelo škodljivo pa je, če se korenine potrgajo ali nategnejo, na kair je posebno paziti pri izkopu sadik v drevesnicah. Ce je korenina poškodovana, je mnogo bolje, da 'se odreže, kakor pa da se sadika posadi s ploškodovano liorenino. Nelcateri strokovnjaki priporočajo, da 36 sadike na terenu posadijo kakih 10 cm globlje, kakor so bUe v dre-v^nici, S tem se doseže boljše zakoreninjen je, drevesce postane odpornejše proti pritisku vetra ali vode v nižinskDi poplavnih področjih. Kanadski topol j« izrazito svetlobno drevo in. ima velike zahteve po svetlobi Zairadi tega se sadi 2elx> redko, v razmaku 7 metrov, tako da pride na 1 ha površine okrog- 250 sadik. Vmes med topoli se goji kot polnilni sestoj Črna jelša, jesen, javor, lipa, kd fbspešujejo tvorbo Čistih stegnjenih debel in varujejo Ua. Aio je nossad kanadskega topola pregost, se mora pravočasno preredati, in aioer s tohkšno jakostjo, da se krošnje topolov med seboj ne dotücaijo. Topol reagira že na neonaten pritisk v krošnjah in deblo se i'ado skrivi. Enkrat pokvarjena krošnja imai prav slabo sposobnost obnove. Na državnem posestvu »Belje« so v sadnjih le^ opazUi sušenje nasadov kanadskega topola. Hazloge sušenja- vidijo v tem, ker so to Čisti topölovi sestoji in pregosti. 15—18 letni sestoj je visok 18—20 m, premera v prsni višini 16—20 cm, ki-ošnje sLabe. V m^anih sestojih pa imajo istötam 18—20 letni topoli prsni pr^er nad 30 cm in lepo razvito krošnjo. Tukaj ni sušenja. Nove nasade snujejo s sadtivijo topola v razdaJji 5 m. Med kanadski topol pa sadijo domači in ameriški jesen, črni in beli topol, vrbo in črno jelšo ter celo plataeo. Seveda, ne pridejo v poštev za kanadski topol tereni, kjer stoji voda. čistost d«bla se doseže z obrezovanjem,- ki ga kanadski topol dobro prenese. Tudi 3 do 4 cm debele veje se Mti-oi in dobro zarastejo, brez poškodb. V pi-vih letih naj obsega krošnja prihližaao % dravesne višine, kasneje pa približno polovico. 7i obrezovanjem naj se začne v 2. ali 3. letu po sajenju. Rane se najbolj zarastejo, ee se izvrši obrezovanje ob koncu zime ali v zgodnji pomladi, iSl • VIRI [. W. von Wßttstein, Die Vormohruni; ond Kultur der Pappel. Friuikfur( 1941. 2 Die NactiÄucht von Pa(>pcl und BauTnw&ide in den badischen Aueiwa.1-dunRon. Izdauö od Büdisch, Finflnx- und Wirtschaftsministarium. Karl&nihe i. B. 1935. 3 Nflchäucht vcm Pappeln und Weiden durch VennehruogshölKer, Institut für forstliche Arbeitswissenschflft. [ffa. Eberewalde, 1942, 4, Glasnik 2a sumske pokitse. Zagrth !94S, Dr, Anic M. O u^^^oju sadnica. katvadske topole iz resnica. STROŠKI POGOZDOVANJA TN NABIRANJA SEMENA PO GOZDNIH GOSPODARSTVIH Mat&vž H 3 C e (Ljiibljitna) V strokovnih rJL^ravah vecki'at najdemo navedbe, katera dravesiiai vrsta je Ka ta ali oni teren, kaJko arab izvršili pogozdovanje, kolilto smo potrabili sadik aii semena'. Nekatere zapeljuje velikiu hektarska površina, druge zopet v milijonih izražene sadike ali pa v küograjnih navedeno seme. Vendar pa bi büi slabi ekonoinisti, če se ne bi zanimali, kolilto nas stane sadika v drevesnici, koliko nas stane pogozdovanje po hektaru.* Oglejmo si, koliko so plačala pr>sainezna. gozdna, gospodarstva za pogozdovanje povprečno po hektaru, kako velika je razlika v cejiali po iiaz-ličnih krajUi. G. g, Kranj je stalo pogozdovanje v letu 1950 po hektaru 6724 dinarjev. V tem znesku so vračrniane vse pristojbine, socialne dajatve. I, in II. razlika, terenska iti upravna režija. Stroški za proizvodnjo sadik, uporabnih za pogozdovanje, so znašali povprečno za 1 sadiko 0,95 dinarja. G. g. Novo mesto: Pogozdovanje s sadikami je stalo po hektaru okoli 6500 dinarjev. Podsetev z jeiko pa je stala okoli 1000 ditnairjev po hektaru. Vzgoja sadike, sposobne za pogozdovanje, je stala akoü 0,90 din. G. g. Brežice: Povprečni Stroški pogozdovanja znašajo po hektaru 4160 din. Vzgoja dveletne sadike v drevesnici stajne približno 0.60—0.70 din. G. g. Maribor: Pogozdovanje jo stato po hektarju 3774 din. Sadika v drevesnici je stala povprečno 0.97 din, G. g. Kočevje; Skupna pogozdena površina znašai — redurarana ploskev — 228 lia s 711.000 sadikajni. Skupni stroški so znašali 1,180.219 din. * Istočasno moramo seveda tudi upoštevati kakšne so bile sadike, kakšen je bil u^eb pog oz d ovarii a., koliko so objektivni razlogi, kakor susa, aalivi, sneg vzrok nizkemu odstoiku, kakšna pa jc krivda v tako imenovanih subjektivnih faktorjih, to je v slabi vzgoji sadik v drevesnici, zanikrni -pletvi in zalivanju, slabem odkopu in pakiranju, maJornarnem in dolgoni wansportu, nciuavilni - in nesitrokovni saditvi, nestrokovnem izkopu jamic itd. Ka;dar sc komisiji o ogledujejo in kontrolirajo pogozdoval ni objekti, «e od^vomi tovariäi na terenu itgo-varjajo, češ: kaj hočemo, suša, suša, ali pa: množične organizacije so dtUle. Ce pa dalje in gloWje vrtaä za neuspehom, vidiš, da nekateri ffozdarji za doloSemc objekte ne vedo kakšen postopek, kakšni pogoji in v kjäikSne okoliščine so spremljale sadike od drevesnice pa tja v jajnico, ker so nekateri gozdarji prepustili pogozdovanje manj veščim logarjem, sami pa so sedeli v pisarni in pisarili, kar znaša po hektarju 6485 din. Od navedenega, zneska 1,480.219 diji od-pajie na izvršeno delo 797.640 din, davek in socialno saivarovanje 246.652 din, deževni dnevi 45.100 din, material (sadike in orodje) 390.827 din, čisti stroški znašajo po hektarju 3495 din. Posejana redudraaia ploskev 51 ha s 184 kg semena s skupiiimi stroski 25.929 din, kar znaža. po ha; 508 din. Od celokupnega zneaka odpade na davek in socialno zsivarovanje 6286 din. Delo samo pa stane po ha 385 din, to je 19-643 din. Skupni stroški pogozdovalijUj sajditve in setve znašajo 317.283 din aa, povrSini 279.25 ha, povprečno po ha 2926 din. Stroški proizvodnje po eni sadiki znašajo 0.24 din. Cr. g. Sv. Lucija ob Sooi: V letu 1950 je stalo pogozdovanje po hektarju 9753 din. Pri tem je direkcija prištela tudi vrednost prostovoljne delovne sile. Vi^oja sadik v drevesniti stane za 1 letno 0.27 din, za 2 letno ok. 0,65 dinarjev, G. g. Ljubljana: Pogozdovanje je stalo po hektarju 4222 din. Pri pogo-zdovajiju je bilo 1668 plačanih in 1709 paxjstovoljnih dnin. Sadika v drevesnici stane 0.26 din. G, g. Bled: Izračunali so, da jih stane 'pogozdo-vanje in izpopolnjevanje po hektarju 1048 din. Produkcija in vzgoja' triletne sadike stane 0.70 din. G. g. Celje; Pogozdovanje po ha je stalo v letu 1950 2500 din. Stroški 1 sadike znašajo za iglavce 0.60—0,90 din, a za listavce pa 0.90—1.20 din povprečno. G. g. Postojnai: Stroški pogozdovanja po hektaru znašajo 5992 din, V drevesnici stane sadika 0.50 din. G. g, Murslia Sobota: Pogozdovanje po hektaru in pripfava tiai za pogozdovanje ter vrednost sadik znaša 9021 din, 1 sadika iz drevesnice stane C,65 din. G. g. Slovenj Gradec: 1 ha pogozdovanja je stal 3860 din. Povprečno stane vzgoja staidik iglavcev: Sletne smreke 0.52 din, 21etnega macesna 1.10 din in listavcev 0.84 din. Ogledali smo si, koliko stan-c naša gospodaoBtva povprečno 1 ha pogozdovanja in vzgoja sadik v drevesnici. Vidinao, da so precejšnje razlike v ceni po posameznih gozdnih gospodarstvih. Direktorji in gozdarji na teronu bodo morali tekom leta 1951 pregledati in kolavdaräü pogozdovanja, ki so izvršena v lau 1950 in ugotoviti uspeh v Gozdarji in upravni odbori pa bodo dolžni na sestankih razpravljati o tem, koliko jih je Stalo pogozdovanje v primerjavi do drugih gozdnih gospodarstev. Oglejmo si Še, kolikO' so dala gozdna gospodaratva za 1 kg nabnanega semena. G. g. Kočevje: Stroški za 1 kg v lastni remiji nabranega in strošenega semena znašajo za smreko 1200 din, za jelko 95 din, za javor 45 din, za robinjo 55 din, za navadni gaber 67 din, za jerebiko 25 din, za. domači kostanj 28 din, , G. g. Brežice: SritoŠki nabirati ja semena: drepotrebno podčrtati, je ski-b gozdnih gospodarstev in gozdnih uprav, da bodo' nabiralci natM'ali seme pod strokovnim, nadzorstvom v nalašč za to določenih semenjakih in sestojih. Potrebna je osebna zadolžitev logarjev za nabiranje semena, potrebna sta čitanje in študij ■ literature o semeniarski službi. To so stvari, ki bodo pripomogle k boljšemu in cenejšemu semeniL En to je pc^j naprednega gospodarstva v liaŽih gozdovih, dobrega dela v nažih drevesnicah, izvoza prvovrstnih semen, ki bodo ponesla ime naših dobrih semen v šinu svet. S kratkim pregledom smo predočili, kolüco je stalo naša gozdna gospodarstva pogozdoviBjije po hektai-ju in nabiranje sem-ena po kilogramu. Pri organizaciji tar eltonomsfcem ocenjevanju in, vodstvu goisdnih gospodarstev bodo morali v bodoče sodelovati upravni odbori in delavski svetL Po-znavajije terena iu ljudi, organizacijska dela, pravilni razpored in pmvilrLa zaposlitev strokovnega kadra, ujMrabljanje vseh novatorskih pripomočkov, zainteresiraniost lokalniJi fak.totrjev in organizacij za gozdarsko dejavnost povezujejo proizvodnjo ter istočasno zvišujejo proizvodnjo in kvaliteto dela, Ti skronuii podatld naj služijo naaim gozdarjem, posebno G.ninj na terenu, za primerjanje gospodarske dejavnosti in za razmišljanje. ZDRAVILNA ZELIŠČA IN GOZDNI SADEŽI SO VAŽNI STRANSKI PRODUKTI NAŠEGA GOZDA Ing. Milan S i m i c — mr, ph. .Taiiiaz K r o m a r (Ljubljana! Gozd nam ne nudi samo raznovrstnega lesa, ampak dobivamo v njem tudi vTsto dragocenih gtwidmli sadežev in zdravilnih zelišč, ki se s pJridam uporabljajo ne samo v domačem gospodinjstvu in zdravstvu, .aimpiak tudi za predelavo v živilski, farmacevtski in lUterski industriji, pa tudi za izvoz, Itazvoj industrije, ki te sadeže predeluje; in pa vediio višji življenjski stamdaird delovnega ljudstva nujno terjata čim rnačrtnejžo izrabo tu-di teh surovin, ki so lahko milijonske vrednosti, Se jih v pravem času naberemo in porabimo. Po svojem pomenu laWto primerjamo izrabljanje gozdnih sadežev in zdravilnih zehač, ki rastejo v gozdu, z izrabo vejevja igiiavoev za pridobivanje hlapnega olja, ki smo ga iz skromiuh začetkov dvigrüli na zavidljivo višino in nam že prinaša znatnih dohodkov. Oglejmo si sedaj samo nekaj primerov gozdnih sadežev in zdr-avilnih zeiližČ, Id rastejo v gozdu. Po vrednosti bodo najvažnejše gobe, predvsem, jurčki (Boletus eduUs). Drugih gol^doslej äe nismo izkoriščali, Čeprav imamo za to možnosti. Če vzamemo, ak naberemo l-etno v nalih gozdovih samo sto tisoč kilogramov jurčkov, nam da to vsoto v vrednosti okrog deset milijonov dinarjev. Od zdnafvilmh zdiŠč bosta' tako po koKčini kakor po vrednosti najvažnejša navadna ka-hlika (Khamnu^ frangula) in divji oreh (Rhamnus fallax). Naši gozdovi in gnnisča nam dajejo letno do dvesto tisoč kilogramov lubja teh dveh »gozdnih plevelov«, ki pa je v inozemstvu zefo cenjeno blago. Količinsko pomembni so tudi plodovi hrasta in bukve. Hrastovih jezic iti želoda ter bukovega žira laliko naberemo po naših gozdovih vsaj dvesto tisoč kilograinov. Približen račun nam tudi pove, da naberemo lahko v naših gozdovih tudi 40,000 kg Upav^ avetjaj in 13.000 kg cvetja robiiuje (Robinia pseudoaeoada). Hs-tov robide, maline in borovnic laliko' naberemo vsaj 50.000 kg, plodov belega in črnega trna (Cratagus oxyacantha in Pi-unus spinosa) pa lahko maberenno vsaj 35.000 kg. Ostalih: hrastovega liibja in nuaihu, korenin in listov volčje črcšnje (Ati'opa belladonna), listov pravega kostanja, breze, oreha, gozdnih jagod, šmamic (Convalla^ ma-jalis), pljučnice (Pulmonaria officinalis), jetičnika {Veronica officijialia), sladkih koreninic (Polypoditim vulgai*e), korenin gozdnega korena (Angelica süvestris) itd. pa lahko naberemo vsaj 38.000 kg, Skapno nekaj nad pol milijona. Idlogramov, po vrednosti okoli deset müijonov dinarjev. K temu moramo-prišteti še drobne gozdne sadeže: borovnice, maline, brusnice, gozdne jagode. Iz teh gozdmih sadežev izdelujejo naša podjetja za predelavo sadja razne sadne sokove, džeme. marmelade, želeje in žgane pijače. Borovnice ne dajejo sarao izvrstno primes raznim vrstam marmelade za okus in barvo, ampak so v svežem stanju zelo cenjeno blago za izvoz. Svežih malin in malinovega soka pa bi prodali v inozemstvo, koükor bi ga ÜDQeli. Poudarjati važnost izrabljanja gozdnih sadežev in zdiravilnih zelišč, ki rastejo v gozdu, torej ne bo odveč. Vse te stranske produkte našega gozda raoraino tudi pravilno 23göeti in iakoristiti. Vsa ta vrednost je za nas brez pomena, ce gcradnih sadežev in zdravilnih zelišč ob prav&m Času ne pobe-i-emo, Ce pomislimo, da predoČuje gozd s svojim rastlinjem celoto in da je ta celota, poleg lesa tudi vredna gospodarskega izkoriščanja, pt>tem bo v prvi vrsti to izkorisčajije v prid gozdnih gospodarstev saimih. Potrebno je le, da gozdna gospodarstva uvedejo v avoj program tudi izkoriščanje goadnih sadežev in zdravilnih zelišč. Gozdna gospodarstva naj bi torej v svojem delokrogu pristopila tudi k organiairanju naibiranja gozdnih sadežev in zdm-vikiih zelišč. Seveda t.ake organizacije ni moči izvesti kar čez noe. Prvi začetki naj bd bili pri inventarizaciji gozdov tudi v pogledu rastlii^tva, ki bi bilo primemo za postransko izkoriščam je gozda. Gosdni kompleks naj bi se glede na vrste in količine adrasvilnih zelišč in gozdnih sadežev najprej popisal. Ugotovilo naj bi se rastisča in njih obseg.' Delo ne bo težko. Gozdar, Iii poma svoj gozd, mu tudi v«čina teh rastlin ne bo tujdh, N^i svorph obhodih pa si bo beležil tudi opazke, kt mu bodo koristile pri poznejšem organiziranju nabiraiaja. Gozdar pri svo;^ obhodih ugotoivi n, pr. potrebno Sšcenje gozda. Pri tem krhliko in divji oreh (Rharanus framgula in Rham-nus fallax) večinoma odstranimo. Prav tako tudi hrastovo mladje, ki poganja iz štorov ali iz posevka in ustvrarja nepotrebno goščo. Pri čiščenju organiriramo poleg čistilcev tudi nabiralce zdravilnih zelišč pa tudi starejše ljudi ali otroke, ki s posekanega drevja i>oanemajo lubje. Če izvršimo tako čiščenje v času, ko je lubje v mezgri, v maju—juniju, bo uspeh Se boljši. Pri taltem načinu, dela se nam ni bati. da hi prišlo do Čezmernega izkoriščanja, smotrno bomo izrabili le to, kar bi sicer propadlo brez koristi. Prav tako lahko uredimo tudi izrabljanje volčje Češnje (Atropa bella-dorana). Ta rastlina po neJcaj letih rasti Se tako sama premine. Ah na torej bolje, da izrabimo njene koorenine, ki bi sicer segnile? Na drugi strani pa lahko ob sečnji s setvijo semena poskrbiroo, da se volčja Češnja, na poseJtah čimprej zaraste. Ce dnigod gojijo celo čiste kulture, zakaj ne bi mi izkoristili za to poseke? V Španiji so volčjo češnjo skoro i7.črpali. Potrebna je bila vladna odredba, ki je rastlino zaSčitiia in s tem preprečila uničenje, V bodoče predvidevajo bultiviranje, V Bolgariji so začeli gojiti tudi zdravilne rastline, ki rastejo sicer divje. Vlada je povišala odkupne cene, vse to zaradi možmosti povečanega izvoza y Nemčijo, ki se je zs pred vojno na veliko bavüa s predelavo teh zdravilnih rastlin, »The Chemist and Druggist« (London) priaiaša članek, kako skušajo drugod ŠLiiti kulture zdravilnih rastlin. V Angliji je stvar zaradi klime te- * Floj-isUčn^L sestava gozda se da najbolje spoinaii im presoditi i?, fito-socioloških lipov, ki napoyeduje^ kvalitativno in kviinti-uiivno sestavo gozdnih in negoüdnih združb. To se pravi, da je možno povedmi, katere rastline uspevajo v določenem gozdnem predalu, če poznamo njegove fitosociološke tipe. Ti so hk.raü podlaga za umno aojenje in urejajije ^Q^dov, pa tudi za pravilno, tiepre-liraiio izkoriščanje postranskili öozdniti proizvodov v obliki zdravilnih rastlin, sadežev ipd, Treba je seveda vedeti, k^ij in koliko se sme vzeti brez škode za Sozd Uredništvo žavna; 17 zdnanrilnih rastlin kultivira-jo tam, nadaJjnjih 31 pa nabirajo na. naravnih rastiščih, V Ameriki je ImitivirKnje zdravilnih rastlin pod kon-tr&lci mimstrstva, Holandska si močno prizadeva, da si osvoji svetovna tržišča za vse artikle, ki jih imai doma. Holtamdako društvo, ki ima nalogo propagirati nabiranje in kultiviranje zdravilnih zelišč, uživa podporo vlade. Tako je drugod. Jasno je, da moramo 'tudi mi storiti .čim več. Prva stopnja naj bi bilja vsaj načrtno iakoriäcanje tega, kar še ijnamo in kar lahko sami poberemo. Potrebna bo tudi povezava 2 odlmpnirai zadrugami ali pa ustanovit&v lastnih odkupnih postaj za gozdne sadeže in zdravÜQa zehsČai pri gozdnih gospodarstvih samih. Stvar je na pogled zamotana, toda če pomislimo na povezavo gozdnih gospodarstev z vsemi organi, ki so se doslej bavili s temi problemi, bo postala naJoga sčasoma izvedljiva. Vsi posli poaegsmja v območje gozdnega» gospodarstva naj bi tako počasi prešli na gozdna gospodarstva sama. Zainimiv primer načrtnega izrabljanja naj bodo lanskoletne jesenske gobe. Po prvem oktobrskem dežju so gobe proti priČajkovanju jnenadoma načele rasti v takih količitiah, loakor jih v tem letnem času ne pomnijo najstarejši ljudje! Po -približjuh cenitvah lahko rečemo, da so nabrali ljudje najmianj 30 vagonov suhih gob. Če bi imeli taJcrat pripravljene umetne sušilnice, jih lahko nabrali najmanj petkrat toliko. Vprašanju izkoriščanja stranskih gozdnih prodiiktov v zadnjem Času tudi gozdarji posvečajo vedno več pažnje. UstanovljeiKi je bilo novo podjetje, »Silvaprodukt«, ki naj aaija™^ v svoj program dela poleg hlapnüi olj iglavcev in borove smole tudi izkoriščanje gozdnih sadežev in zdravilnih zehšč. V povezavi z že obstoječim podjetjem »Gosad«, ki se bavi z odkupom in prodajo zdravilnih zelišč, se bo poslovanje obeh še povečalo in skupnost bo imela od tega se večje koristi Kakor vidimo, je stvar vredna premisleka in treba bo čimprej aaiČeti z delom. Braz dvoma se bodo pojavile začetne težave in nezaupanja do »no-votarij«, toda pomisliti je treba, da si je naša država s svojinai zdrawünimi zeLišči in gozdnimi sadeži pridobila že ugled na svetovnem trgu in s tem tudi možnost prodiaje svojih proizvodov. Poski'beti bo treba, da bomo imeli na razpolago zadosti kvaatetnih proizvodov, posebno Še sedaj, ko lahko prodamo vsa zelišča in sadeže, kolUtor jih imamo na razpolago. EVGEN ZA VODNIK Pri delu se je smrtno ponesreQil in^, Ev-gen Zavodnik, vodja Icsno-indusfrijskega. odseka Srednje lehnične SoJe v Lju"b!jani- Svoje, uspešno delo v gozdarski stroki je ing. Ziivodnik morgl prekiniti, ko je bilo najplodnejše, V sredi svo-jih gojencev, s katerimi jc bil na poučni ekskurziji na žagi v Kočevju. kjcT je ttidi raisiskovaj nov sitroj, ga je dole^ tela, nepričakovana smrt. Njegova življenjska pot ni bite lahka. Ze. v rani mladosti je okusil resna&t in trdoto življenja,. Za Časa Študija si }e z izreidno vztrajnostjo in neuklonljivo voljo sam ustvarjal življenjske pogoje in je zmagovito {JcksegeJ svoj cilj. Rodil se je leta 1907 v Velikih Laščah, odrasel j« v Kranjski gori. Študiral je v Kočevju in v Zagrebu, kjer je Jeta 1935 diplomiral za gozdarskega inženirjts). Služboval je pri_ gozdno-industrijskem podjetju sŠlPAD«, kjer je dejal na taksacijskih ddih v Bosanski krajini do leta 1&37, Od, tam jč po lastni želji prišel na žagarski obrat v Dobrlj^n, kjer se je začel usposabljati v svoji ožji specialnosti — v lesni industriji. Od leta 1939 do 1942 je delal na največjam žagarskem obratu v tedanji Jugoslaviji —v Drvarju, a nadalje do leta 1945 na podobnem obraitu »SIPADA* v ZaWdovicu, Pri tem delu ei je pridobil bogate izkušnje is ža^irstva. Leta 1945 se vrne naaaj v Slovenijo na Miruistrstvo za gozdarstvo. Leta 1947 je bil premeščen na zrvezno Ministrstvo za gozdarstvo. Tam je delal v planiskem sektorju na pknu žagairake iti predclovaJne industrije, jna sestavi katastra obratov FLRJ in na normah. Po reorganizaciji zveznih ustanov se je vrmil leta 1950 v Ljubljano na Generalno direkcijo za iesno inustrijo v biro za napredek proizvodnje, Tam je deUl na organiz^aciji deia v leai.i industriji in na investicijskem programu novogradnje V Koievju. Septembra istega leta je bil postavljen za šefa Itisno-industrijskega odseka TSŠ v Ljubljajni. Na svojem delovnem mestu je kot šef lesnega odseka Tehnjčne srednje šole vodil odsek in vzgajal nove lesne tehnike. To mesto mu je bilo zaupano 'koi zna-ča.jnemu Človeku in kot sposobnemu strokovnjaku z velikimi izkušnjami. "Svojo nalogo je izpolnjeval v polni meri. Z vso vetsinostjo se je lotil zelo odgovornega dela in nesebično prenašal svoje znanje in izkušnje ma mlajši rod. Razen na pedagoškem polju je z uspehom ddal tudi na izgradnji novih !es]iih kombinatov. Sodeloval je tudi v strokovnih glasUih, kjer je svoje znanje in izkušnje nudil Širokemu krogu gozdarskih strokovnjakov. Z loveirišem ing. Zavodnikom nismo izgubili samo dobrega vzgojitelja, temveč t ud L odličnega strokaynjaJca. Ta zguba je napravila občutno vrzel v našem že itak maloštevilnem strokovnem kadru in je težak udarec za naie goz[k,retvo in lesno industrijo. ING. JOSIP LEVICNIK Tretji dan ,po smrti (Ifi. IV. 1051.) se je gozdarski inženir-laksator, svetnik V p-, Josip vrnil v Železnike k veEiiemu počitku v kraj svo-jili dedov, Iz slarc rodovin^ Levičnikov so namreč izšli ziiameniii možje. Prvotno so bili žeb-Ijarji. potem fužiTiarji, ki so več kakor 100 lel pred prvo železnico že trgovali s Trstom, Hrvaško in Bosno. Iz rodovyie iziiajajo -tudi pravniki, vodniki, pisatelji, šolnLld, glasbcrdka in general JA, Josip je bil sin sodjüJta v Ptuju, kjer se je rodil 25- V. 1878. OCe je bil kasneje predse.d^ik deželnega sodišča v Ljubljani. Po gimnaalji v Ljubljani se je posvetil gozdarstvu in dovršil gozdairsko fakulteto na visoki šoli za kulturo fal na Dunaju. Za lem je praktieiral po ra^rah gozdnih upravah (Bled, Innsbruck, Zell a/See. Beljaik), kjer je po tedanjih predpisih moral predelati vse panoge go/adarStva. Ko je leta 1908. pos.tal asistent, je služboval v Klani, v Zadru, Pakleaiici, na Ralbu, na, Mljctu ter «e končno 1919 vrnil v Slovenijo, v Bohinjsko Bistrico. Leto za tem je prišel h Gozdni direkciji Ljubljano, kjer je 1924 nastopil kot Šef .oddelka za taksaeijf) in ostal na. tem Tnestu do upokojitve 1939, Pa tudi po upokojitvi mu njegova delavnost, iči jo je podedoval po svojem rodu, ni d,alai miru. Vse veliko znanje in skušnje je v svojem strokovnem prak-tičnetn delu posvečat gospoda-xskemu napredku- Dn zadnjega je äc n. pr. trasiraJ cestc pri gozdnem gospodarstvu v LjublJ'ani. ^ Zrastel se je s svojimi teodollti, husolami, anaroidi, planimeiri, hipsometri, pantografi, altimetri itd. v pravcati živ instrument, ki je brezhibno in nezmotljivo deloval. In čudno, ta poklicna predanost, ki rada odseva v človeku kot trdota aJi subopamost za nestroko-vnjaka, se njegovega znflčo,ja ni pirav niČ dotaknila. Po srcu. po značaju, je bil' prijatelj, toyaris, söd.davec, sei, ki ni mai in ni mogel prizadejati sočloveku kaj žalega^ Se manj sUbega. Njegova tiha, skrortina narava jo bila vedno vedra. Segava in polna razumevanja in sočutja do sočloveka. Najbolje ve to gencracije strokovnjaikov, ki je šla sAcozi njegovo 5olo. Daties so to že' vsi možje, ki so jim jesetiAke slane pobelile lase. Vendar se vsi nepozabno .spominjajo svi>jega učitelja, mentorja, tovariša, svojf^a ljubega »Levija«, ki jih je bodTil pri težkem delu meritev in vedril z neštetimi salami njiliovKii area. Sedaj počivaš v Širokem naročju mogočnega Blegaža in viziraš zdaj ng. Martinček, zdaj na Rovtarico, pa v Notranji Bohinj in na Pokljuko ter z dobrohotnim nasmeškom nadziraš, kaj in. kako delajo Tvoji praktikajiti. Težko jim je, a Tvoj svetel vzgled v delu in vztrajtiosti jah bodri pri naporih :za pozdigo nflšeg;a gozdarstva in za lepšo bodočnost tolikokrat težko preizkušene Tvoje in naÄe domovine. Časten spomin tovarišu .losipul i M, Š, IZ PRAKSE KRESILNA GOBA Zaradi smotrnega gozdnega gospodarstva so v mnogih sestoji-h že redka »gp-Msla drev&sac, t, j. dobi a. na katerih rastejo plod ovni ki kresi lue gobe in njenih najbližjih vrsiniko-v. To seveda še ne pomeni, da so te gobe pri nas že v stanju izumiranja ali celo, da »o izumrle. Dejansko še dandanes štejemo lesne gobe (Po-lyporaceae) med najvažnejše škodljivca nuSega gozda in lesa, ki jih nikoli nc zmanjka. Četudi je število teh gob oz. jijjhovib plodriih teles za*adi zgodnje sečnje Slika 1, Večletni plodovniki (konzole) kresilne gobe na bukvi drevja postalo majijŠe, je venJar zaradi delovanja le.'inih gob omejena življenjska doba dreves. Gobe sicer ne zamorijo drevesa neposredno, vendar ga tekom časa toliko izčrpajo in zrahljajo, da se navsezadnje zruši. Skrbni gospodar bo to preprečil — s pravočasno sečnjo. 2e dolgo, preden goba popolnoma »doaori«, t. j, preden se izoblikujejo plo-dovniki, je njeno vcgetajLivrio tkivo fpodgobje ali micelij) povzročilo v lesu napadenega drevesa razdejanje, fci je dostikrat za posamezno vrsio gob tako značilno, da sa Lahko določi povzročiti j že po vrsti in izgledu gnilobe. P-o barvi in pc kakovosti prereka deblia govorimo med drugimi 0 bali, rdeči in modri gnilobi. Pri vsaki vrsti gnilobe pridejo v pošte V le določene vrste gob kot povaročiteljice. Zelo pogosto najdemo pri lesu belo gnilobo, ki se uie'gne pojaviti skoraj pri vseh listavcih. To gnilobo povzročajo kresiltie gobe (Polyporus fomentarius, P. i^ni-arius) in. včaavh tudi druge poliporaceje, ni>r. Polvporus squamosus, opplanatus, ncredlio tudi gniložiivAia (saprofit) Xylaria hy poxy Ion.) Mladi plodovniki gob Polyporus fomentarius in P. igniarius so si na zunaj zelo podobni, zalo jih tudi pogosto zani&njavajO'. Toda pri stiasrejših plodov.nikib prav lahko razločimo obe vrsli: medtem ko so plodovniki. gobe Polyporus igniarius sivi ali skoirai črni ter imajo razpoke in so jselo Irdi. je površiim plodovnika pri gobi Polyporus fomeiiitacus večimomia ghidka m sive barve (glej sliko 1.!). Rastoč plodovnik kresilnc gobe [Polyporus fomentarius) je sivkastobel in žametno mehek, spodnja straji je rdečkastorjava in poleti — »a časa oblikovanja SUka 2. Začetek beie gnilofce z nepristnim srcem pri deblu in vejah bukve nove plodovnice (himenijs) — skoraj mlečno bela. Na spodnji strani plodov-nikov so pri obeh vrstah male, okrogle luknjicc (pore), v katerih se na trosonoscrh (bazidijih) oblikujejo trosi (spore). Ločilno zniamenje prave kresilne gobe (Polyporus fomentarius) je kresUna plast, ki leži neposredno pod zgomio površino plodovnika- Polyporus igniarius te kresilne .plasti n i m a. Plodovtuke kresilne gobe so nekdaj izJtoriščali na različne načine. Znano je biLo predvsem pripravljajije k rešila z ustreznim luženjem notna.njih delov plodnega telesa s solitrom. Razen lega so uporabljali gobe za izdelavo raznih pokrival (čepic) in oblačil, V plošče narezane kose kresilne gobe so uporabljali Že od prastarih časov kot sredstvo proti kr\'avenju, ki je bilo znano pod imenom »fungus chirurgo-rumt. Kri se ustavlja v ki ob u Če vi nas tem tkivu kresilne gobe, s čimer precej hitro prenehajo manjša krvavenja. Seveda pri tem načinu uporabe kjesUne gobe ni prihajajo v poštev litženje s solitmo kislino. Zaradi tehnične uporaibnosti kresilne gobe so se včasih gozdni sestoji, ki so jih napadle te gobe, oddajali v najem za izkorišCartje gob. Tako je znan primer iz sredine prejšnjega stoletja, da je v gozdni upravi Biscfiofsrout na Bavarskem znašala najemnina za izkoriščanje kresiInih gub 100 goldinarjev na leto, »čeprav jo irnfrl [e niajhen dei go^ potrebno velikost za. izdelavo- pokr.ivEJ-;. Medtem ko napada Polyporus igniarius — kot najnavadnejša in najbolj razätrjena lesna goba — skoraj vse listavce (vključno -sadna drevje), se kresiina gobft (PolyfK>rus fomentarius) večinoma omejnje le na bukev in brezo. Prej navedena bela gniloba, ki jo povzroča ikivo gobe v lesu, se pokaže v obliki svetlih, nazadnje skoraj belih Črt ali !is, ki so obrobljene a ternnejžim okvirjem (glej sliko 2.!), Ta teinnejSi lokvir« včasib irnenujcjo tudi sncprisTTto srce«, pri Čemer je treba pripomniti, da tiste vrste lesa, na katerh se pojavlja kr-esilna goba kot znjedavka, nimajo pravega srca. Plodovuiki se pojavljajo praviloma, na takih mestih, kjer je glivni micelij že razdejal mlajäe lesne branike v vzdolžnih progah in se je zalo površina drevesa, nekoäiko udrla. Na nasi sliki stev, 1 lalilto natančno razločimo pri sredini zgornjega plodovnika pogrezinje površine drevesa, ki Jo spremljevalni pOjav umiranja. Levi zgornji plodovnik (»konzolat) je v zvezi z brazdastim pogrezanjem ipovršine debla, ti sega do I m nad in pod p!odov.n.ik, Kakor pri mnogih drugih gflbah, ki razkrajajo les, lihko opazujemo tudi pri kresilni gobi, da je sprejemljivost dreves za te poškodbe odvisna od raznih okoliščin. Predvsem je golovo, da so v glavnem starejša dr&vesa ogrožana be sestoje. Medtem ko nomalni sestoji glede prirastka, zdravja in drevesne oblike popolnoma zadovoljujejo, jih odlični sestoji v tem pogledu prekašajo. V odličnih sestojih pa so obeležena Še posamezna odlična drevesa, ki se od svoje okolice odlikujejo po višini, debelini in ta.tikib vejoh. Seme nabirajo v prvi vrsti s teh odličnih dreves, v drugi vrsti iz odličnih sestojev in šele ob slabšem obrodu v normalnih sestojih. Kor je nabirati je somen j a 7, redkih odličnih dreves težko in zelo zamudno ter seveda zelo drago, so zaieü gojiti posebne semenske nasade, plantaže za pridobivanje kvalitetno najboljšega s&monja, V ta nfimen jemljejo VTŠne vejice izloeeniii odličnih dreves, ki že rodijo seme, in jih cepijo na 2—4 lerne podlage v loncih. V novejšem easy pa cepijo ludi že v drevesnjd. Leto ali dve po cepljenju sadike presajajo v posebne plantaže, na razdaljo 4X4m do ÖX6 m- Cepiči, vieti 2 zrelih drev&s, tudi na novi podlagi kmalu razvijejo cvetove in plodove, in sicar jesen-v 2—3 letih, smrelca pa v 3—5 letih. Na Svedskom dobivajo na 1 ha velikem borovem semenskem nasadu 50 kg prvovrstnega semena, ki ga z lahkoto oberejo s pomočjo lestev. Švedsko gozdarstvo jo sklenilo, da bo proizvodnjo, semenja popolnoma ločilo od proi'zvodnje lesa in bo nekako od lete 1955. dalje dobivalo gozdno seme samo še s plantaž. Že sedaj imaijo sfcoiw vse pokrajine svoje semenske nasade na velikih .površinah. Za tak nasad uporabljajo cepiče 5—20 izbranih öd ličnih dreves z enega rastišča. Oprašcvanje prepuščajo vetru ali pa ga opravljajo umetnOi podobno kakor pri sadjarstvu. Na-Sad pa mora biti izoliran od diirevM iste vrste. Tako nasad smreke posadijo n. pr. v borov gozd in narobe, zadostuje pa tudi, če je nasad ločen od sosednega gozda iste vnste s äiTOkim gozdnim pasom. Čeprav so izbrana odlična drevesa, s kaiterih pridobivajo cepiče z?, cepljenje in «etnenske nasade, po videzu vsekakor ndjb&ljäa drevesa svoje okolice, vöndar ni nikdar povsem gotovo. aJi .so to samo zunanji pojavi, -aJi pa ijnajo ta drevesa tudi vse dobre dedne lastnosti, t. j., ali so to samo fenotipi tudi genotipi. V ta namen od 13,000 izločenih odličnih dreves raziskujejo milijon potocncov 5000 dreves na površini )7Öha, da bi na njih ugotovili dedne lastnosti staršev in izločili ona drevesa, ki ne dajejo zadovoljivega potomstva. Seveda trajajo taka raziskovanim desetletja. Semenske plantaže lahko z majhnih naravnih semenskih baz, ki morda tudi zelo redko rodijo seme. nudijo možnost lahkega pridobivanja semenja v velikih množinah v nizkih nasadih. Tudi v Nemčiji so začeli gojiti pliLataže za pridobivanje semenja visoko kakovostne snvreke in bora. Črne jelše in sudetskega mecesna. Začetke takih nasadov je videti tudi v Avstriji. fz članka proi. dr. Rohmedorja (Institut Za gozdno semenarstvo ia goienje saidik, München) Jporstsafl t gut gewinnung aus Samenplantagen« v sAllgemeine Forstzeitschrift«, 8/9—1951, München. Iz gornjega sledi, da za nabavo kakovostnega semenja niso nobene žrtve prevelike in da je dolžnost naših gozdnih gospodarsteiv in uprav zbifa ti v lastni režiji vso potrebno količino se'menja z najboljših dreves in nc zanašati se na različne posredovalce in nabirilce v a ko r d u. n i . VI. B elt ra m KNJIŽEVNOST PREBIRALNI GOZD BUKVE IN JELKE — SODOBNA GOJITVENA OBLIKA Nad sto lei je goKdarstvo grešilo nad prirodo v svoji tcärji za umetnimi, ravno me mimi, protipri rodnimi gozdovi. Naj dol je SO šliiV lej smari Nemci, mnogo manj pa Švicarji m Francozi- Tiidi naše gozdarstvo je bito še v nedavni preteklosti -pod vplivom iz sosedstva obremenjeno s takimi nepravilnimi pogledi. Nemški gozdovi so zaradi naprirodnega gojenju pretrpeli težke izgube in nemSko gozdar^ Stvo se že nekaj desetletij % veliko vnemo trudi, da popravi stoleltie- napake. Razmere v nemškem in našem prebiralnem gozdu so si v marsičem 2elo podobne. Zato so tudi za nas koristne in tiporaibne ugotovitve, kakor jih prinašajo spodaj iiavcdenj-'trije čiaaki v monafcovski gozdarski reviji >A 11 gemeine Forst-Keitsehrift«, Št, 1! in 14 iz le,ta 1951, Zakaj je prevladala bukev v jelovcm go;!du Ca primerjamo sHko Bavarskegoj go^sda iz leta 1930, s sliko iz leta 1950., vidimo, da so izginili stari prebiralni gozdovi jelke, smreke in. bukve. Namesto njib SO nastali bolj ali manj cisti bukovi ali smrekovi gozdovi. Res da so često premočno sečnje posegle v zalogo gozdnega sestoja, kar je bilo v6asih neJabežno. vendar ne bi bilo prišlo do take spremembe, če ne bi bili istočasno z debeli.mi jelkami posekali tudi srednje debela it) tanka jelova drevesa, da še celo jelov predrastek. Le prebiralni način gospodarjenja ali dolgoročni »fcmelSlag« (na-plodna sečnja na malili povr.šinah z dolgim pomirjevalnim rokom) lahko obvarujeta zmes jelke, smreke in bukve, nikakor pa n(^ kratkoročno pomlajevanje, V bavarskem kmečkem gozdu, kjer je kmet iz roda v rod gospodaril na prebiralen način, je Še dandanes največja proJzvodnja lesa in najvcEje poroštvo trajnega gospodarjenja. Tukaj ni t reib a skrbeti za jelov pomlad ek kakor v državnih gozdih Tu so z enoličnimi in enodobnimi sestoji zmanjšali lesne zaloge, poslabšali tla in povzročili ogromne škode po mrčesu, suši in viharjih, kljub vsem izsledkom sodobne vede v gozdarstvu. Če je potrebno, naj ostane gojitelj tudi vse svoje življenje na istem mestu, ob danih pogojih in možnostih, da svoje delo posveti gozdu in njegovejnu pravilnemu gojenju. Uporaba koniroine metode mu bo omogočila, da svoje delo uravnaval za napredek poverjenega ran gozda. (Iz članka C. Ktbss, »Zur Verbuehung dos Bayerischen Waldes«.) Eod vplivom gozdarjevega ravnanja je vcasüi v jelov cm gosidu zavladala smreka, ki je zmanjšala prirastek lesa in poslabšala dobroto dal za 1—2 razreda. Podobna nevarnost se kaže gozdarjem tudi od strani bukve, ki sicer nc bo pokvarila tal, bi pa laliko zaradi prevelikega deleža »manjšala rentabilnost jelovih gozdov. Da bi to preprečili, so gozdarji neusmiljeno preganjali bukev, celo do popolne iztrebitve, že zaradi tega, ker je bila tehnično manj vredna vrsta. Medtem pa se je izkazaio, posebno okrog KoČev>3i na Kranjskem, da je 'tudi grobi na&in prebiralne^a gospodarjenja, ob uporabi zelo dolge 30 letne obhodnjice, obvaroval brez težav pri rodno zmes teh dveb drevesnih vrst. Z druge strani pa imamo nešteto primerov v Nemčiji, kjer je bil svoj čas prebiralni način gospodarjenja prepovedan, da. sta smreka in bukev prevladala nad jelko. Posebno se je dogajalo'to v bivših prebiralnih gozdovih, kjer so sicer puščali stara jolova drevfcsa, izsekali pa tanjše jelke v smislu neke vnste nizkega redčenja. Ravno opuščanje prebiralnega gospodarjenja pred Sto jn več leli je teiiko zadelo jelko v njenem uspevianju. Ko preučujemo prebiralne gozdove, se z lahkoto prepričaTno, da more jelka samo pod sla:bo zaščito, pod zasloroni vzdržati koniurenoo bukve. Nikakršni drugi pomlajeviilni načini gozda ne ustrezajo jelki. (Iz članka Dr. K. Dannccker, »Zur Trage der Verbuchung des WeiMbainiien-waldesi:.) Gozd sta tih kmečkih rodov, ca katerem naj se učimo Na področju Vogczov, Schwarzwalda, Bavfwske. švicarskega EmmeTitala in avstrijskega Vorarlberga so skozi stoletja, vse do današnjega dne, ohranjeni značilni prcfairalni gozdovi. Na tam področju težko najdeš enodoben kmečki gozd. Ravno ta prebiralni gozd je že .pred 40 leti švicarskim in tiemškim guadarjem pokazal pot vrnitve od umetnega enodobnega nazaj k naravnemu gMdu, Ti gozdovi pripadajo v glavnem tipu naravne zdTUŽbe bukve in jelke (Pagettun abJC-tetosutn). Že v s^tarih časih je sekal kmet tukaj le posamezna drevesa. Ob takem načinu izkoriščanja so ostala (la in pudneije v sestoju vselej dobro zava,rovana. Včasih, če je pritisnila sila, je kmet posekal tudi vsa drevesa nad 30 em prsnega premer-a. toda -sestoj si jo V kratkih desetletjih zopet opomogel tn obogatel. Kmet je sam ed sebe doume! sistem trajnega gCispadaTjcaja in se k sreči ni dal zapeljati k [KMckom, ki so bili takrat v ilržavinih in mnogih veleposesfeiiiških gozdovih tak-o zelo sodobni Večina leh kmečkih gozdov glede lesne zaloge ne zaostaja za veleposestvi, kljub težavam in krizam, ki so >jh doživeti. Od stanja gozda tii bil odvisen le obstanek domačije, temveč tudi ugled in kredit njenega lastnika. Posebnost tamkajšnjega gojetija gozdov je običajno čiščenje vej na deblu stoječih dreves, ki ga izvajajo naravnost vzorno v namenu boljšega gojenja in večjega prirastka. Kmetje imnjo tam izi-edno tenak čut za mero v. izkotiščanju gozdov in so uvedli obhodnjico 2. 3, 4 ali 5 lel Analiza v nekem 80 ha velikem kmečkem gozdu v nadmorski vi^ni 700—500 m je pokazaJa letai 1933, lesno, zalogo 333 m® iji te-meljnico 32,9 m^ V desetletju 1930—1940 je znašal tekoči letni prirastok 13 m» na 1 ha. Razi ska van ja v kmečkih gozdovih so tudi pokazala, dä niti dolgolelna čezmerna izkoriščanja niso pokvarila prirodne strukture gozda. Gospodarjenje v vseh teh večjih ali mnnjših kmečkih gozdovih je trajno in tako zdo enotno, da je le težko opaziti mejo med parcelami posameznih gozdnih posestnikov: Struktura gozda omogoča- trajen in prebirale» uačiti gospodarjenja s posameznimi drevesi, tudi na manjši površini, Steviina raziskavia-nja so pakaza,ia v takih prebiralnih gozdovih 6—12 m' letnega prirastka rta hektar. Prebiralno gospodarjenje zagotavlja jalovemu gozdu največji možni prirastek in gA varuje' pred nadvlado smreke iii bvkvc. Potrebno pa jc ugotoviti, da je hektarska lesna zaloga od povprečja 400 do 450 m^ iz leta 1900. p^idla dajies povprečno na 300—350 m'' zarüdt preobremenje-Tioäii kmeta in njegovega 5e Tte povsem zadostnega biološkega znanja, Leta 1833. so tia Badenskem uradno prepovedali prebiralni nafin gospodarjenja v gozdovih javivopravnih oseb, Kljub temu je tamkajšnji kmet pravilno zudržal svoj način prebiratnega gospodarjenja. Enaio gospodari kmet tudi v Švicarskem Emmcntalu. Te gozdove je treba varovati kot dragoceno dediščino in jih negovati zaradi raziskavanja in za učenje poznejšim rodovom. (Iz članka Dr. K. Datmecker, sWald alter Bauerngeseblcchter als Lchrstättec.) Dannecker v ostalih svojih ra.zpravah v eaakem smislu s priznanjem govori o kroeČkih gozdovih naše No, franjske, ki jih je svoj čas osebno spoznat. Gozdarski institut Slovenije raziskuje -csiäc 'prebi-ralne gozdove z ozirotn na njihovo veliko važnost in naravne pogoje njihovega uspevanja v velikem delu Slovenije ibT vse države.. (G Je j razpravo dr. V], Tregubova »PrebiraQno gospodarstvo v nvanjših gozdnih anotah«, fzvestja Gozdarskega Instituta Slovenije, 3t 1, Ljub- VI. Beltrair, I I Ing. A. Fanov; Zbiranje in maatpulacija z gozdnim semenjem »Narodni äumare v Sarajevem je izdal brošuro ing. Pattova, v kated. avlor v I I. (splošnem) delu opisuje organizacijo sUižbe kakor tudi tehniko samega nabi- ranja semenja. V tem delu opisuje, avtor tudi čiščenje in čuvanje nabranega semenja. V II, (ispecialaera) deJu pa so po kronološkem redu, to je po Easu dozorevainja semenja, podrobneje opisaini naši najvažnejši in najbolj razširjeni listavci 2 navodili o ^biramju in manipdaeiji s semenjem. Listavcem sledo igLa.vci in važnejSe eksotične drevesne vrste, ' Brošura, ki obsegat 42 strani ter je opremljena s Številnimi risbami in sükarai, Ima na koncu kot dodatek še kratek slovar tujk. Brošura je namenjena gozdairskesmu osebju, pa tudi vsem ostalim strokovnjakom, ki se bavijo s semenarsko službo. Pisana je v lahko razumljivem srbskem jeziku, in to v latinici Zaradi pomanjkanja tozadevne slovenske literature bo brošura kot priročnik prav dt>bro služila. Cena brošuri je 30 din, naroča se pri upravi lista »Narodni Šumiirt, Sarajevo. Maršala Tita til. br. 76. I ' A. Prisjažnjuk; Bolezni in Škodljivci semenja dreves in grmovja ter ukrepi proti njtra v prevodu-ing. ViŠnjeca je druga brošura, ki >0 je izdaJa ista aaJožba, Brošura obsega 63 strani. Avtor opisuje v nji rastlinske bolezni plodov in semenja dreves io grmov ter živalske škodljivce kot povzročitelje obolenj in uničevalce semenja, končno pa še preven.tivnc ukrepe za očuvanje semenja. Ker zavisi uspeh pogozdovanja v veliki meri od zdravega in kakovostn&ga semenja, je jK>irebno, da se seanaulmo z vzroki propadanja semenja, povzročitelji obolenj kakor liidi z ukrepi za zavarovanje nabr^Tiega semenja. Vse to je v omenjeni' brošuri i razumljivi obliki strokovno podano s Stevünimi risbami. CenA brošuri 27 ■din, Naroča se pri upravi lista »Narodni šumar«. SaMjevo, Maršala Tita ul, 7Ö, , Ing. Blpiweis i PREDPISI ODREDBA O UKREPIH ZA ZATIRANJE RAKA KOSTANJEVEGA LUBA (ENDOTHIA PARASITICA) list LRS št. 3—15/1951). Na podlagi 10. člena navadila O varstvu gaidov in gozdnega drevja prati škodljivemu mrfesu in ivaje^lji-viin bolezmim (Uisulni list FLRJ, št. 32-274/49) ixdajam ^ , ,, odredbo o ukrepih za zatiranje laka kostanjevega luba {Endothia parasitica) 1 V rJtraju Gorica, kjer se je pojavil na kostanjevem drevju rak kostanjevega luba (Endoitua pa-rasjtictt), je treba vsa okužena kostanjeva drevo&ai hrea odl<>ga posokati, oiJcstiti in obeliiti s panjem vred, nato pa lubje, vejevje in vrh ptv-kuriti all pa zakopöiti najmanj pol mcitra globoko, Poleg lastnika, posestnika ali upravitelja odgovarja za izvršitev predpisa iz prednjega odstavka tudi tista, ki vddi seinjo. LfiÄtnik, posestnik cii upravitelj mora vsako ^užitev po ctavedeni bolezni, Že jo opaaa nA svojem kost-anjevem drevju, brez odk^a priglasiti guzdarakejnu organu pristojnega okrajnega iKVtälnega odboira, ki odredi potr&bne ukrepe. V prijavi mora lastnik, posestrrik ali upravitelj navesti, kaj je o tem sam iikrenil. Vsako prevažanje okuSeivega kostanjevega lasa iz okraja Gorice je prepovedano, V sameim okraju Gotica je piropov&diatno prcflražanje kakor tudi vsako oddajanje o®ij-oraa sprejemanje ncobeljenega kostanjevega lesa. Za postopam je po tej odredbi veljajo aniiselno tudi določbe odredba o ukrepih proti škodlji-vemu nvrčesu in nalezlji\-jm boleznim na gozdnem drevju (Uradni list LRS, Jt. 12-70/49). 5 T(9 odredba velja z dneim objave v «Uradnem ILstu LRS*. St. S/p 5170/9-50 ' Ljubljana, dne 13. decembra 1950. Minister za gozdarstvo LRS; Jaka, AvStŽ,l. r, (Uradni list LRS, št. 9/46 z dne 37. 11.-1951.) Na" podlagi 10.. 5kna navodila o varstvu gozdov in gozdiiega drevja proti škodljivemu mrčesu ip nalezijiviin bolezsiim (Uraidni list FLRJ, St, 32-274/4^1) odredbo o dopolnitvi odredbe o likrepih za zatiranje raka kostanjevega luha (Endothia parasitica) in njeni rs.zSritvi na okiaj Sežana Besedilo 2, točke te odredbe o ukrepih za zatiranje raka kostanjevega luba (Endotiida parasitic-n"), objavljene v Uradnem listu LRS, ät. 3-15/51, postaaie 1, odstavek in se mu kot dnigi iti tretji odstavek doda tiois besedilo; Nflikup in prodaja kostanjevih sadik iii kiOstanjeivega seimenja t okužcnfcg^i obmiočja sta^ prepovfidajia. S sadikaini in semenom ij pjednjega odstavka je prepovedano pogozd-crvati na zeiTnljiä&ih, ki leze izven okuženih območij. 2 Določbe I. in 3, točke se razSirijo na okraj Sežina. " 1 ^ Ta odredba velja ^od dnev^ai objave v »Uradnem listu LRSt. St. 0-4-5170'14-51 Ljubljana, dne 14. februarja 1951. Midister za gozdarstvo LRS: Jaka.Avžifi I. e. ODLOČBA O USTANOVITVI ŠOLE UČENČEV V GOSPODARSTVU ZA LESNO INDUSTRIJO IN EKSPLOATACIJO GOZDOV V MARIBORU Uradni list LRS št, z dne IL 1951.. Generalni dir&ktor Generalne direkcije za lesno industrijo LRS izdaja v sporazumu z ministrom z& profiveto LRS odločbo o us.taiiDvitvi sole učencev v gospodarstvu za lesno industrijo in eksiploatacijo gozdov v Mariboru L Ustanovi se Šok iičencev v gospodarstvu za lesno iaidustrijo in efcsploata-cijo gozdov s sedež&m v Mariboru, Šola ima ititemati 2. Namen sole je usposabljajti učence za izučene dolavce iz lesnopredelovalne (obdelovalne) stroke in iz stroke eksploatacije gozdov. 3. Pouk traja 3 leta in je teoretičen in p-rabtiien. Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom pridobi učenec potrebno strok-ovuost z,a dosego jiaziva izučeiii delavec v lesnopredelovalni stroki oziroma v stroki eksploatacije gozdov. 4. V gojo se sprejmejo telesno in duševno zdravi učenci v slanosti od 14 do 17. leta. 5. Sola se vzdržuje iz sredstev Generalne direkeije^za lestio industrijo. Vodi jo upravnik, ki ga imenuje generdni direktor Generalne direkcije za lesno industrijo. 6. Natančnejše določbe o ureditvi in delu Sole kakor tudJ natančnejše pogoje za sprejem predpiše generalni direktor Generalne, direjteije za lesno industrijo v soglasju 2 ministrom za prosveto LRS. 7. Ukinejo se; Sola za učence v gospodarstvu lesno-izdelovaltie skupine pri lesnoindustrijiskem podjetju Celje s sedežem v Celju, šola za učence v gospodarstvu i esno t ran sport ne skupine pri Lesnoindustrijkcm podjetju Bled s sedežem na Bledu, šola za učence v gospodarstvu žagarske skupine pri Lesnoinduatrjjskem podjetju Maribor s sedežem v Mariboru. Sola za. učencc v gospodarstvu zabo-jarsko-sodarske skupine pri Lesriaatjdustrijskern podjetju Nazarje s aedežein- v Kazarjih. Sola za učence v gospodarstvu leanokcmičjic skupine pri državnem gospodarskem podjetju »Jugo-tflniiiK Sevnica s sedežem v Sevnici, sola za učence v gasfpodarstvu furrtirsbe skupine pri LesnoindiKtrijskem podjetju St. Peter nu Krasu s sedežem v £t. Pelm na Krasu, ki so bile ustanovljene Z odloSbo o usta-noviiVL Šol za učence v gospodarstvu v lesni industriji "v Mariboru, Celju, >Jazajjii, Sevnici, St. Petni ra Krasu in Bledu (Uradni list LRS št. 4-22^50). ki s tem preneha veljali. Sole v Celju, na Bledu, v Mariboru. Naaarjili in Sevnici prenehajo lakoj. šola v St, Petru na Krasu pa s koncem Šolskega leta 1950—1951. 8, UEenci ukinjenih Šol nadaljujejo pouk v novoustanovljeni Šoli za učence v go.spodarstvu za lesno industrijo in gozdno eksploatacijo v Mariboru, razen ukinjene žole učencev v gospodarstvu lesno-kcmicne skupine pri državiiecn gospodarskem podjetju >Jiigotannni Sevnica v Scvnici. ki nadaljujejo pouk v industrijski Soli papirne stroke v VevCah. Z inventarjem ukinjenih äol razpolaga Gen. dir. üa les. ind, 9. Ta odloEba velja od dneva objave v Urad, L. LRS. St. Sp. 169/1-1951. Ljubljana, dne J. januarja 1951. Minister za pros veto LRS: Gener. direktor Gen. dir. les, ind. Ivan Regent 1. r. Ignac Voljč 1. 'x. ODLOČBA O ZAVAROVANJU CEMPRINOVEGA NASADA NA KLADJEKU NA POHORJU Uradni list LRS ät. 15'z dne 17. fV, 1951 Na -pödlagi 1. in 3. Člena zakoim o varstvu kultu mili spomenij^ov in pri- rodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni Ust LRS št 23-137/48) izdajam po predlogu Zavoda za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prlrodnih znamenitosti Slovenije v sporaaumu z ministrom za gozdarstvo LRS ,, ^ , odločbo o zavarovanju cemprinovega nasada na Kladjeku pod Črnim vrhom na Pohorju 1, Nasad cempma (Pijius cembra L.) na KLadjeku pcwi Cmim vthom na Pf>horju, ki je bil aasajea leta 191] in 1912 na tonalit^ii podlagi v nadmorski VL&ini 1300 m kot poizkus, ali bo uspeval na Pohorju cemprin, ki je drevo najvišje gozdne vegetacije ob danih rastiSfinih pogojih, ter iz tega nasada nastali mladi sestoj, ki je zelo redek po-jav v naSih krajih in ga je 2ato treba obraniti in proučevati njegov razvoj v prihodnjih desetletjih, se zaradi svojega botaničnega pomMia in kcrt znanstveno pr&izloiSevališče za gojenje visokih platvinskih gozdnih sestojev zavarujeta kol prirodaa znamenitost. 2. Zavarovani nasad leži na parceli Št. 1130 k. o. St. Uj poid Turjakom, v gozdnem reviriu Dovze, na preddu, ki je mm pod ledinskihi imenom >Kkdjekt in zawema površino 0,67 ha. 3. ZemljiSče, na katftrem laži nasad, ja spJošno ljudsko pramoženje pod upravo Gozdnata gospodafstva v Slovenjem Gradcu. 4. Na Kavarovanem obmoCju je trganje vej ali kakršno koli poškodovanje oziroma utiičev^njo nasada prepovedano, 5. Varstvo niflsada se po prednjili predpisih izroča Gazdnetriu gospodarstvu V Slovenjem Gradcu kot iipravnemu; organu. Pri va.rstvu sodeluje krajevrii ljudski odbor v DovSah (OLO Slovenj Gradec), fci naj' domače preb'ivaistvo sezniani s predtpisi te odločbe. 6. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18. clisnu «plošnega zaJcona o va-rsfvu kulturnih spomemikov in nfiravnih redkosit z dne 4. X. 1946. (Uradmi list FLRJ št. 81-576/46). 7. Ta odlotba velja -od dneva objave v »Uradnem listu LRSt za upravnega orgajia pa takoj po pravnomočnosti. St. 451/4-1951. Ljubljana, dne 26- marca 1951. Strinjam sel Minister za gozdarstvo LRS: ■Jaka AvŠič 1, r. .^linistea- za znanost in kulturo LRS: Boris žiherl 1. r, ODLOČBA- O ZAVAROVANJU TISE V SOLČAVI IN TISOVCA - V STRANJAH POD NANOSOM Uradni list-LRS si. 17 z dnt 15. V. 1951. Odločba o zavarovanju tise v Solčav« in tisovca v Stranjah pod Nanosom, 1 t Na podlagi Člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, «t. 23-137/45), razglašam, da sta zaradi izredne starosti in redkosti kot prirodna znamenitost zavarovani: 1. lisa na posestvu Grmel ja Kristjana po domače Sturma v Sc^lCavi ät, 32 in 33, ki raste v nadmorski višini 760m na ta.ko imeinovanem Hribu k. o. Solčava; 2. tisovec ob obzidju cerkve v Stranjah pod Nanosoai- Navedeni tisi je prepovedano posekati, .prav tako je prepovedano vsako klestenjc njunih vej in drugačno poškodovanje. Varstvo tise pod 1. izročam GrmeJju Kristjanu, posestniku v Solčavi, ki je dolžan preprečiti vsakrSno ipoäkodbo. Varstvo tise pod 2, pa izroSam krajevnemu ljudskemu odboru HruSevje. KrSitvc te odločbe se kaznujejo po določbali 18. člena splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z. dne 4. oktobra 1946 (Uradni list FLRJ z dne 8. X. 1946, št. 81-576/46).- Štev. IV-13535/1. Ljubljana/ dne 28, januarja 1949. Minister za prosveto LRS: Dr. Jože Potrč 1. r, 200 * ^ j ODREDBA O UREDITVI PREVOZA LESA Ursidiii li^t LRS šiev, 20 z dne 12, jijiija 1551. Gledö na to, da ja dovoljena sečnja lesa samo 'na ptjdUgi odkaza dreves, ki se smejo posekati, izdajta Gospodarski svet vlade LRS odredbo ' O ureditvi prevoaa Jesa 1. Les so sme prevažali s katerimi koli prevodnimi sredstvi iai splavili samo 3 potrdilom priAtojmiga OLO, da jc bil les, ki se prevaža, [»sekan po odkazu pristQjTicga gozdarskega organa, 2. Železnica ne me prevzeti v prcvo® lesa, za kat®a ni predložeajo potrdilo po 1. točki ta odredbe. 3. Določhe te odredbe ne veljajo za prevo^se Icisa, ki jih opravljajo državna odkupna podjetja in državna Lesna industrijska podjetja. 4. Za prevoz iz gozdui na dom ali na sJdaddšče odkupnega, podjetja oziromai zadruge ai potreä>no potrdilo'po 1. točki te odredbe. 5. Ta odredba velja od dneva objave. ät. 11-702/1-51 .. Predsednik Ljiibtjajia, dna 26. maja 195L Gospodarskega «veta LRS:' Sergej Kraigher 1, r. ODLOČBA O ZAVAROVANJU MALE PISENCE PRI KRANJSKI GORI Uradni list LRS Št, 21 z dne 19, junija 1951, Na podlagi 3. člena zakona o va-rstvu kulturoih spomeiDikov in pTirodmh znajneniiosti v Ljudski repubUki Sloveniji (Uradni list LRS, St. 23-137/48) izdajam po predlogu Zavoda za varstvo in znanstveno preučevanje kult umih spomenikov in. prirodniJi znamenitosti Slovenije v sporazumu z ministrom-pred-sednikora Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdaistvo odločbo o zavarovanju Maje Pisemce pri Kramjskii gori 1. Mala Piäenca, lepo zaokrožena -visokogorska dolina v območju Julijskih Alp s potokom istega imeraai in s skoraj nedotakajeoo gozdno Vegetacijo, se zaradi posebne prirodne slikovitosti in lepote ter zaradi primenvosti za gocidarjika znamstvena ra.2isikovanja, posebej še za preučevanje prirOdnib maeesnovih sestojev -po navedenem zakonu Mvarujc kot ptirodna .znajnmitost. 2. Zavarovano območje M«Ic PiSence omejuje črta, ki teče po ostisib grebenih 3 lemi-le -značilneiSimi vrhovi; Na severu Vitranc {1582 m) ia Vilrančeva Spica (1632 m), .na zahodu Cipraik (1763m). Suhi vrh (1662 m) iri Sratnik (144,3 m), na jugu Mojstrovka (2232 m 2267 m), oa vzhodu RibiSče (1922 m), Špica. (1711 m) in Skribinjek (1357 m), 3. Mala Kšeaica obsega tele zemljiške paicele, kd so last splošnega ljudskega premoženja pod upravo Ministrstva za gozdarstvo oziroma Gozdnega gospodarstvo na. Bled-u in ki leže v k. o. Kranjska ,gora ter so vpisajie v vi. št, 547 in vi. št. 453: parcele Ši. 750/3, 750/4, 751/3; 752, 753, 754, 755, 75612, 757/1, 757/3, 757/4, 836/3, 826/1, ves gozd in paicelo šl. 890, Toda Pisetica, v skupni površini pri-bliäno 868 ha. 4. Na zavarovanem o-bmočju Male Pišance se prepoveduje; a) paäa živine, b) p »konce vanje vseh živali o^ironm vse Satvnc, dovoljen pa je lov na tJivjftd. 5. Gozdna in Jiegoadna vegetacija sc sme iskofiščati sam-o po privoljenju in s sodelovanjem Gozdarskega instiluta Slovenije, 6. Varstvo Male PiJenc.e se glede na. prednje predpise izroča krajevnem'j ljudskemu odboru v Kranjski gori, ki naj domaČe prebivalstvo seznani s predpisi to odločbe. Pri varstvu soiielujejo Gozdn-o g«spod-arstvo Bled kot upravni organ, Gozdarski itistitut Slovenije in njegova raziskovalna postaja v kranjski gori, 7. Kršilci te odločbe se kaznvijejo po 18, člejiu splošnoga zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X, 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81-576/46). 8. Ta odločba velja od dneva objave v lUradnem listu LfeSü za upravne organe pa takoj po pravnomočnosti. Št. 968/2. Ljubljana, dne 2. junija 1951. Miniater-predsednik Svc.U vlade LRS za prosvefo Lri kulturo: Boris Ziherl 1. r. Striiijam se! Po pooblastilu miiiistra^prcdsedniia SvftLa vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo; direktor Glavne uprave za gozdarstvo LUS; Jaka AvSič 1. r. ODLOiSBA O ZAVAROVA.NJU DREVESNEGA PARKA V TURNISCU PRI PTUJU Uradni list LRS Št. 21 z dne' 19. junija 1951. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o vartvu kulturnih spomenäkov in prirodnih znamenitosti v L}udski republiki Sloveniji (Uradni list LRS. ät. 23-137/4S) izdajam po predlogu Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovemije In v sporazumu z ministrofn-predsednikom Sveta vlade LRS za k7netijstv{) in gozdarstvo odločbo o zavarovanju drevesnega parka v Tumišču pri Pttiju 1. Drftvesini park v TurniSSu, edini objekt te vrate na Dravskem polju, se zaradi svojih iStanih, močno in lepo razvitih drev&s domačih in aksbtičnih' vrst ter lepotičnega grmovja, Id so porazdeljejnai po skupinah in posamič po tratah v obliki amgkškega parka, ter zaradi svojega ribnika, ki ima CMiogo izviriiov močnih vrelcev dn redke močvirne rästÜne, zavaruje kol prirodnii Enajnomtost. 2. Zavaiovani park leži ob dvoccu v TumiSču, 3 km od raesta Ptuja in obsega telo• zemljiške parcele, ki so^lošno ljudsko premoženje pod (ipravo republiške kobilarne TimiiSče-Pragcreko: kat. obe. Spodnji Breg, vi. št. 024 Št. 393/4 povrsLna. 0,1798 ha pašnik, sedaj travnik „ 390/1 4,7609 ha park 393/5 0.1876 ha pašnik, sedaj travnik 393/6 0,3210 ha pašnik, sedaj travivik 393/1 10,0677 ha ribnik, deloma travnik vi. št. 892 št. 39Ö/3 povrSina 1,5762 h^ park ., 398/1 0,0124 ha vr-t .. 398/3 0,1970hawt ^ „ 399/8 0,1747 ha pot „ 399/9 .,„ 0,2314 ha pot, prej paSnik „ 399/5 0,0953 ha pot .. 399/7 0,2358 ha vrt 399/4 0,0729 ha pašnik, sedaj travnik skupaj ca, J 8 hs, 3. V savarovanern območju parka se prepoveduje: ü)' kakršnokoli poškodovanje drevja in gnničftvja, parkovih sprehodnih poti in trat; b) hoja 1ZVC41 dovoljenih poti, poleganje po trarah parka in odmeta-vanje odpatücov in podobno; c) pa^a živine m vožnja s kakršnimikoli vozili; č) kopajije v ribniku in trganje vodneg^a. nastVinstva. 4. Zavarovano drevje in grmičevje se brez prejšnjega privoljenja Zavoda 2a spomcfiiäko varstvo LRS Jie sme posekati. 5. Nova zgra-dbe v parku se smejo postavljati le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za ^omeniäko varstvo LRS. 6. Vaj-stvo parka, se glede »iif prednjo predpise isroča kobilami TumiäCe-Pra-[gersko v TumiSču, ki kot upravni organ s-krbi za njegovo v2drSeva.nje. Pri varstvu parka sodeluje mestni ljudski odtor v Ptuju, ki naj doma^e jirobivalstvo seznani s ixredpisi te oilločbe, 7. KsrJilci te odločbe se- kaznujejo po 18. Členu splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih rddkosti z dne 4. X, 1946 (Uradni list FLRJ, št. 81-576/46V Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSi za upravnega ■organa pa takoj po pravnomočnosti. Si. 971/2-51. Ljubljaiia, dne 2. junija 1951. Minister-predsednik Sveta vlade LRS za prosveto in kul-turo: Boids Ziberl L r. Strinjam se! Po'pooblastilu ministra-predsedniita. SvDta vladt LRS za. kmetijstvo-iti gozdarstvo: dirfcktor'Gkvne uprave za goadarstvo LRS: ■ Jaka Av^č 1. r. DRUŠTVENE VESTI POUČNA EKSKURZIJA V KOČEVSKE GOZDOVE Ka pobudo kocevsko-ribniške sekcije Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS in dosledno svo'jßinu programu za l&toSnjc leto je naäe društvo priredilo dne 12.—13. maja 1951 ]X)učniO ekskurzijo na kočevsko-ribnilko področje, predvsem v roäke goadove. Namen te ekskur.zije je bil. da so z ogledom zaframivih objektov in s posvetom na kraju samem poda. strokovno nuÄljenje o glavni ptoblemat^i ogledanib objektov ter posebno glede gojitve in izkoriščanja gozdom, ki imajo nepravilno prebiralno struktures deloma prezrel.O drevje ia slab pömlodek, ^ Ekskurzijo so se udeležile po dioločen.em številu vse n-aše podiro&ne sekcije društva iz gozdarstva in tesne industrije, skupa^j 52 ilanov. Vsem sekcijam je biia na ta na^in dana možnost, da izkušnje in vtise iz tega poučnega polovanja smotrno rwp/moirijo in uporabijo na svojejn podroCju. Ogledali smo si: Skider-žičnioo v gozdu Strmec (LIP Ribnica), novogradnjo žag« v Koievju, pašniSko-gozdne površine (grmišča) na podTOČju Roga in gozdove na Rogu. Pred vsakim objektom so določeni tovariši po"dali uvodni referat, in sicer; ing, Slovnik o žiinicah, ing. Jug o novogradnji žage, Jože Žagar in ing. Vimik o stanju in gospodarjenju v kočevskih gozdovih in zadevni problematiiki. ing, Sev-nik o zgodovinskih i^animivostih in raizvoju Koče-vske z ozirom na gozdno in lesno gospodarstvo ter pred glavno diskusijo dr. Tregubov o prebiraJjuH gttzdovüi kočevskega in postojnskega sektoirja s posebnim poudarkom konkretnih predlogov o gospodarjenju z gozdovi na Rogu. Vsakeanu ogledu inTeferatu Je sledila diskusija in spre-jeti so bili sklepi. Diskusija je bik tako razgibana in pestra, da bi bila zasluzila več Časa. ki pa je bil zeJo kratko odmerjcn- SKLEPI EKSKURZUE I. ŽlCNlCA TIPA SKIDER Po proučitvi delovanja irv ka-paeiiete žiSnice, strokkov režije, n&bavne vrednosti, prednosti in pomanjkljivosti te žiinice ter s tem v zvc2n njene ekonomičnosti v naših eksptoetacijskib prilikah so prisotni ugotovili; 1, Za vsak primer smotrne uporabe mehanizacije je treba predhodno iiipraviti rentabilnoslni ra^uti. Pri delu pa jei treba spremljati zadevne podatke, da bi khko financivo nesporno ugortovili, v kakžni meri in katera naprava se nam res izpJača. 2, Predpogoj za uspešno uporabo vsajcega stroja je dobro uvežban kader, posebno še, ker je od tega odvisno trajanje uporabnosti stroja, Ni torej prav, da pozenö stTOj že prvi dan, preden smo kader unjčiJi. 3, Iz analize nabavnih in amortizacijskih stroäkov za ri&iico Skider sledi, da bi niiraesio nje lahko nabivili 10—15 žičnib žerjavov, ki bi imeÜ skupno kapaciteto ok. 300 m', medtem ko ima ta žiEnica praktično zmogljivost v naših razmerah le 30—40 m' dnevno, t, j. normalne, to pa zalo, ker je konstruiüana za večje dimenzije hlodov, kakar so v naših gozdovih. i 4. Za naše razmere so vsekakor prikladnejše manjše, hilro prenosljive iit-nice, ker mo^ramo računati z manjSimi količinami lesa v posameznih predtlih. Žičnica tipa Skidfcr v -nobenem primeru z& nas n« prihaja v poštev in njen učinek ni v zadovoljivem razmerju z amortizacijsko tangento. Najbolje so se dosedaj pri nas obnesli karterpilarji, predvsem IMjega tipa, žični izvjeki tipa >Idrija4; in žični žerjavi. 5. Kdor v/inozemstvu nabavlja stroje, moj-a poznati tako stroje kakor tudi naše ekspJoatacijske razmere, sicer brezkoristno ra-zmelavamo denar, koL n. pr. S Iralctorji Ansaldo in žičnicaqii Skider ter raanämi tipi gozdnih motornih Žag. Nasprotno pa bi rabili več karterpilarjev, kJ bi jih .bili verjetno laJiko nabavili namesto navedenih nepotrebnih strojev. Ko se naročajo rasne naprave, bi tudi DIT lahko prav koristno podal svojo mnenje. 6. Iskati moramo rešitev mehanizacije spravila z lahkimi, a ŠtervilnejŠimi stroji, ki bodo nesporno zmanjšali stroške živinske vprege. Pri tem se morajo upoštevali tudi potrebe gojitve gozdov. .7. Kar se tiče organizacijske pfeti, naj bodo siroji v rokah podjatij, fci jih. uporabljajo, medtem ko naj bo popravljalnima centralna, kot u.služnostno podjetje. Treba pa je misliti na to, da se dvigne stimulacija delovnih skupin z njihovim direktnim sodelovrojenl pri učinku )n zaslužku strojfv, n. NOVOGR.'\DN,IA ŽAGE KOČEVJE 1. Ža^a, za katero je bilo leta 1947. predvideno, da bo stekla v lotu 1948.. da bi tako izkoristili zrelo hlodovino v kočevskem bazenu, je poseki, ki so bili medtem izvedeni, delonia izgubila svoj prvotni nSimen. 2."Gradbeni progratrii ki je sedaj v delu, mom upoštevati spremembe, fci so nastale v surovinskem zaledju, "in mora gradnjo tega obrata prilagoditi sedanjim gozdnim zalogam" tesa in njihovemu izkoriščanju v dobi prihodnjih 10—20 Let. 3. Sedanje obratovanje na tej Žagi v nedograjenih objektih ne omogoča polnega in pravilnega izkoriščanja strojev tega sodobnega obrata. Ohrsjt ni piiSa-kovano rentabilen, kor skoraj nobeden objekt obrata- ni dograjen. ZatO' je potrebno ta obiat čimprej dogotoviti. i. Delo na izgnaidnji tego obrata je treba po.spe^i(i z dodelitvijo gradbenega tehrüka. k'i bo mogel predvidene gradnje tehnično strokovno izvesti. Nerazumljivo je, da se piisti taka velika gradnja brez gradbenega tehnika, ki bi se gotovo obilno izplačali, ko je veliko začetega, nodokonomcga dela. Tako se pa LiP poteg' svojega rednei^a dela muči brez primernega strokovnjaka z dnevnimi problemi. Varčevanje v tem pdimeru ne bo koristno. 5. Prostorno ilovnato zemljišče gradbišča žage in manipultacijsikih prostorov naj se oauši s površinsko kanalizacijo in z nagibom zemljišča (za kar zadostuje ze 3-^% nagiba). . 6.. Transport žag an eg a lesa na postajno skladišče bo najbolj racionalen s transporteirjem (pokritim). Industrijski tir za sedaj ne prihaja v postov. Mnogo bi stal, a verjetno se njegov položaj z ozirom na ramroj matiipulacijskih prostorov ne bi mogel tako določiti, da ne M ptillo do poipiravkov, kar bi stroSke povečalo. Ce se zgradi transporter, kar bo za sedaj najcenejše, bo najmanj zavrženega materiala in stroškov, če bo pomeje potreben industTijskt tir. l]t, GOZDNO-PASNISKE POVRŠINE ALI GRMISČA 1. Velike površine grmišč ni področju Roga, ki jih obdajajo državni gozdovi, je treba pogozditi oziroma vrniti gozdni kulturi, fci ustreza tlom in gospodarskim razmeram. Te površine so deloma služile za pašnik. V sedan jam Stanju, ko so obrasle z grmovjcin in drevjem, ne morejo slüäiti za paSnikc, a poleg tega jih ktnetijstvo očitno ne potrebuje, ker re izkorišCa ctnigih. boljäih pašnikov.' Pbčoisi se že po naravi spreminjajo v gozd Ro3m.ejit6v med kmetijskim in gozdarskim sektorjem je bila že izvišesna ter so bile kmetijstvu dodeljene potrebne pašniSke iti gozdne površine. t 2. Zaradi pogozditve in melioracije je treba te pOvriine, ki merijo čez 500 ha, vključiti v perspektivni plan pogozdovanja, na: podlagi katerega bi se potem izdelovali ietni plani pogozdovanja. Gotovo se bodo tu vloženi stroški mncgo bolje renlirali kakor na mnogih drugih površinah, ki se vkljiieujejo v pogozdovanje. 3. Obenem je treba za te površine razčistiti posestno stanje, ker za nekatere ni jasno, čigave so, Z ozirom na nekatere parcele izseljencev v Amerik) in odseljenih Kočevarjtv bo priporočljivo izvesti komasacijo. IV. POMLAJEVANJE IN IZKORIŠČANJE GOZDOV NA ROGU 1. Večji det teh gozdov, posebno onih, ki so nedavno nastali iz pragozdov, im.a ospravilno pjrebiralno strukturo. To izvira deloma iz tega, ker je Lu bukev večinoma prirodno močnejša in teži k enodobni obliki gozda, a jelka vzgojno šibkejša in se nagiba k prebiralni obliki go^da, z druge strani pa zaradi nesiste-maLičnih posekov, ki so to neuravnoteženost še povečali. To mairekuje prostorno tndividualine metode pri odkazovanju drevja, gojitvi in osLalem gozdnem gospodarjenju, 2. Ker bukev na jnnogih mestih iariva jelko, je treba fukaj dajati jelki prednost kot vzgojno šibkejši -vrsti. Zato je treba upotiabljati kombitiitane oblike SBČenj. Z ozirom na bukev bo ptrišla bolj v poštevoplodna sečnja, z osdrom na jelko pia prebiralna stenja- Na mestih, kjer bo Lreha zma.iijševati primes bukve, bodo priSle v pošlev sečnje v krogih z umetno podseivijo in podsaditvijo in kombinacije teh oh lik. Smreka se lahko goji le v visokih legah (800 m in več) v primed ali v majhnih čistih sestojih. 3. Odkazovanje naj se vrši tako, da se ne bo treba vracaiii na isto površino v roku, krajšem od 10—15 let (obbodnjita), kar je eden glavnih ukrepov za pra.vilno izkoriščanje in gojenje teh gozdov. Opaža se, da se ni dovolj pazilo na to. Tam, kjer je dovolj naraščaja, naj se 'Odstranijo defektoa, prezrela in zrela drevesa v ustrezni jakosti sečnje. Ker ni umestno dajati äablonska splošna navodila, je nujno, da dajejo inštruktorji na kraju samem gozda-rskemu osebju, ki odkazuje, ustrezna navodila. Nujno jo tudi, .da to osebje opravlja službo dalje časa v istem okolišu. 4. Pri izkoriščanju gozdov je treba posebno varovati jelko pred raojevanjem. Zato je treba spravilo čimbolj usmerit: na zimski čas, po snegu- Srednjedobna Kdra^va jelova drevesa je treba pri odkazovanju puščati, tudi če je bukov po-mladek in najrajčaj močan, da se tako poveča prirastek jelovine. Na vetru izpostavljenih mestih na.i se puščajo tehnično slabše bukve, ki jih ni škoda žrtvovati za,radi same zaščite. 5. Opaža se ponekod, da mt-njk'a jelov pomladek. Kljub temu, da. obstojajo enoletne mkdike, starejših skoraj ni. Miiljetija o vzroki hi so deljena. Nekateri strokovnjaki menijo, da divjad uniči jelov pomtedek. drijgi pa, da ije seme preslabo (degenerirano), ker izvira od preslarili jelk, ali pa da suša bolezen uničujeta jelov pomladek. Da bi se dognal vzrok, se "priporoča, da se ogradijo poskusne ploskve (ok. 10X10 do 25X 25 m) v rsKnih predelih tega gozda- Obenem naj se na nekaterih od leh poskusnih ploskev poseje jelovo seme iz drugih sestojev, Ö, Kjer prirodno pomlajevanje ni uspelo, naj se sestoji umetno pomlajujejo s podsetvijo jelovegti ali sn>rek»vega semena, ali pa naj se podsadijo smreke. Vnašata naj se tudi javor in. brest, ki tem rasiisčem ustrezata. Dobro bi uspevala i ud i duglflaija. V nižjih legah kuže gojiti tudi gaber in brezo (na podnožju Roga). 7. Veje in odpadki na seeišcih naj se spravljajo v velike kupe ali pa, posebno na slableir» in neobraslom zemljišču, raztresejo po vsej površini, pri čemer so ne sme pozabiti na nevarnost lubadarja in požara. Ne smejo pa se puščati cele, neobsokane krošnje in neurejena sočiŠča. 8. Za uspešno gozdarje.nje in eksploatacijo je potrebno ostvariti pogoje za naselitev stalnih delavcev. V ta namen je potvobna obnova naselij. Ni mogoče pri tem delu uspešno jiapreclovati z najetimi nestalnimi delavci iz Like in Bosne ali z ljudmi, ki morajo od daleč h/iditi na delo. To je problem c&lotne Kočevske, ki ga je treba obravnavati % merodajnim/ forumi. Direktor LlPa Kočevje ,lDŽe Žagar je zagotovil, da bo v sodelovanju z lokaJnimi faktorji pripravil ustrezni osnutek za tö vprašanje v zvezi z roškimi gozdovi. 9. Izgradnja ali dopolnitev pronnetne mreže v t&h gozdovih je posebno vpra-äanje. Nia.prfi.viti in nato vzporedno z gospodarjenjem izpopolnjevati bi bilo treba perspektivni plan "prometre mraže na oaiovi ekonomiötiosri izkoriščanja lesa. Gtwdne žaleznice ne prihajajo v poštev, pač p-a ceste in žicnice. Učinkovito in hitro zniževanje stroäkov se bo doseglo z notranjo izpopolnitvijo dovlaEruh cenenih poti, v kolikor jih nc bo mogoče v posameznih primerih nadomestiti z lahkimi Žičnicami. RsiČun rentabilnosti posameznih naprav in študij zniževati ja spravilnih stroškov je vedno umesten in nujem- To mora nujno spremljati delo eksploatitorjftv z upoštevanjem stalnih potteb gojitve in vu,rstva gozdov, ki zaJ\tevajo ustrezno mrežo gozdnih prometnih naprav. V, SPLOŠNA GOSPODARSKA PROBLEMATIKA KOČEVSKE I. Kočbvski je bila v vojiii mociio pri aa det a. Njena gospodarska osnova je v gozdarstvu, živinoreji, sadjarstvu in rudarstvu. Meirodajni či hitel ji bodo morali poskrbeti, da se bo z lastnimi silami in s podporo dvignila iz zaostalosti ter da v bodoče strokovni kadri in gospodarstveniki v življenju iti delu im Kočevskem ne bi videli le nevšečnosti. '2. Ntjjno je sodelovanje ijied kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaiki. V tem oziru se priporoča naši sekciji društva, da po svojih članih sodeluje na sestajikib agronomov in pri reševanju kmetijskih vprašanj, da bi se vzpostavilo pravilno medsebojno ravnotežje gospodarskih interesov in ukrepov. 3, Glede na, navedone gozdarske probleme je treba izpopolniti strokovne kadre s kvalitetnimi močmi. 4. Pomagati je treba obnovi nasčlij, da bi si n-a ta način zagoti^'ili stalno delavstvo, ki bi bilo življenjsko zainte-resiTMno na tem go^odarstvu. 5. Zaradi odsciitve bivSiii Kočevarjev iji izseljencev v Ameriko je treba raz-Sistiti nuioga posestna stanja. Podobno, tudi za razne agrarne skuprosi. Na podlagi tega je treba'izvršiti komasacijo ia arondacijo, posebno gtede na državno posest. 6. Za gozdove agrarne sfcu-pnosli ali za gozdove krajevnih ljudskih -dborov je treibfl.'postaviK strokovno upravo, da bi se moglo v njiho^t^em in;^resu z gozdovi sristematicno gospodariti. Omejiti je treba paämike in jim posvetiti več pažnje, da bodo lehko na manjžiK povrsiinah donaSati .več kakor sedaj velike, zanemarjene površine. Paäniki na absolutnih gozdriih tleh pa naj se sp^ ^menijo v gozdove. 7. Ni gospodarsko, Če s prodajo lesa izve-n lastnih gradbenih potreb skušamo kriti nezadostne uspehe kmetijstva. Na sploäno naj kategorično velja načelo, da spiadajo gozdovi pod upravo gozdarstva in da se kmetijskim in ostalim gospodarstvom dodeljuje les le po njihovi resnični potrebi. Možno je za trajne potrebo kitietijskih gospodarstev socialističnega sektorja izločiti v bližnjih gozdih posebne komplekse, v katerih bi gozdarsko strokovno osebje odkazovalo potreben les in drva na podkgi odobrenih letnih planov. Moramo do skrajnosti omejiti r^metavanje z lesom ia se usmerili na kritje stvarnih, uteimeljenih potreb. Preučevati moramo vse možnosti zamenjave lesa z drugim materialom in drv z drugim kurivom. 8. Priporočljivo 'hi bilo seitavitj monografijo celotnega gospodarstva Kočevske, pjedvsem s sodelovanjem agronomov in gozdarjev, ki naj bi podaäa tudi realna smernice za smiselno prizadevanje v raavoju bodočega gospodarstva. * Celotna, čeprav razmeroma kratka ekskurzija — in izorpn« diskusija, čeprav časovno omejena — je pokazala jiinogo zanimivostii in odkrila obil problemov, tako da je vse zadovoljila in dosegla postavljeia ci!j. Ponovno bila potrjena smotrnost takega načiaa sjrtJznavanja raznih objektov ter koris^. nost izmenjave Ätrokovnili izkušenj in mišljenj. Razumevanje na^ih resornih voditeljev v tej zvezi je bilo nagrajeno z uspehom. Priporoča''ae naäim področnim sekcijam druätva, da med ^vojim članstvom obdeJajo vtise in probleme z ekskurzije s posebnim ozirom na njihove razmere, kakoi jih je t;pr. zelo uspežno obdalaJa ptwtojnska sekeija na svojem sestanku 20. maja. K.očevsko-ribniška sekcija namerava podrobneje obdelati ^e probleme in sklepe ter čvrsto usmeriti svoje delo k njiho-vi ostvatitvi. Priznanje ji gre od strani našega društva, da je e temeljito strokovno pripravo in naaoniini pregledom dvignila uspeh tega poučnega potovanja. Društveni predsednik I n g. T u r k SMREKOVA^ GRIZLICA IN NAŠE IZKUŠNJE Z NJO Ing. Frsunjo V i t n i k (Kočevje) 1. Pojavljanje Zelo nevaren Škodljivec smrekovih gozdov v (nižinskih predelih Slovenijo je brej dvoma sim-eko-va grialica (Lygaeonematus abietum Htg), ime-novan:a tudi smreko vai o si ca ali smrekova listarica. Že dolgo vrsi» let napada in uničuje ta škodljivec smrekove nižinske gozdove, eno leto bolj, dnigo manj.* , Smrekova grizUca je 4,5—^ mm velika oaica. Na glavi ima par devetero členastih, ščetinastih tipalnic, s katerima üpa in voha. Telo je rumen o-•črne barv-e s svetlejšimi tiačkami na ovratniku in aredoprsjiL^ Noge so bledormnene. Razpetina kril znaša 12—14 mm. Smrekova grizlica roji konec meseca aprila ali v prvi polovici meseca maja. das rojenja je odvisen od vremena. Ob toplem, suJicm pomladnem vremenu se rojenje začne prej (konec aprila), ob hladnem in vlažnem pa pozneje (v prvi polovici maja). Najugodnejši Čas rojenja je v opoldanskih urah (10.—14. ure),- Smrekova griKlica odlaga jajčeca najrajäi na vzhodnih in južnovzhodnih robovih gozdov v vrhove smrekovih sestojev do 60 let starosti. Naijbolj so ogi-oženi 20 do 60-lethi sestoji, a napada tudi starejša drevesa. Napada močneje prečiščene in pretrebljene sestoje ter nadstojno drevje.' Samica snu-ekove griztice napraA^i na robu iglic mladih, poganjkov z zoimvlja.jočLh se napadov smrek-o-ve grizlice (Folo: EntomoloSki lavoJ, Zaitrcb) ^ dvomljiv, ker so tozadevno izvršeni poskusi pokazali, da aipnena moka na trdi zapredek sploh ni delovala. Izvršeni poskusi z grabljanjem stelje in posipanjem kupov z apn^no moko (čas poakusa -- mesec februar) so po-kaaaäi naslednji usp^h: a) Poskusna ploskev I - 3680 m^ - SS-letni čist smrekov sestoj, višina drevja 10—11 m; sestoj popolnoma izoliran od ostaJib anarekovth sestojev. Grabljanje stelje ja bilo otežkočeno zaradi korenin, Cteprav se sfcelja \ ■ (iglice, vejice) lü mogla docela pograbiti, so se tla z železnimi grabljami vendiar po celi poskusni ploskvi iiarahlo zrahljala. Apnena moka se je posipala po zgrabljenih kupih stidje in po celi ostali zrahljani poskusni ploskvi. b) Poskusna ploskev n — 3290 — 25-lel:ni smrekov sestoj, višina drevja 6—7 m, sestoj skozi več let zelo poškodovan. Tla na polovico ploskve čiata, na dru^ polovici poiiasla z mahom. Za grabljaaije stelje in zrahljanje zemlje je bilo porabljenih na ,vsaki poskusni ploskvi po 9 delovnih dni. Zat posipanje pa je bil& pcnubljenih na prvi poskusni ploskvi 375 kg, na dnigi pa 325 kg apneiie moke. Učiruek posipanj je bil popolnoma negativen, ker apuena moka na trdi bitinasti zapredek sploh ni d'Clovala.* 2. S kr o pil a* Za zatiranje smrekove grizlice so se od škropil, ki jih za časa bratenja pagosenic s posebnimi pripravami škropimio po iglicah drevja oziroma po škodljivcu, priporočale naslednje raztppine iti brozge: a) Petrolejeva emulzija: 101 petroleja, 151 vode in Ikg anazavega mila; b) apncno mleko: 3—5 kg apna na 1001 vode; c) 5—lOo/o drevesni karbolinej: 5—101 drevesnega karbotineja (arbo-rin in si.) na 1001 vode; Ö) 1,50/(1 tobačni izvleček z ma^vim milom: zmes raztopine 1,5kg tobačnega izvlečka z raztopino 1,5 kg' mazavega mila v 501 vode. Koristno lahko uporabimo tudi emulzijo natrijevega mila. Od navedenih insekticidov m zatiraiijfe smrekove grizlice drevesni kar-bolinej sploh ne pribajta v poštev, ker oamodi iglice in uniči mlade poganjke. Slabega učinka je petrolejeva emulzija, medtem ko Sta apneno~ mleko in bordoŠlta brozga sploh brez vsakega učinka. Brez posebnega učinka je tudi emulzija tobačnega izvlečka, hitro jo izpere dež, a razen tega mora biti prirejena v natančno določenem razmerju, ker drugače osmodi pogaiijke. Škropljenje napadenih dreves z navadnimi škropili se more vršiti z ročno prasUko, z navadno -ali avtomatično brhtno škropilnico, s prevozno škropilnico ali motorno brizgallco. Škropljenje z navedenimi insekticidi je brez učinka, ali pa je učinek slab ter skoraj nima praktičnega pomena za zatiranje snirekove grizlice. Škropljenje bi se morak) izvršiti v mjanjših nasadib, naraščajih aU na pijsa-meznih drevescih, nikakor pa ne na večjih gozdnih površinah. Škropljenje je na večjih površinah, kjer imamo zai razliko do sadjarstva zelo veliko število visokih dreves, iz gospodarskih in tehničnih ozirov nemogoče, ker bi za škropljenje ogrcanne' količine iglic in poganjkov potrebovali tudi velike količine vode, a razen tega je težko spnaviti tekočino do najvišjih vrhov dreves. Zato navedena škropila za zatiranje gozdnih škodljivcev, ne oziraje se na noben ali pa le prav slab učinek, niso prišla do večje praktične uporabe. * V Avstriji še delajo poskuse Rlede uporabnosti živega apna. 3. Prašila Praäil^ ^ kemični preparati v obliJu praha, ki jih s posebnimi pripravami (prasilkami) prašimo po drevju oziroma Škodljivcih Najvažhem ora ' hasü inseküddi so prebavni arsenski preparaü, v glavnem kalcijev in s^-čev arsenat, a pozneje tudi kontaktni insekticidi raztUh kemiöaih spoiiii z raznimi tovamiSkimi imeni. PraŠenje napadene smrekove kulture z ročno prašilko (Foto; Entomoloäki uvod. Zas/eb) Ker pa so ti insekticidi škodljivi za toplokrvne živali v gozdu, a tudi za, aame ljudi, a nekateri kontaktni insekticidi tudi za rastlinstvo, ae sedaj uporabljajo v obliki praha ali tekočine prepai-ati kloriranih bencolov, v glavnem mani preparat DDT (diklor-difenil-trikloretan), ki uničuje mrčes v prvi vrsti kontaktno pa tudi prebavno, je pa zai toplokrvne živali in rastlinstvo neškodljiv. Tekoči hisekticidi se v-pUnjajo pri izbmgavanju iz aviona zaradi visoke temperatm-e izpuinili plinov, ki izhajajo iz avionskega motorja; Preparaf DDT izdelujejo tudi naše tovarne pod imenom PantaJran Pepein itd, PraŠenjfi se lahko vrši z rožno, naihrbtno in prevozno motorno pra-šilko ali z avionom. Ročno prašilko laliko upoirabljamo le za praSenje posa- meznih drevesc, ali drevja v manjših skupinah do 2 m višine, nahrbtno prašiLko prav täko za manjše skupinö do 5 m višine, motorno praŠilko pa za sestoje do 25 m, a največ do 30 m drevesne višine, medtem iko je z avi-onom možno praaenje vsega drevja ne glede na višino in površino. Medtem iio ro^o in nalirbtno prašilbo lahio uporabljamo pri ugodnih ali neugodnih terenskih pogojih, moremo prevozno pražilko uporabljati le na I ravnem ali blago nagnjenem terenu. Uporaba aviona za pršenje pa je mogoča ob vseh terenskih i>ogojih z izjemo zelo strmih visokogorskili pobočij. S pnaisenjem insekticidov je postal avion v gpzdarstvu edino učinkovito sredstvo za zatiranje gozdnih škodljivcev. Prva prašenja aaradi zatiranja gozdnih škodljivcev so bila Izvišena v Srednji Evropi 1. 1925 v Nemčiji, 1. 1928 v PoljsJd in 1. 1930 v Italiji. V Jugoslaviji je bilo izvršeno prvo prašenje gozdov z avioni 1. 1932 v Bosni zaradi zatiranja gosenic s.iiirekovega prelca (Lyparis monacha).» Po osvoboditvi je bilo 1. 1947, 1948 in 1949 izvršejio prašenje gozdov iz avionov v Slavoniji zaradi zatiranja gobavca < Lymiantria (iispar), a L 1950 prašen je gozdov v SLov. in Hrvaškem Piimorju za aatiranje gosenic pinijevega sprevodnega pre! ca S preparatom DDT. V Sloveniji je büo izvršeno prvo prašenje gozdov z avioni maja 1936 v gozdnem predelu »Dobrava« pri Brežicah zaradi zatiranja smrekove gi-izlice. Ker je borba proti ajnrdtovi giizlici danes aitualen problem gozdarstva Slovenije, bi tu kratko opisali svojecasno v gozdu »Dobrava« izvršene zadevne poskuse zatiranja smreltbve grizlice z inaekticidl Vse priprave in poskuse prašenja je vodil Entomološki zavod poljedel-sko-go2!darske fakultete v Zagrebu, Pred samitn poskusom praŠenja se je s predhodnimi pripravljalnimi deli ugotovila biologija smrekove grizlice in faktorji, ki vplivajo ua njcn razvoj, Izrvršena so bila skozi daljši čas merjenja temperature zraka tn zemlje, vlage zraka in zemlje na poskusnih povi-šinah. Po smrekovih sestojih so bile postavljene kletke (insek-toriji) za lovljenje smrekovih osic. Insektorij ima obliko zaiboja brez dna, katerega -pokrov in stranice so-iz goste žiČne mi'eze. V insektorij se vlove osice, ko pridejo iz zemlje. Po številu ulovljenih osic v primerjavi s povr-äino insektorijev naj bi se ugotovila jakost napada osic. Prve pagosenice so bile opažene 7. maja. Ker traja brsteaje 3 tedne, je bilo prašenje določeno za termin, ko so že pagosenice v vseh smrekovih sestojih razvite in v polnem bratenju. Praženje smrekovih sestojev je bilo izvršeno iz aviona ter z motorno, hrbtno in ročno pragüko po starosti oziroma višini dreves. % ročno prašilfco so bila oprašeim drevesca v nasadih ia naražcajih, s hrbtno prašilko ndfoliko višja drevesa, kjer uporaba ročne prasilke ni več mogoča, z motorno prašiUto pribliŽDO srednjedobni -sestoji, a z avionom starejši višji sestoji 2a praženje iz aviona so bile doloČme na štiiih med seboj kolikor t»liko oddaljenüi oddelkih površine po 2 ha z drevjem starosti 42—82 let, zarasti 0,6—1. Te površine so im®le obliJto praivokotnika širine 100 m io dolžine 200 m Zaradi orientacije aviona so bile na vogalnih točkah na drevesUi pritrjene na drogih bele zastave 1 m^', a razen tega zaradi signalnega- ognja * Glei Sumarski lisi 1932. na vogalih pripravljeni visoki kupi dračja. Ji^vion je prašil v progi, široM 25 m in je površino 2 ha preletel 4krat s hitrostjo 180 km na uro. Za prašenje z motorno prašillio je bila določena po^usna ploskev 1 ha ter 2 poskusni [ploskvi po 0.50 ha. Sestoji na teh ploskvah so biJi staii 42—60 let, zarasti 0,9—1. Za prašenje je bila uporabljena motoma pra-Silka sistema Holder z motorjem DKW 462 ccm in 5,8 K. S. Motoma pra- Prašenje napadenega smrekovega sestoja z m&Loxno praäilko (Foto: EniDmtjloäki zavod, ZüsrrtVi) šilka je imela rezervoar, za 50 kg praška ter je pražila po cevi navpično navzgor v krošnje dreves. Medsebojna oddailjenost koles prašilke je znašala samo 0,95 m, tako da je bila vožnja v preredčenem gozdu mogoča. Motorna praäilka se je prevažala z eiiim konjem. Za vožnjo v gözdu so bile napravljene ulice z odstraaiitvijo vseh onih dreves, ki bi onemogočala aU ovirala vožnjo. Ulice so se markirale z obetjenirai palicami. Motorna praŠilka praši insekücide v širini 20 m in do višine srednje-dobnih dreves. Višina prašenja, ki je mogoča, je odvisna-od specifične teže praška. ' Prašenje s hrbtno prašilko je bilo izvrženo na treh poskusnih ploskvah na povrSini do 8 a. Razen tega je bilo v nekaterih nasadih ia naraščajih izvi^eno tudi prašenje z ročno prašilko. Za praženje so bili uporabljeni tile insekticidi: Mentol in Bohmnin, kalcijeva ar senata, M delujeta prebaivno. Efussan in Veiiadal, kontaktna strupa, ki sta bdi a pri tem poskusu pi'vikrat uporabljena. . 4. Kontrola in uspeh prašenja l>a ae ugotovi uspeh prasenja na zaprašenih poskusnih ploskvah, so bUe na vseh razprostrte, v doloEeni medsebojni oddaljenosti, platnen« plahte velikosti 2—4 Na te plahte naij bi padle poginule in eventualno aive gosenice in njihovi Iztrebki, Mlajše gosenice poginejo prej kakor stai'ejse, zato je po pojavu pagosenic važeai tudi začetek akcije prasenja. Zaradi zaatrupljenja smrekovih igüc z inaekticidom prenehajo pagosenice žreti, kar se vidi po ..padanju količine iztrebkov. Z vsakdanjim kontroliranjem plaht, t- j. z ugotovitvijo števila poginulih pagosenic in iztrebkov, naj bi se sklepalo o uspehu prašenja. Število rastprcötrüh plaht na poskusnih ploskvah je variiralo od 2—11 v razmerju vehkosti same ploslcve, Plalite so bile pritrjene na. vogalih na ok. 0.50 ra visokih količkih. Eiasen plaht so se uporabljale tudi miäce z eno nogo, velik^osti 1 m-. Mizica je bUa razdeljena na 25 kvadratov-. V vsaki, vrsti je bil na en kvadrat nalepljen lepljiv papir v raznih položajih tako, da da vseh pet lepljivih kvadratov, zloženih ob robu mi^iGe, ravno progo 5 kvadratov. (Glej sliko.) S štetjem mrtvih pagosenic na teh 5 kvadratih naj bi se izračunalo število ^u^^^fih pa^;ose-jiic na 1 m^. Vendar se te mizice niso obnesle, ker se je na papir prilepilo odpadlo igličevje in drugi odpadki ter točno štetje poginulih pagosenic in iztrebkov ni bUo mogoče. Razen tega je dež zmočil in zgubal lepljivi papir. Razen plaht na poskusnih ploskvaJi so büe izven teh na. oddaljenosti 150—200m postavljene tudi tkim, kontrolne plaiite površine 2,3 in 4ra. Kontrolne plahte so služile za primerjavo iztrebkov in števila najdenih pagosenic z onimi na poskusni ploskvi, ter v zvezi s tem za kontrolo učuika prasenja. Plahte so dnevno kontrolirali, prešteli mrtve in šive pagoaenice in podatke zabeležili v tabelo. Plahte so se po vsakokratni kontroli popolnoma očistile. Kontrolo plaht je oviralo neugodno deževno vreme. Od uporabljenih insekticidov je učinkoi-al najuspešneje, hitro in zelo dobro prebavni preparat Eohumin (na 1 ha uničenih približno 3,050.000 pagosenic"). Mentol se je izkazal kot blagi praŠeJj, ki je deloval samo tam, kamor je padel v več^ količinah (nia Iha uničenih približno 2,020.000 pagosenic). Uporabljane kontaktna preparata sta pokazala prav slab učinek. Preparat Efussan je imel najslabši uspeh pri uničevanju pagosenic (na 1 ha uničenih pribl. 290.000 pagosenic), a vplival je pogubno na vegetacijo v obče, ker so se posušili vsi mladi poganjki in podrastek, kamor je padel prašek. ta. Biološki način Pod biološkim načinom zatiranja razumemo zatii-auje škodljivca po njegovih naravnih sovražnikih. V splošnem uničujejo ptice veliko raznovrstnih gozdnih šicodljivcev, ne žro pa pagosenic smrekove grizlice,* ker * Gle; opombo št: 6. ima le-ta, kalcor je bilo že uvodoma rečeno, neprijeten duh po stenicah. Pagosenice smrekove grizlice pa žro kokoši. Pridne uničevalke pagoseaic smrekove grizlice so rjave gozdne mravlje (Formita ruf a). Glede parazitov smrekove gridice omeaija prof, Ž. Kovačevi d, da so znam najeadniki, od katerih bi prišli pri iias v poštev vrste rodu Microcryptus iii Pimpla inquisitor,^ a naijbrS ao še drugi paraziti, ki nam pa dosedaj še niso znani. Vsi navedeni načini ali poskusi zaüfanja smrekove grizlice, tako mehanični kakor kemični, nam ne pokazujejo možnosti, da na ta ali om način uničimo laJi vsarj oöevidno zmanjšamo tega škodljivca v nižinskih smrekovih gozdovih, ker zaradi razširjenosti smrekovih gozdov po vsem nižinskem področju Slovenije z nobenim od navedenih načinov ne bi dosegli popoinega uničenja ali vs^ trajnega znižanja, ali zmanjšanjai smrekove grizlice. Kot usp^no sredstvo aa uničenje oziroma omejitev smrekove griziice ostanejo edinole gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi, ia to: 1. Postopna odstranitev čistih smrekovih sestojev iz neprirodnih nižinskih rastišč do 500 m nadmorske višine; 2. primešanje listavcev v redke ali luknjičaste čiste nižinske sestoje snircke; 3. vzgoja listnatih, mešanih listnatih ali mešanih listnatih in igličastih sestojev a pilmeajo smreke v manjših skupinah v nižinskih gozdovih do 500 ozir. 600 m nadmorske višine. Zaltaj je pricakova/ti oziroma domnevati, da bodo navedeni gozdno-gosipodarsld in gozdnogojitveni ulcrepi pri zatiranju smrekove giizhce uctDkoTiü ? Smrekova grizlica napada smrekove sestoje v nižinskih predelih, kjer ni prirodno smrekovo rastišče, medtem ko ne napada smrekovih sestojev v višjih prirodnih legali, Smi'eka je v uasem področju izrazito drevo visokili planot in visokogorja. Smreka je glavna .toaa-akteristična drevesjia vrata tkim. smrekovega območja (Piceetum), ki se po vertikalni legi razprostira na prisojnih legah od 1000 ah 1200 m, na osojnih legah pa od 800 alt 1000 m nadmxjrske višine do višinske gozdne meje, V tem območju je uspe-vainje smreke optimiaino ter je tu smreka proti raznemu mrčesu, boleznim' in uimam tudi najbolj odporna. Dr, ing. Zlatko Vajda,navaja v razpravi: »Študija o .prirodini razširjenosti in rasü. smreke v sestojih Gorskega ko-tarja« (gumarski list 1933), da je spodnja meja smreke na področju Reke v nfl.dm. višini 584 m, v bosaTiskih planinah od 800—1100 m, v črnogorskem gorju 1200—130Om, na Stari planmi v Srbiji 1300 m, miedtem ko je v Alpah prirodna spodnja meja od 9Ü0—1200 m. V hrvatskem visokem gorju zastopana smreka se posiamič spužča povprečno do 477 m, medtem ko tvori sestoje od 672 m nadm, višine. Na področju Gorskega kotarja se nahajajo čisti smrekovi sestoji skoraj izključno s spodnjo mejo v itadm. višini med 600 in SOO m, ter le praw nepiaten del med 400—600 m. Iz prednjega je razvidno, da so čisti smrekovi sestoji ,v nižinskih predelih Slovenije po nadmorski viiini na neprimernem rastišču, S postopno premeno Čistih nižinskih smrekovih gozdov v čiste listnate, mešane listnate ali mešane listnate in igličaste gozdove s primesjo smreke bodo vzgojeni rastišču ustresajoči sestoji, s eimeir bodo odpadle poškodbe po smrekovi griahci, ki ne napada listnatega drevja, a v listnatih s smreko mešanih gozdih smreke sploh ne ivapada aU pa le prav malo, Glede premene čistih ali skoraj čistih nižinskih smrek&vih gozdov, ki jih je v Sloveniji približno 20.000 ha, je Glavna uprava za goiidarstvo v Ljubljani že izdala navodila po smernicah Gozdarskega iaistltuta Slovenije, 3 čimer bo teoretiSno rešen tudi problem zatiranja smrekove grizlice, a 'jjaloga operativnega gozdarstva hOj da to praktično postopno izvrši na terenu. DIE FICHTENBLATTWESPE UND UNSERE ERFAHRUNGEN IN IHRER BEKÄMPFUNG (Zusammenfassung) Dar Vorfasset beschreaht in der Ei^iführurig die Biologie der PJcIitenblatt-wespe ütid die von ihr verursachten Beschädigungen. Weiter stellt er fest, d-ass dieser Schädling in Slowenien im Jahre 1901 zum ersten Male bemerkt wurde, und zwar in der Umgebung von Brežice im Savetal, in einer reinen Ficbtenkuhuf, 160—190 m ü. d. Meeresipiogel. Die «rsprüngUehe herscheode Baumart dieses Niederungsgebiet^s war die Siideiehc (Quercus ptdunculata), die ab 1864 stark geschlägert und allioablich mit der Fichte ersetzt wurde. Der Sehädling hat sich seither aus den Niederungen des Savetals naeh allen Seilen lun stark verbreitet. woniiT der niedrige Standort den künstliclien Fichtenkuliurer nicht entspricht. Oer Verfasser macht uns bekannt mit der Bekänvpfutigsweise der Fichtenhl attwespe im Walde iDobrava« bei Breiice am Savetal. Im Jahre 1936 wurde eine Bestäubung der Fichtenbestünde sowohl miiiets eines Flug3euges wie auch mit einer Motor-, Rücken- und Handsprilze ausgeführt Es wird auch über die Resultate dar gut vorbereiteten und sorgfällig ausgeführten Beobachtungen be-riehtet, weihe die Vertilgungsakiicwi begleiteten. Als Bekämpftmgsmiittel wurden veracbiedene insekticido Stoife angewandt, von denen sich das Präparat »Bo-humiü« am besieji bewährt hat, während sich Kontaktgifte nicht als gut erwiesen haben. Der Verfasser erwähnt weiter auch verschiedene mechanische Mittel, die zur Vernichtung der Ficbtenblattwespe angewandt Werden können. Et kommt schlie'sslich zur Über^eugumg, dass in der Bekamptuiig dieses Schädlings weder chemisohe noch mechanische Mittel dauernd mit Erfolg bMittfüt wcirden können. Seines Er^achtens sind nur naturgcsetzlitA® w-äldbauliche Massnahmen erfolgreich. Er empfiehlt die allmähliche Entfernung der Fichte van allen Standorten uutorhalb 500 tn Meereshöhe, die Beimischung von Laubbäumen imd die Erziehung von gemischten Beständen. Er berichtet uns weiter über die untere Grenze de;r natürlichen Fichienverbreitung an verschiedenen Stajidorten in Slo-' wenien, Kroatien, Montenegro, Serbien und Bosnien und ist überzeugt, dass reine Fiehienwälder nur in den Bereich der natürlichen Standorte oberhalb 500 m J^leereshöhc gehören, TABLICE ZA KüBIRÄNJE DROBNEGA TEHNIČNEGA LESA Ing. Fran jo Sgerm (Ljubljana) Z izdajo jugoslovanskega, standarda (JS 1002) smo dobili predpise ,za izdelavo — poleg ostalih okroglih sortimentov — tudi aa droben tehmčnf les z natanthio doloceiurm dimenzijami. Ti drobni oki'Oglx sortimentL -po JS so: drogovi za hmeljnike, hmeljevke, trsno kolj^, koljfi aa sadno drevje, ročaji lopate in orodja, obroči ter palice. Praviloma sodijo v to skupino vsi sortimeiiti, tanjši od T cm premera a lubjem. Po svojih dimenzijah drogovi za hmeljnike ne sodijo v skupijio drobnega tehničnega lesa, kamor jih nvrgSa JS, temveč med drogove, ker imajo na tanjšem kraju debelino S—14 cm in dolžino 6—9 m. Nasprotno pa JS-izpušča iz svojega seznama drobnega tehničnega lesa fižoLovke oziroma preide, v kolikor jih nima za odpadke, ki sicer po svojih dimen zijali godijo med palice in hmeJjevke. SJednjič v jugoslovanskem stajadardu pogr^amo drogove za vodnjake. Razen iiatancnili dimenzij in ostalih pogojev, ki jih morajo imeti ti sor-timenti, je v JS določeno, da se vrši Jirodaja oziroma- dobava ter sortimentov po kosu. Vsekakor je res, da ima tak ruačiri obračunavaSija teh sortimentov bodisi pri poseku in izdelavi kakor tudi pri prodaji veliko prednost v svoji enostaiv.nosti, kar je menda tudi edini vzrok, da se je ta način v praksi tako uveljavil in ga je tudi J S iisvojU. Popohiornoa razumljivo pa je tudi dejstvo, da nam tako število, kosov v tem: primeru kakor tudi prostorni metri v drugem primeru ne dajejo pravilne predočbe o d'oloceni množini Ifesa. Če torej hočemo imeti pravilno predstavo o določeni množini posekanega lesa na kaki površini, ali pa če želimo vedeti pravilno proizvodno sposobnost gozdnega zemljišča oziroroa sestoja, bomo vedno iprisiljeni vso tisto množino lesa, ki je izražena v kosih ali prostoimh metrih, spreminjati v polne aU kubne metre, ker je le na tej osnovi mioŽJio vršiti vsa primerjanja, voditi statistike- in delati obračune gozdnih donosov. V ta namen uporabljamo razne tablice. Pri pregledovanju tablic raznih domačih iji tujih avtorjev nisem mogel nikjer najti taJdh tablic, ki bi po svoji enostavnosti in praktičnosti v popolnosti zadovoijevaile vse potrebe prakse za naštete drobne tehnične Sortimente, -izvzemši hmeljevke. Od vseh spredaj naštetih soiiimntov obstojajo dobre tablice od Cotte C Sum ar sko-tehnični prinionik, str. 140), uporabno le za hmeljevke dolžine 4—15 m in spodnjega premera (merjenega 10 cm nad mestom poseka) ^—14 cm. Nadalje obstojajo po Presslerju razširjene Cottine tablice tudi za. fižolovke (prekle),' To je tabela S, 10 in 11 PresslerjevÜi tablic v slovenski priredbi iz leta 1947. Pressler je vo tablico ŠL 10 je prevzel tudi ing. A. Šivi C v svojo knjigo »Poljudno navodilo ža merjenje lesa« na strani 3 S. Poleg Cottinih in Presslerjevih tablic obstojajo še Schiibergove tablice na jelko, smreko in bor, za dolžina 3—20 m in premere, merjene 1 m od debelejšega kraja, 2.5—14xm s M cm debelinsko stopnjo, ♦ * Gle.i Grundner-ScliwappDch jiMafisentafeln« sir. 120, 121, /. iyiUjfi,. Glede natančnosti ni potrebno posebej poudariti, da, so Schubergove tablice natančnejše od Cottinih oziroma Pressler j evih. Cottme in Presslcr-jeve tablice veljajo naiareo za tri drevesne vrste skupaj, to je za jelko, amreko in bor, ra.edtani ko Sehubergov« tablice upoštevajo vsako drevesno vrsto posebej, kar je seveda pravilnejŠe. Zato so Schubergov« tablice pravilne jše, natančnejše. Morda bi se Schuber^ovim tablicam. laliko ugovarjalo le to, da bi lahko šle z dimenzijami šei nekoliko niže, to je pod 2.5 cm pre-' mera in pod 3 nn dolžine, tako nizko, da bi zajele premere od 1 cm. navzgor in od 1 m višina dalje. Tako izpopolnjene Schubergove tablice bi bile zato popolnejše in bi pridobile Še veČ na svoji vrednosti. Naslednja tablicai ki obstoja, je tablica za trsno kolje od Presslerja. Vendar pei t^ tablice v obliki, kakor so v spredaj navedeni knjigi priobčene pod tablico št. 6, niso nporaibne glede na sedaj veljavjie noye predpise po JS. Izdelane so namreč le za dolžino 2,S0 m in za zgornje pramere 2, 3, i in 5 cm, Za ostale Sortimente pa mi ni znano, vsaj ne iz do danes dosegljive literature, da bi obstojale kake praMiČne in dovolj natančne tablice.. V kolikor pa obstojajo take tablice, so silno površne in pomanjkljive, kakor r^ pr, v bivšem »šumarskem kalendarju« a,Ii pa v Wappes »Wald und Holz«; I. del, atr, 430 in 431. Tukaj so tablice sestavljene po debelinskih in dolžinskih laaredili, a telesnina je izražena le v celih m', redkeje na eno in ■ še redkeje na dve decimalki. Nekatere teh tablic dajejo takšen, vtis, kakor bi bili drobni tehnični okrogli sortimenti manjvredni, prvič ker jim je cena nižja od drugih sor-timenbov, drugič pa, da se zaradi tega mora tudi telesnina izkazati z mjanjšo natančnostjo oziroma bolje "rečeno manj natančno kakor za druge sor-Üraente. Od vseh naštetih tablic so glede -mai predpisane dimenzije po JS edino uporabne Schubergove kubne tablice in veljajo hkrati za najnatančnejše tablice, Tudi Cottine oziroma Preaslerjeve tablice so za Hžolovke in hme-Ijevke uporabne, toda natančnost je že nekoUko manjša, medtem ko se vse ostale tablice ne morejo priporočati. Za ostale okrogle brezvi-he Sortimente (razen fižolovk in hmeljevk) so uporabne in primerne tudi »Mnogokratue kubno-temeljnične tablice«, vendar so te za širšo uporabo v praksi manj primerne, ker je namreč določanje telesnine združeno s preračunavanji in je.zato dana večja možnost za napačne rezultate. Da bi se izognili temi napakam in da bi izpolnili vrzel, ki vlada sedaj v praksi zai-adi pomanjkanja primernih praktičnih tablic za razne drobne okrogla tehničrue Sortimente, sem skušal s sestavo 6 tablic to ponia>njkljivost odpraviti. Te tablice so: tablice za trsno kolje, tabüce za kolje za sadno drevje, obroče, držaje za lopate, držaje za orodje ter palice, Glode na rmlične predpisane dimensje teh eortimentev gem sestavil te tai»Iice ločeno za posamezne sortimea^te zaradi boljše preglednosti in večjega poudarka na posamezne Sortimente. Seveda bi lahko sestavil samo dve ali tri tablice namesto šest, ker bi pridobile nekoliko na preglednosti in deloma tudi na praktičnosti, vendar sem se rajši zaenki-at iz zgoraj navedenih razlogov odloČil za sestavo ločesnih tablic po sortimentih, Zaradi neznatnih velikosti teh sortimcntov so vse telesnixift izračunane za 100 kosov z natančnostjo dveh decimaUc; to je namreč z isto natančnostjo, s katero računamo telesnin© ostaiim okroglim sortimentom. Premeri 30 vaeti v predpisanih mejah z debelinsko stopnjo^ cm. Dolžine 30 vzete prav tako v predpiaanih mejah oziroma za predpisaine dolžine, ali pa z decimetrsko dolžinsko stopnjo. Da bi bili rezultati v vseh tablicah približno enako naitančni, kakor so rezultati za kubiranje ostalega okroglega lesa,, sem vzet debelinske stopnje po M cm. To sicer ni predpisano po standardu, vendar sodim, da je tak način merjenjai pramerov za tanke okrogle Sortimente upravičen, posebno še, ker se rezultati najiašajo nai 100 kosov skupaj.'" t Trs no kolje (okroglo, brez vrha). Kapniki veljajo za najboljše trsno kolje, predvsem pa je uporabna V ta nameü smreka, ker trajai dalje od jeike, ki navadno začne ti'otuieti 2 vrha. S. ÖrcfliöJtj 4,0 4.5 5,0 5,5 6,0 " 6,5 7,0 mJ z« 100 kosov_^ 0,16 0,20 1 0,25 0,30 0,35 0,41 0.48 1,50 0,19 0.24 0,29 0.36 0,42 0,50 0,58 1,80 0,23 0,29 0.36 0,43 0,51 0,60 0,69 2,20 0,28 0,35 0,43 0,52 062 0.73 0,85 2,50 i 0;3i 0,40 0,49 0,Š9 0,71 0,83 0,96 * Opravičljivost takega postopka je uiemeljena ua osnovi rezultatov primerjave vrednosti 1 Tft' okroglega lesa in 1 m^' n. pr. trsnega kolja. Če vzamemo srednjo velikost trsnega kolja. 0 5,5 cm, ] = 2,20 m, iraa 100 kosov tega kolja 0,52268 rnä V 1 m» jire torej 191 kosov. Po ceniku GDLI ix 1. 19,50 stane 1 trsni kol zgornjih dimenzi j 6,39 dia Torej velja 1 m»: 191 X 6.39 1220,49 din. Od okroglih sortimentov imajo viSjo ceno le vsi hlodi za hirnir, hlodi za luŠčenje trdnih listavcev, hlodi za žaganje hrasta kvalitete A in kvaliteta B 0 nad 70 cm Icr hlodi jesena, javora in oreha. Črnega gabra in borovi in. hrastovi piloti dolžine nad 5 m in hrastov gradbeni les. Vsi osiah sortimenti, a ti so mttogo-slevilni, imajo nižjo ceno. Celo rcsonetncna hlodovina, smreke in jelke je o&nejša. Smrekovo tr^no kolje-ka-ptiiki 50 zelo trpežni in po podatkih Medveda Jakoba iz Pisec, ki jih ima v uporabi Že 38 ief, bodo trajali še najmanj 10 let. Ce predvidimo, da ostalo okroglo kolje vzdrži okoU 8 let povprečno [kar je že zelo veliko^, a smrakovi in jelovi kapniki povprečno 40 let, f, j. petkrat dalje, »olem hi loüieno sledilo, da je 1 m» takega kolja tudi petkrat več vreden, kar bi znašalo ok. 6100 din, V tem primeru imajo le trije sortimenti razreda F vet jo vredncwt. Vkljub temu, da so proizvodni stroški drobnim tehniSnim sortimentom večji kakor osialira debelejšim sortimenttim, je iz tega primera lepo razvidno, da ima jo tudi drobni tefenični sortimenti Domcrabno vrednost. Ogromno količino takih kapnikov pustimo letno propasti v gozdovih, a za trsno kol je uporabljamo ogromne količine raznega žaman ja in oepanega lesa in jelke, to je prcdvsejB orvovrstnega-celuloznega lesa. Za oskrbo c&luloznih tovarn pa moramo zaradi tega sefcaEi mnogo in mnogo tisoč m' lesa več, kot bi bilo aicftr potrebno. AJi ni I0 ogromna gospodarska škoda? Dobro bi bilo, da nam lesna indtistrija pokaže to v Številkah! ' Najprimernejša debelina za trsno kolje v sredini je 4—6 cm. dolžina ^ pa 1,2&—2,50m. Kar je debelqse in daljše, je napraktičuo. Od ostalih drevesnih vrst prihajajo v poštev: domači kostanj, robinija in hragt. Debelina kolja se meri ^v sredini v -obeljenem j^tainju. Debaliim na taujaem kraju raoTa biti najmajnj 3 cm. Dovoljena razlika po dolžini je 5 cm. Kolje za sadno drevje je 'okroglo, obeljeno, sredinskega premera —10 cm, dolžine 1,50—2,50 m, na debelejšem kraju koničasto. Uporabljajo se iste drevesne vrste kakor za- trsno kolje. Scfid.pr, cm 1 5 5,5 6 6,5 . 7 7.5 8 8,5- 9 9,5 10 m^ z a 100 kosov 1,50 0.29 0,36 0,42 O.äO 0.58 0.66 0.75 0,85 0,95 ; 1,00 1,18 1,60 0,31 0,38 - 0,45 0,53 0,62 0,71 0,80 0.91 1,03 ! Ifl3 1,26 1,70 0,33 0.40 - 0,48 0,56 0 65 0,75 0.85 0,96 1,08 1,20 1,34 1,80 0,35 0.43 o'si 0.60 0,69 0,80 0,90 1,02 1,15 1,28 1.41 1,90 0.37 0,45 0.54 0 63 0.73 0,84 0,96 1,08 1,21 1;35 1,49 2,00 0,39. 0,48 0,57 0,f)6 0,77 0.88 1,01 1,13 1,27 1,42 1,57 2.10 0,41 0 50 0,59 0.70 0.81 0.93 1,06 1,19 1,34 1,49 1,65 2,20 0,43 0,52 0,62 0,73 ,0.85 0,97 1,11 1,25 1,40 1,56 1,73 2,30 0,45 0,55 0,05. 0,76 0,89 1,02 1,16 1 31 1,46 1,63 1,81 2,40 0,47 0.57 0.68 0,80 0,92 1,06 1.21 1,36 1,53 1,70 1,88 2,50 0,i9 0,59 0,71 0,83 0.96 1,10 1,26 1.42 1,59 1,77 1,96 Drogovi za vodnjake so smrekovi, beljeni, premera od 4 cm navzgor in dolžine od 2 m naprej. ■doljn^ 4 4,5 5 5,5 j ' 6 6,5 7 7,5 8 8 5 9 9,5 ! 10 3 0,25 0.32 0,39 0.48 0,57 0,66 0.77 0,88 ,1.01 1,13 1,27 1,42 1,57 2,5 0,31 0,40 0.49 0.59 0,71 0.83 '0,96 1,10 1.26 1.42 1,59 1,77 1,96 3 0,38 0,48 0,59 0,71 0,85 1,00 1,15 1.33 -1,51 1,70 191 2,13 2,36 3,5 0.44 0,56 0.69 0,83 0.99 1,16 1,35 1.55 1,76- 1,99 2,23 2.48 2,75 4 0-50 0,64- 0,79 0.95 1,13 1,33 1.54 1,77 2,01 2,27 2,54 2,34 3,14 4.5 0.57 0,72 ■0,88 1,07 1,27 1,49 1.73 1,99 2,26 2,55 S,86 3,19 3,53 5 0.63 ,0.80 0.98 1,19^ 1,41 1,66 1,92 2,21 2,51 2.84 3,18 3,54 3,93 5,5 0,69 0,87 1.08 1,31 1,56 1,83 2,12 2,43 2 76 3,12 3 50 3,90 4 32 6 0,75 0,05 1,18 1,43 1,70 1,99 2,31 2.65 3,02 3,40 3.82 4,25 4,71 6,5 0,82 1,03 1,28 1,54 1,84 2,16 2,50 2,87 3,27 3,69 ■ 4,14 4,61 5,11 7 0,88 1,11 1,37 1,66 1,98 2,32 2,69 3.09 3,52 3,97 4.45 4.96 5,50 7,5 0,94 1,19 1,47 1,78 2,13 2,49 2.S9 3,31 3,77 4,26 ^4,77 5.82 5,89 8 1,01 1,E7 1,57 1,90 2,26 2,65 3,08 3,53 ■4.02 4,54 5,09 5,67 6,28 Držaji za Lopate so iz drobnega okroglega, lesa debeline 4—8 cm in dolžine 1,30—1,50 m, Ročaji za orodje debeline 3—8cm, dolžine od 0,25m navzgor. ^^Pfemsr m doli. 3 3,5 4 4.5 B 5,5 a 6,8 7 7,5 8 0,20 0,01 0.02 0.03 0,03 0,05 0,06 0 07 0,08 0,09 0,10 0,30 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0,07 0,08 0,10 0,12 0,13 0,15 0,40 0,03 0,04. 0.05 0,06 O.OS 0,10 0,11 0.13 0,15' 0.18 0,20 0,50 0,04 0,05 0.06 0,08 0,10 0,12 0,14 0,17 0,19 0,22 0,25 0,60 0,04 0,06 0,08 0,10 0,12 0,14 0,17 0,S0 ,0,23 Oj27 ■0,30 0,70 0,05. 0,07 0,09 1 0,11 0,14 0,17 0,20 0,23 0,27 0,31 0,35 0,80 0,06 0,08 0,10 0,13 0,16 0,19 0,23 ■ 0,27 0,31 0,35 0,40 0,BO 0,06 0,09 0,11 0,14 0.18 0.21 0,25 0,30 0,35 0,40 0,45 1,00 0,07 0,10 0,1S 0,16 0,20 0,24 0,28 0,33 0,38 0,44 0,50 1,10 0,07 0,11 0,14 0,17 0,22 0,26 0,31 0,37 0,42 0,49 0.55 1.20 0,08 0,12 0,15 0,19 0,24 0.29 0,34 0 40 0,46 0,53 0,60 1,30 0,09 0,13 OlG 0,21 0,26. 0 31 0,37 0,43 0.50 0,57 0,65 uo 0,10 0,13 0,18 0,22 0,27 0,33 0,40 0,46 0,54 0,62 0,70 1,50 0,11 0,14 0.19 0.24 H— 0.29 0,36 0,42, 0,50 0.58 0,66 0.75 O b r a č i 30 droben okrogel Sortiment srediiiBkega premera 3—5 cm, dolžine Qd 2 m navzg'or, Upcuiaibljajo se v ta namen lealta, vezovec, gaber, jesen in domači kostanj z lubjem. v PfBin. aoXc"' m \ 2 2.5- 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8 3 0.14 0,18 0,21 0.25 0,28 0.32 0,35 0,39 0,42 0.46 0.49 0,53 3,5 ■ 0,19 0,24 0,29 0,34 0,38 0,43 0,48 ,0,53 0,58 0,63 0,67" 0,72 0,77 4 0,25 0.31 0.3B 044 0,50 0,57 0.63 0,69 0,7& 0,82 0.8ß 0,94 1.01 4,5 0,32 0,40 0,48 0,56 !0,64 0,72 0,80 0,87 0,95 1,05 1,11 1,19 1.27 5 0,39 0,49 0.59 0,69 0,79 0,88 0,98 i.oa 1.18 1,28 1,37 1,47 ■1,57 Palice 30 droben okrogel les, premera 2^-i cm, merjen z lubjem V oddaljenosti 30 cm od debelejšega kraja, dolžine 1,10—1,30 m. To so poganjki iz fianjev domačega kostanja, hrasta, jesena, drena, Češnje, vižnje in leske. Premer cin 100 kosov trna m^ 2 3 4 doU. 1,10-1.30 0;02 0,04 - 0.08 Hmeljevke. — JS ne ustreza popobionia naamerajn, ki vladajo v Savinjski dolini. Tam so namreč potrebft za sledeče velikosti hme-Ijevk: snu-eka, merjena 1 m od debelejšega kraja, premera 5,5—9 cm in od 5,5 ni dodžine dalje. Dopustno je tudi lOi/o hmeljevk med 5 in 5,5 m dolžine. Jelov« hmeljevk« morajo biti iste debeline kakor smrekove, a dolžina mora biti od 6 m navzgor. Dopustno je lOo/o jslovih limeljevk dolžine 5,5 do 6 m. Nag več j a dopustna dolžina hmeljevke je 9 m. Hmeljevke a) Smrekove (Schuberg) Visi rta Premer merjen I m Iznad debelejšega krafa v 5 5,5 ri.5 1 ' 7.5 8 8-5 9 9.5 m 100 koso v i rri ä m3 ' 6 0,67 0,81 1 7 0.78 0,93 1,10 1.27 v f j • 8 0,92 1,09 1,27 1,45 1,66 1 1.89 I 9 1,08 1,27 1,46. 1,66 1,88 3,14 2,43 2,75 3,OS 3,43 10 1.24 1.44 1,65 1,86 i 2,11 2,40 S,72 3.06 3,42 3,79 b) Jelka ! (po Schubergu) ■ ViSina l>remer merjen 1 m nad debelejšim krajem v . 5 5.5 6 6,5 7 7.5 8 8,5 9 9,5 m 100 kosov ima m5 " 6 0,69 - U,85 7 0.81 0,97 1.14 1,32 8 0,95 > 1,12 1,30 1,50 1,72 1,95 9 1,10 1.29 1.49 1,70 1,94 2,20 2,50 2,83 3,16 3.51 10 1.26 1.47 1.69 1,92 2,19 2,47 2 80 3,15 3,50 3,87 ŠKODA PO SNEŽNEM PLAZU NA SNEŽNIKU Viljem Kindler (Šempeter na Krasu) Kroiiifea snežniških gozdov ne beleži, da bi se bil po pobočjih Snežnika sprožil snežni plaz in povzročil niže ležečim bakovim sestojem škodo. Snežne plazove na tem področju ugotavljamo šele letošnjo zima. Prav gotovo že dolgo let ni pokrivala Snežnik tako debeJa plast snega kakor letošnjo zimo. Obilne padavine letošnje zime so nagomilile na vrhu. Snežnika ogromne mase snega, ki so se nekako zadnje dni februarja ali prve dni marca sprožile z vrba in v obliki plaza zdrknile pO' ozkem žlebu v niže ležeč bukov sestoj. Ta snežni plaz je v svoji divji sili odnesel s Skoda po plazu v bukovem sesi&ju — oddelek 35 v revirju Mašun seboj vse, katr mu je stiaflo na poti. Kakšna, snežna masa se je utrgala z vrha Snežnika, nam je dokaz goljava na površini 4 ha, ki je nastala po tem plazu, čeravno raadaJja, od vrha (plaz ee je utrgal z Malega Snežnika, 16S8 m) do bukovega sestoja (nadmorska višina 1400 m), ni velika. Bukov sestoj, ki ga je zadela ta nezgoda, vsebuje drevje pfsne debeline od 25 cm do 40 cm. Naj nikogar ne iznenadi, da pripisujem tolUtano važnost snežnemu plazu na področju Snežniškega masiva, čeravno je v primerjavi z neštetimi plazovi, ki se vsako leto panavljajo v naših Alpah, neznatna. Za razmere in konfiguracijo terena na Snežniku je veUke 'Važnosti škoda po plazu na površini 4 ha in uničenje 1000 m'' bukovega gozda. Da podam nazornejšo sliko Snežnika tudi tistim,, ki tega terena ne poznajo, hočem im kratko orisaü vegetacijske pasove na njegovem območju, Po pobočjih Snežnika (nadmorska višina Velikega Snežnika je 1796 m) in nižjih vrhov vse tja do nadmorske višine 1300 m se raztezajo mešani sestoji jelke, smreke in bukve. Čim više ae vzpenjamo, tem bolj prevladujejo čisti bukovi sestoji in ie v globokih dolinah, ki ao izrabita mraziSča, prevladuje smreka, ker le ta lahko kljubuje aurovim, klimatskim razmeraan, Skoraj tik pod sam vrh sega bukovina, skupaj z ružev-jem. Sam vrh je brez drevja in grmičevjai in moli svojo pleäo tja v sinje nebo. Kakšnega ogromnega z^citnega pomena so tudi aa. področje Snežniškega masiva obrambni gozdovi, nam najbolje dokazuje primer letošnje rime- Da ni bilo praivüno ravnano z zaščitnim bukovim sestojeim in da je bil ta podvržen močnemu izkoriščanju, se katastrofa po plazu ne bi omejila samo na površino 4 ha in na uničenje 1000 m' bukovega lesa, temveč bi v svoji divji sili pokončala in uničila tudi i\iže ležeče lepe mešane sestoje. Vzdrževanje oziroma ostvaritev gozdoi? do njihove naravne meje je pogoj za. obrambo proti snežnim plazovom. Sicer niso izključeni plazovi tudi v redkih, enodobnih sestojiii, ki ležijo na strmiii in gladkih pobočjih, vendar ' je to že izjema. Čit» bolj rasnodobjii so sestoji, tem večjo varovalno moč imajo proti plazovom. Zato je potrebno, da v predelih, ki so izpostavljeni nevarnosti, snežnih plazov, gojimo prebiradne gozdove. Ker obstojajo sestoji, ki se nanavno pomlajujejo, je stremeti za tem, da se pomlajevanje -vrši samo naravno, O kalcšnih sečnjah na golo in podobno tu ne more biti govora. Ako pa že pogozdujemo kakšne take golioave aJi redko zaraslo površino, tedaj moramo äkrbno v^ovatt vso floro, ki jo najdemo na takili površinah, Na pogozdenih površinah naj se drevo vzgaja tako, da postane krepko in odporno. S primernim skupinskim naravnim pomlajevanjem je treba enodobni sestoj pretvoriti v rajmodobnega. Kakor se moramo ogibati enodobnim sestojem, tako monaono tudi stremeti zeu t-em, da v takih predelih zavlada mešan gozd, ki je proti plazovom mnogo odpornejši. V strmih predelili planinskega Krasa je obramba pred snežnimi plazovi en iiaalog več za prebiralni način gospodarjenja z' gozdovi in dosledno uveljavljanje gospodarjenja po strogih gozdnogojitvenih vidikih. Strokovni izpiti iz goz^itJskft stroke za naziv nitiiii gozdarski inietJir< se bodo pnSeli dne 3. decembra 195}, pri Glavni \tpravi za gozdarstvo LRS v ■tjubljani. Strokovni izpiti iz sozdarske stroke za naziv > ni i ji gozd ar tki tehnike se bodo pričeli dne 10, decembra J951. istotam. Prijir^'e je trehti poslali izpitni komisiji za gozdarsko stroko pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS najkasneje do 20, novembra 1951. Prijava mora biti na pred-pisattem obrazcu, overjena-od nadrejene, ustai^ove in ji morala biti priložena opis strokovnega dela s kritičnimi pripombami (ali /la samostojna strokovna i-azprava) in overjen prepis dekreta o prenedbi u .tedanji naziv. Glavna upravi za gozdarstvo LRS ING. TOSKA BAVNIK Sele nedavno, je stopila, v vrste gozdarskih strokovnjakov prva Slovenka z diplomo gozdarskega inžanirja. To je bila tova-rišiea ing. Tosk^ Ravnik, kj je ob začetku letošnjega lata po končanih študijah nastopila službo pti Gozdni upravi v Bohinjski Bistrici- S pos&bnim veseljem smo takrat vsi pozdravili prihod tovarišice Toske med nss, ko se je odločila, da kot hčerka slovenskega gozdarja ing. iFraaia, Ravnika . svoje delo posveti napredku slovenskega gozdarstva. Ljuheizen. do Slovenije je (ovariäico To-sko Že kot otroka in pozneje kot Študentko vedno znova zv&bljaU, da je iz Bosne in po^zneje iz Hrvaške, kjer je živela in študirala, obiskovaJa svojo ožjo domovino, njen^ gozdove in planine, ki jüi je tako zelo vzljubila. Ko je bila postavljena Za pomočnika lerfa Gozdiie uprave v Bohinjski Bistrici, se ji ja končno izpolnila goreča želja, da bi žive(a ia v svoji stroki delala 2im bliže svojih ponosnih gorskih vrliačev. Totla brezobzirni slučaj je neiz-prosno terjal od tovarišice Toske najvišjo ccdo kot plačilo aa izpolnjeno žaljo in za neksj srečnih mesecev,'ki jih je, poglobljena v strokovno delo. preživela v družbi s s svojimi ljubljenci; sloven&k-imi gozdovi in planinami. Na vrtoglavi strmini je tovarišici^Toski spodrsnil koirak Še; prav v začetku njenega vzpona k spoznavanju narave in njenih zapletenih zakonitosti, ki so jo tako mikale. Mlada, še neizkušena dekJiška roka našo dra^e Toske je omahnila mrtva, ko je posegk v plammsko steno, da bi si iz zakladnice naših naravnih l&poi, ki jih je tako zelo cenila, vzela dragulj in si na prsi pripela planiko, Rri izvrševanju svojega poklica se je letos 23. avgijsta na strminah Raii-tovca smrtno ponesrečila ing. Toska Ravnik, Z njeno smrtjo smo iitgubili mladega gozdarskega strokovnjaka, ki je veliko obetal. Njena Ijubezfcn do izbranega poklica, ojM-ta na temeljito strokovno izobrazbo, in njene posebne osebne ^osobnosti so vsakomur, kdor je poznal splošno priljubljeno tovariš i co Tosko, vzbujale upmvi£cno" pričakovanje, da bo prav gotovo veliko doprinesla k nasiin naporom za .napredek gozdarstva. Študije je končala preteklo leto kot eaa med prvimi iz-virst svojih sošolcev. Ni pa se odlikovala le kot dobra študentka, ampak je bila vedno mod prvimi tu'di pri-delu mladinskci organizacije na fakulteti. Kot članica in večkratna funkcionarka ljudske mladine je s svojo iniciaitivo 'in osebno delavnostjo poleg uspešnega študi>a dosledno vzgledno opravljala svojo nalogo mladega borca za socializem, za katero se je pogurono odločila že takrat, ko je stopila v vrste Narodno osvobodilne vojske. Pri vseh večjih mladinskih akcijah je soddovala: pri grädnji proge Samac—Sarajevo, pri gradnji študentskega naselja in drugod, kjer je kot zavedna mladinka pomagala graditi nagemu ljudstvu lepšo b'odocnost. Ce Toskc Iii bilo poleg, so jo vsi pogrešali in spraše.vaJi za svojo priljubljeno tovarišico. ki si je s svojim privlaEnim Jnačajem povsod racd ljudstvom in posebno še med zavednimi ,mladijici na^la veliko prijateljev. Bila je svete! lik Kävednö mladinke. Za svoje zasluge v borbi jc bila odlikovana z redom za zasluge za narod ki ga je s ponosom in tudi vedno zasluženo nosila. Ko smo našo drago Tosko položili k zadnjemu počitku na Bledu, kjet jo bodo straäili ponosni vrbovi naših planin — njeni ljubljenci — takrat smo se zadnji£ prepričali, kako zelo je bila priljubljena ns le med gozdarji, ampak "tudi tn&d ljudstvom, ki se je v velikem Številu ptislovilo od naše tnladc go-zdarke, tovarišice Toske. Veter, ki pihlja z Ratitovca, mehko boža cvetje na Toskini gomili, kot bi se hotel oprostiti pred njo in pred nami za bridko krivico, ki jo je Ratitovec .z njeno smrtjo napravil lijcj in nam, ki smo jo poznali in cenili. —n —r. , . SODOBNA VPRASAN4[A KAKO NA SVETU GOSPODARrjO Z LESOjM Oddelek, za gozdarstvo in lesno in dustrijo pri FAO (posebni ustanovi Orga-niüadjc združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) dobiva, informacije in siatisticno gradivo iz preko 100 držav in tertiorijev. Za 56% skupne količine svotovno proizvodnie lesa so znane podrobne nacionalne statistike, za ostalih 44% se proizvodnja in potrošnja še vedno ocenjujeta po bolj a.U manj posre-č&nih povprečjih glede na posek, potroänjo, promet, izvoz itd. Seveda pa tudi statistike posameznih drŽav Se niso popolne, ker. zlasdr mala gozdn.a gospodarstva nikomur ne javljajo, najveekrat pa tudi sama ne merijo posekanega ali porab-Ij^mjCga lesa. Ve pa se vsako leto več, tudi to je za svetovno lesno gospodarstvo napredek. Po leži presega v svetovnem merilu proizvodnjo lesa samo premog, vse druge osnovne surovine količinsko zaostajajo za lesom, V letih 1946/47 je znašalu. sve:tovrui proizvodnja premoga....... 1222 mili j. ion lesa ......... S40 „ ■ „ žita . . ........ 474 ., „ (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, riž) surovega olja...... 383 ,. jekia......... 121 ., ., teksiiinih'surovin .... 9 ., ,, (bombaž, volna, juta, konoplja, lan. svila) Izkušnje z raedtiarodnimi statistikami lesa kažejo v zadnjih letih, da se morajo narodne statistike izboljšati" vskladiti se m-orajo mnoge definicije glede vrst lesa, sortimcntov in enot mere, da bi .se olajšalo preračunavanje na skopni imenovalec in da bi se omogočile primerjave. Podatki, ki se lu navajajo, so bili objavljeni v Yearbook of Forest Products Statistics — 1950 in se nanašajo na realizacijo V letu 1949. A) Izkoriščanj« gozdov, potrošnja lesa in iccdcarodna trgovina 1. Svetovna proizvodnja lesa V I. 1949 je dosegla ok. 1400 mUij. m® (gozdnih); nasledntja tablica nam pove količine po posameznih gospodarskih območjih, delež na svetovni proizvodnji ter podatke o pristopnih prodtiktivaih gozdovih, v katerih sc sploh gospodari, t. j. v katerih še vrši bdlj ali nvanj cedtia eksploata&ija. Območje- Proizvodnja % svetovofe Pristopni produktivni gozdovi v iniUj. m' proizvodnje milij, ha % Evropa 265 19 114 8 SZ 269 19 310 22 Sev, Atncrdka 361 36 -298 21 Juž. Amerika 132 9 343 24 Afrika 51 i 160 11 Azija 300 22 164 12 Oceanija 19 1 24 2 1397 100 1413 10Q .Glede na iglavce in "listavce sta oba deleža v skupni količini približno ftnaka, oiwjnih črpajo prifeliäno po 700 müij, m'. Velika razlika pa je msd njiroi po namenu uporabe; medtem ko gre 8LVo koiiCine iglavcev v industrijsko predelavo, se od listavcev porabi 74''/o za kurivo ozir. za industrijske an gradbene namene le 269i. Od skupne količine 1397 milij. m' se je porabilo za kitrivo 57%, za žagarsko proizvodnjo 23%, za proiivodujo celuloze 8%. za ra^ne druge namene pa 12%. Za 56°/o sktrpne k-olicine, glede katere so znane podrobne in zünegjjjvejse statistike, pa izgleda prednje razmerje po uporabi precej drugače, in sicer: 43% za kurivo, 37% za žagarsko iti fumirsko proi^odnjo, 13% za celulozo in 7% za različne druge namene. 2. Skupna podroänja Jesa Če ge izvaainejo pokrajine z izredno visoko potrošnjo ,!esa [ostra klima ali pomanjkanje vsakega drugega gradbenega materiala), se trdSi na svtftu les v mejah od 0.2 do 2,0 m» (gozdnih) ali povprečno 0.9 m" na prebiv-alca, V FI.RJ se trosi povprečno 15 m'. Pomanjkanje lesa je sedaj najbolj občutno na bližnjem in daljnjem vzhodu: nekatere pohrajijie nimajo niti po 0.1 m" na osebo letno, Za-to se življenjski standard teh pokrajin ns bo mogel dvigniti, dokler se ne dobijo potrebni viri za los (ovoz iz drugih območij in obnova lastnih gozdov). 3. Mednarodna trgovina Podatki o mednarodni trgovini so zanesljivejši kaJ;or 0 proizvodnji in porabi. Glavna izvozna območja so sev. Evropa in sev. Amenka, za tema srednja Evropa in juž. Amerika. V 1. 1949. je Švedska irvozila.v najrazličnejših proizvodih ekvivalent cele svoje proizvodnje, Finska 37%, Norveška 31%; izvoz iz ZDA je pomemben v mednarotjni trgovini, vendar pa znaSa le 2% njihove, proizvodnje. Giavne uvozne zemlje so ZDA in zah. Evropa. ZDA, največji uvoznik, so uvozile ekvivalent 32 milij. m®, Anglija.'drugi največji uvoznik je uvozila ekvi- valeut 21 mili j. o-be skupaj sta odkupili 60% vs&gn izvoza lesa. Vsa območja na svetu imajo v me dna rodni trgovini z lesom pasivno bilanco, t. j. vsa več lesa uvažajo kak-or jjrvaiajo, izvzemäi sev. Ameriko, ki je aktivna s prebitkom 6.2 milij. to', s katerim se krijejo primaoijldjaji drugih- Vrednost vsega izvoza v 1. 1949. je zaaäala 2500 milij. dol. Nazadoval je v odnosu na pirejSnja leta izvoz hlodovine, trdega žaganega les& iti celuloznega lesa- Povprečna cena, ki se je vi. 1949, v" izvodu dosegUi je ztiažala po za žagani les iglavccv 33 dol,, za trdi žagani les 62 dol., za vezani les 173 dol.i za tono celuloze 110 in zatono lesovinsldh ploSČ 131 dol. f B) Žagani les — proizvodnja, potrcänja m medaaTodna trgoviiia 1- Proizvodnja ' Svetovna proizvodnja žaganega lesa je znašala v 1, 1949. 197 milij- m*; v odriosii na predhodno leto ae je povečala za Iz iglavcev sö je izdelalo 78^1 iz listavcev pa 22% koliClne žaganega lesa. V oduopu na predvojno stanje (indeks za 1 1937. = 10.0) so v proizvodnji žaganega po posameznih območjih nast^O naslednje spremembe: Evropa 83, sev. Aitnerika 126, juž. Amerika 110, Azija 88, Oceanija 169. Količinsko nazadujeta Evropa in Azija, oistala območja napredujejo. 2. Potroinja PotroSnja žaganega lesa na prebival ta se, kakor potrošnja vsega lösa. močnu razlikuje po posameznih lirzavali. Ne ve se, koliko žaganega lesa sc porabi v tiepredelancm in koliko v predelan era stanju. Za primer navajamo neka:tere države, za katere so podatki precej natančni: V Kanadi se porabi na osebo in leto 0.76 m» žaganega lesa, v Novi Zelandiji 0.59, v ZDA 0.55. na Švedskem 0-40, na Finskem 0.33, v Angliji 0.14, v Franciji 0.12 in n« Japonskem 0.11 m^ ^ 3. Mednarodna trgovina V mednarodni trgovini pomeni žagani les 23% vrednosti vseh gozdnih in lesnih proizvodov. V izvo« se oddaja 14% vse proizvodnje žaganega, lesa iglavccv in 6% žaganega lesa lisitavcev- Med uvozniki žaganega lesa sta glavni Evropa in sev. Amerika, ki odkupita 61% vsa količine žaganega lesa, oddane v izvoz. Uvoz žaganega lesa iz SZ se je v I ]9«. povečal na 650.000 m» s številke i50-000 iz 1. 1948. Skupna količina izvoženega žagatiega lesa je znažala 18.1 milij. m'; Približno 9Q% žaganega lesa iglavcev je izviralo iz Kanade, ŽDA. Finske, Svbdske, Avstrije, Jugoslavije in Brazilije- V izvozu trdega Žaganega lesai je .po količini nA prvem mestu Jugosla-vija, potem Kanada, Francija, ZDA, Bi mi a. Čile, Avstralija itd. Izvo« žaganega lesa se je plasiral v naslednja go^odarska -območja; v Evropo (brez Anglije) v Anglijo ,...... v ZDA...... v juž. Ambriko . . . v Afriko.....- v Oceanijo .........4% v SZ . . . , '.............2% v Azijo....... - . . , 2JS M Kak(j velike sp^emebe so nastale po vojni v zunanji trgoviiü z žaganim lesom, vidimo ia primerjave uvoženih količin v i. 1949. z onimi, ki so se uvozile v i. 1937. Dižava Uvoz žafi. lesa Uvoz 1. 1937 — vse v 1000 m'* !. 1949 Anglija 5.793 12.270 Nizozemska 1.5S1 2.840 Nemčija 332 2340 Belgija 494 J.1Ö0 Francija 465 1.060 ZDA 3.728 1.630 Japonska 19 1.240 Zafc, Evropa ima vsa leta po vojni občuten .primanjkljaj v žaganem lesu posfcbno letos je ta primanjkljaj velik; zmanjšala se je namreč njena trgovina z vzh. Evropo, ker njerie prejšnje dobaviteljice oddajajo zname koiičine žaganega Itisa Rusiji. C) Vezani les Vsa proizvodnja je znašala, v 1. 1949. 3.4 milij. m' izd&lanega lesa ter je za 9% več}a kakor v prcjSnjem letu. Industrija vezanega lesa se je v zadujiii 10 letih močno ra^irila. Pet dxSav. in sicer ZDA, Kanada, Finska, Nemčija in Japonska proizvajajo &\% vse količine. Izvozu namenjene količine vezanega lesa so odkupile Anglija 43%, Evropa (brez Anglije) 25%, Kanada in ZDA 3% juž. Amerika 5%, Aiija 11%, Afrika 6%, Oceanija 3»/a in drugi teritoriji 4PU. I D) Železniški pragovi O proizvodnji pragov in o mednarodni trgovini ni dobrih podatkov, ker se pragi ne obravrtavnjo ločeno od ostalih sortimeotov. Proizvodnja se je v 1. 1949. povečala v Franciji in Nemčiji, nazadovala pa je v Italiji. Kanadi in Japonski. Anglija je uvozüi 319.000 m» (v letih 1936-38 povprečno po 540^100 m» letno), Belgija 84.000, l'Jiaozeioska 53-000. Glavni izvozniki pragov v 1. 1945^. so bili ZDA (21Ö.OOO m'). Kanada (128.000), Frajidja (96.000) ip Jugoslavija (7].000). E) Jamski les Po .poročilih o uvozu jamskega lesa so v mednarodni promet oddane količine znašale 4.2 milj. Cliavna uvoznica je zah- Evropa, glavne izvoznico pa Finska, Kanada, Švedska, Portugalska, Jugoslavija, Frajicija in Norveäka. t F) Furnir Vrednost -ixvcfza. je znašala 18,2 milij. dol. Največja izvoznica je Francija, za njo pa po količinah Kanada, Jugoslavija, ZDA in ItaJija- V uvozu je na prvem mestu Anglija, potem ZDA, Nizozemska in Belgija G) Doge in sodi Količine lesa niso znane, vrednost izvoza je znašala 11,7 müij, dol. Največ so izvozile ZDA, Iran, Finska, Italija, Kanada, Brazilija, Švedska; Glavne uvoznice pa so Anglija, Kanada. Ireka in ZDA. H) Celuloza Svetovna proizvodnja, v 1. 1949. se ceni na 28.4 milj.' ton. Gl&de na vrsto proizvoda ia način .pridobivanja je na prvem niestu mehanično pridobljena kaša (lesoviiui) — 34% vse količine, na drußßra sulfatna celuloza (kL je v rnjnovejäBm Caau presegla sulEilno) — 30%, potem sulfitna — 29% in ostale vrste — Od let-a 1937. do 1949. se je medsebojno razmerje med glavnimi prcdiicenti celuloze zelo spremenilo. Štirje glavni evropski producenti (Švedska, Finska, Norveška in Nemčija) so 1. 1937. pripravili yi% vse svetovne proizvodnje, v 1, 19^. pa le 5e 22%; nasprotno je sev. Amerika proizvedla j, ]937, — 44% svetovne prOr iz^^odnje, v 1. 1949. pa že 64%. Pregled o udeležbi posameznih drŽav na svetovni proizvodnji celuloze daje naslednja tablica: . , . Dfžava V 1. 1949. v i. 1937. ZDA 39 24 Kanada z Novo Fundi. 25 20 Švedska 10 14 Pimska 6 9 Norveška 3 4 Nemčija (bieonaj 3 10 ostale države 14 19 Vrednost izvoza je znašala 1. 1949. — 538 milij. dol. «li 22% vrednosti izvoza vsega lesa. Največji uvoznik celuloze so ZDA z 1.6 milij. ton io Anglija z 1.34 Tidlij. ton. V letih 1947-49 je znašala potrošnja celuloze v kg na prebival&a: v ZDA in Kanadi 112 kg v Skandinavskih državah 72 „ v Avstraliji in Novi Zelandiji 43 „ v Angliji, Belgiji, Danski, Švici 30 „ v Franciji, Nizozemski, Irski, Avstriji 19 „ v Japonski. Filipinih, Ceylonu ' 5 „ v sev. Afriki 1.8 „ V okviru programa za tebnjčno pouioG zaostalim zemljam si nni>ogo obetajo od ekonomskega razvoja na področju lesnega gospodarstva. Ob izrabi skoraj vseh vrst lesa, tudi tropskih trdih Imov, naj se zlasti poveča proizvodnja celuloze kot izhodiščne surovine za mnoge celulozne proizvode, Skle.njenih je že mnogo posojil za gradnjo celuloznih fovam v vseh delih sveita. •t I) Časopisni papir Svetovaa proizvodnja se je v I, 1949. povečala v odnosu nu iprejšnje leto za 7% in je dosegla količino 7.8 milij. ton. Izvoz je aiiaSal 52 milij. ton. Časopisni papir je pretežno izvozni artikel, saj gre 67% vse svetovne proizvodnje v izvoz, kar ni primer pri nobenem drugam proizvodu iz lesa. Vsi glavni proizvajalci so v 1. 1949. povečali izvozne kvote, sorazmerno najbolj pa se je povečal izvoz Kanade in,ZDA. Izvoz časopisnega papirja pomeni 22% vrednosti vse zunanje trgovine s JJroizvodi iz lesa v državah, ki dajejo podatke mednarodnim ustanovam. J) Lesovinske plošče Proizvodnja vsdi vrst jesovioskit plošč je ünasda v 1. 1949, 1,5 milj. ton. lüvoz je dosege! skupno količino 210.000 ton ozir," 14% proizvodnje. NajvcSje isvoznice so Švedska (98.000 toa), Kanada (32.000), ZDA (31flOO), Finska (31.000 ton). Med uvoznicami sta na prvem mestu Kanada (43,000 ton) in ZDA. (37,000 t [ng. L. 2 u m e r IZBIRA. IN IZOBRAZBA GOZDARSKEGA TEHNIČNEGA KADRA Sprejemanja mladine, posebno mestne, v gozdarsko srednjo šolo ^amo na podlagi šolskih izpričeval, brez posebne preizkušnje, ki naj bi pokazala, ali imajo kandidati za svoj bodoči poklic potrebno razumevanje, je zdo kočljiva zadeva. Tudi najboljši uČftnci v šoli po koncaJiem Soianju pogosto ugotovijo, da jim je gozd tuj, življenje v Ajem dolgočasno in brez privlačnosti. Ugotoviti morajo, da so zgrešili poikli^;- Bodisi da v poklicu osta-ncjo, bodisi da ga zapuste, vsel&j je zaoje, za stroko in ^ skupnost velika škoda. Enako spoznanje je prišlo tudi med vrste agronomov, kjer se pojavljajo zahteve, naj kandidati pred vpisom v kateiro koH vrsto kmetijskih §ol, od najnižje do najvišje, opravijo 1—2-lei.no ročno prakso, da svojo stroko spoznajo. Le tako se bodo v svoio in skupno korist izločili oni, ki bi jim sicer pozneje smrdel gnOj skozi vsa življenje. österreichische Vierteljahresschrift für Forstwesen, äi. 1/1951, prinaša Članek dr. ing. V, Gutschicka iz Karlsruhe v Nemčiji pod naslovom »Auslese und Ausbildung des Revi rförs t emac h Wuchses in Deutschland«. Vsebina Članka je, 'tale; Sprejem kandidujtov za izobrazbo za revime gozdarje se vrSiiia Baden&kem in Württemberäkem na ti način, da gozdne uprava priporočijo 16—18-letne mladeniče s 6 razredi višje osnovne ali sirednje ŠoIe za pokganje sprejemnega izpita. Pri kandidatih iz vasi v gozdnatih predelih .pa se lahko predlagajo tudi nadarjeni kandidati samo z osnovno šolo. Od kandidatov se »ahteva in tudi izpraša dar opazovanja, razsojanja, orientacije, razumevanja, spomina, spretnosti in praktičnega prijema. I^pit se vrši v gozdu in pred posebno komisijo, sestavljeno iz učiteljev na gozdarski Šoli in strokovnjakov iz prakse. Kandidate ocenjujejo po točkah 4—0, pri tem ima splošna in poklicna sposobnost kandidata štirjkra,tno vrednost, dar za opažanje in orientacijo, sposobnost in praktičnost dvojno, inteligentnost, materinski jtzik in računstvo pa enojno-vrednost Materinski jezik in računstvo morajo dobro odgovoriti, sicer brezpogojno izpadejo. Sinovom gozdarjev, gozdnih delavcev in kmečkim sinovom so štejejo posebne dodatne točke. Tako je povsem izključeno, da bi bil kdo sprejet samo zaradi dobrega šolskega izpričevala. Sprejeti kandidati pridejo v uk k izbranim gozdarjem na terenu. Komodni in nemarni vajenci izpadejo že v teku prvih 6 mesecev prakse, ki se vrši obvezno 3 leta pod strokovium nadzorstvom pri gozdtii upravi. V teh 3 letih morajo vajenci prebiti vsaj 200 dni v točnem delu kot navadni gozdni delavci, pol leta pa pri umstvencm delu. Po 3 letib poiagajo izpit iz svojega učenja. Pri izpitu skbi odpadejo, srednje dobri morajo podaljšati učno dobo še za eno leto, ali pa gtedo v logarsko službo, najboljši pa gredo za 2 leti kot pomožno osebje h gozdni upravi.' Tako prebijejo vsega skupaj 5 let učenja. V tem času so pisali svoj dnevnik prakse in so bili stahio pod nadzorstvom ter occnjevati. Dobro znani stopajo v Šestmesečni tečaj za pomožne revirnc go- T I zdarje. Pri izpLtu po končanein tečaju se vidi, da so ü ljudje Šli s^ozi Ogenj preizkoSnje in med njimi ni več odpadnikov. Naio opravljajo dveletno prakso kol pomožni revimi gozdarji, nakpr sledi šestmesečni tečaj za revdme gozdarje. Po končanem ^eCTiletnem šolanju, v teoriji in praksi, prihajajo 24—26-)©tni mJadi ljudje kot vsestrajisko in dobro izobraženo strokovno osebje, preizkušeni, jiatiesljivi, sposobni in dorasli vsaki življenjski strokovjii nalogi. Kdor ni biJ prida,' je že davno odpadel. Pokazalo se jc, da so nadarjeni učenci s samo osn-ovno äolo, doma iz gozdnatih'predelov, pogosto v vsem nadkriljevali avoje tovariše' s 6 razredi gimnazije. Učitelji v praksi in tia tc£ajih so izbrani strokovnjaki iz prakse. Ta prei7,kušeni način izbire in iaobraizbe ositane tudi nadalje v veljavi. Poseben način šolanja nižjega in srednjega gozdarskega kadra, kjer naj bi se tečaji izmenjavali s praktičnim deioin, je že leta 1946. predlagal tudi prof. i^. St, SoloSek. Takrat ni uspel s svojim predlogom, ker se je gcksdacsko poletvo organiziralo po enotnem srednješolskem sistemu, ki je skoro popolnoma isio' veten z gimnazajskim. Treba pa je vedeti, da gimjuazija ne daje gotovega Slovaka, najmanj, ps ša strokovnjaka, kakor ga more dati srednja šola, Sicdaja strokovna šola, ki daje samo teoretsko podlago, nezadostno povezaaio in utrjeno s pralfso, ni .porok za vir d&brii» strokovnjak v. Pri tem jc zelo nevarno, da se večina teoretskega znanja, ki ni bilo s pralc&o zadosti utrjeno, kmalu izgubi, brž ko absolventi zapuste šolo. Program srednje slrokovne šole ne sme biti isti, kakor je program fakultete, čeprav bi bil malo zmanjšan. Srednja Sola mora dati gotovega in popolnoma izučenega strokovnjaka z utrjenim znanjem. Ni priporočljivo kopirati nikakršnih Šaiilon, toda koristno je, če potmamp, kako se šolajo gozdarski kadri v drugih državah. Belt ram. PREDPISI PRAVILNIK O OPRAVLJANJU LOGARSKE SLU2BE V LRS Uradni list LRS ši. 25 z dne 24. julija 1951 Na podl^a^i 9. točke 43. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 20-103,'50) v ^vezi z drugim odstavkom 82, člena in z 19. -točko 44. člena ustave LRS izdaja svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo za uporabo uredbe viadc FLRJ o ongani^aeiji pomožne g oz dao tehnične službe (Uradni list ELRJ. 5t. 64-537/49) pravilfnik o opravljanju logarske službe v Ljudski ropublikS Sloveniji 1. člen Logarsko službo opravlja logarsko osebje (logarji in višji logarji), ki je pomožen terenski organ državnih gozdarskih organov za gozdnotehničtia dela in za nadzorstvo v gozdovih. 2, Člen , ■ Logarska služba se opravlja po logarskih okoliših, ki obsegajo državne iu nedržavna gozdove. Logarski »koliš obsega praviloma največ 1500 hektarjtv gozdne površine. Zü ustanovitev večjih logasrskih okolišev je potrebn za iüvrsevanje službe v tistem logarskem okolišu; to vpiše nadrejeni gozdarski organ; ireitjl del je namenjen. M vpisovanje podatkov, ki so potrebai za sestavo naznanil nadrejenemu gozdarskemu organu glede ugotovljenih nepravilnosti in prekršitev gozdnopravnih. predpisov (3., 7. i 10. to&ka 4. člena lega pravilnika); te podatke niora vpisovati logar sproti, nadrejeni gozdarski orgaii pay polrdi v lem delu knjige, da je naznanilo prejel: četrti del knjige je namenjen za vpisovanje inventirja, ki ga dobi logar V uradno oporabo; ta del knjige tzpolnjuj-e nadrejeni gozdarski organ. Na uvodnih straneh logarske knjige uiora biti opisan logarski okoliš z navedbo katastrskih podatkov o gozdnih zendjišoih, ki apadajo v logarski okoliš in z navedbo gozdnih povrSin. Opis logarskega okoliša vpiše v knjigo Enadrejeni gozdarski ofga«. Logarska knjiga je javna listina. Logar mora imeti logarsko knjigo vc,dno pri sebi, kadar je v logairakem okolišu in kadar gre uradno k nadrejenemu gozdarskemu orgajiu, Logarska knjiga mora biti vezana, pmiginirana in potrjena od nad-rejeneg!! gozdarskega organa. Obrazec loga.rske knjige predpise direktor Glavne uprave ea gozdarstvo LRS- 8. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. St, 361/2n-51. Ljubljana, dne 23. julija 1951. Za ministra-predsednika Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo podpredsednik vlade in predsednit Go^'odarskega sverta vlade LRS: Sergej Kraigher 1. r UREDBA O USTANOVITVI SKLADOV ZA OBNOVO GOZDOV Uradni list LRS št. 28. z dne 21. avgusta 1951. Nti podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva in na podlag 25. člena zatona o gowif>vlb izdaja vlada LRS po predlogu predsednika Gospodarskega 5 vet a vlade LRS uredbo o usianovjtvi skladov za obnovo gozdov ]. člen Pri Glavivi uprüvL za gozdarstvo LRS, pri okrajnih ljudskih odborih in ljudskih odborih mest, ki so izločena iz okraja, pri splošnih kmetijsldh zadrugah in kmetijskih delovnih zadrugah,-pri državjiih gozdnih gospodarstvih in pri državnih uradih, zavodih in podjetjih, ki upravljajo dršavne gozdove, se ustanovijo skladi 7.a obnovo gOzdov. 2. člen V skla.d za obnovo gozdov morajo vpla^emli lastniki, posestniki in i>pra-vitclji vseh gozdov ne glede nä seklOr lastništva 80% določeno gozdne takse (tone !esa na panju) od vs&gia; prodanga. lesa in stranskih gozdnih proizvodov. Gozdne fik«e predpis^ ministar za finÄnce LRS, Lastniki, posestniki iji upravitelji zasebnih gozdov vplačujejo navedeni dol gozdne (aksc v sklad za obnovo gozdov pri kmetijski zadrugi, v katore okolišu jo bil \es posekaji. Kmetijske ztadtuge. £Jrža.v.na gozdna gospodarstva tar državni uradi, zavodi in podjetja, ki upravljajo gozdove, %T)la£ujejo navedeni del gozdne takse vsak v svoj sklad za objiovo gozdov 3. člen Skladi Za obnovo gozdov pri kmetijskih zadrugah, pri državnih gozdtiili gospodarstvih Ln pri državnih uradUi, mvodih in podjetjih, ki upravljajo državne gozdove, odvajajo del gozdne takse v sklad za obnovo gozdov pri okrajnem (mestneni) ljudskem odboru, v katerega območju so. in v sklad za obnovo goifdov pri Glavni upravi za gozdarstvo LRS. Višino tegitti prispevka predpiše predsedtuk Gospodarskega- sveti vlade LRS po predlogu Sveta za ktnetijstvo m gozdarstvo v skladu s plainom obnove, nege, varstva in ureditve gozdov, s planom* pogozdovanja krasa, in s plamom urejanja hudourjiikov. Višina t«ga prispevka se določi tako, da ostane vsiakemu posameznemu skladu najmanj toliko sredstev, kolikor jih potrebuje kmetijska za-di'ug'ä, gozdno gospodarstvo, državni urad, zavod oziroma podjetje za kritje stroškov obnove, nego, varstva iti ureditve gozdov, določenih po planu, ki ga potrdi gozdarski organ pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. 4. člen Kmetijske zadruge, državna gozdna gospodarstva ter draaivni uradi, zavodi in podjetja razpolagajo vsak s svojim skladom 2a obnovo gozdov, in sicer samo za obnovo, nego, varstvo in ureditev gozdov, ki jih upravljajo sploSne kmetijske zadruge, pa tudi za obnovo, nego, varstvo in ureditev tistih zasebnih gozdov, ki niso v upravi ozir. v uporabi kmetijske zadruge, državnega gozdnega gospodarstva ali državnega urada, zavoda ali podjetja. 5. člen S skladom za obnovo gozdov pri 'okrajnem (mestnem) lju-dskem odboni razpolaga gCffldarski orgah okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, iu sicer samo za stroške obnove, nege, varstva in ureditve gozdov. Sredstva iz lega sklada se dodeljujajo tistim skladom mi obnovo gozdov v okrajui ki sami nima-jo zadosti sredstev za kritje teh. potreb, kolikor so določene po planu, ki gs potrdi gozdarski organ pristojnega ak-rajnega (mestnega) ljudskega, odbora. 6. člen Glavna uprava za gozdarstvo uporablja sredstva svojega sklada za obnovo gostdov za pogozdovanje krasa in gpličav, za urejanje hudournikov in za podpiranja skladov za obnovo gozdov tjsi:ih okrajnab '(mestnih) ljudskih odborov, ki sami nimajo zadosti sredaLev za i>zvcdbo po planu določenih strosfcov za obnovo, nego, varstvo in ureditev gozdov, ' 7. člen Kolikor ne gre za dejajnjc, ki je kaznivo po kazenskem zakoaitu, se' kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev aU z zaporom do 30 dni: 1. kdor ne odda predpisanega dela go^xlne takse v ustrezni sklad; 2. kdor pcrrafai sredstva sklada za druge namenCi kot je predpisano po tej urodbi. Za prekrSek po tem členu odgovarja pri pravnih osebah njihov predstarvnik oziroma odgovorni uslužb&nbc. Za denarno kazen, na katero je obsojen pred-sLa-Tnik oiiroraa odgovorni 'uslužbenec pravne osebe; odgovarja nerazdelno tudi pravna oseba, 8. eien Državna gozdna gospodarstva in državni uradi, zavodi in podjetja, ki upravljajo državne gozdove, začnejo ustvarjati sklad za obnovo gozdov j 1. januarjem 1952, 9. člen Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda po pot-rebi predsednik Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo. 10. člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem'listo LRS- Siev. IMOn/l-Sl Ljubljam, dne 20. avgusta 1951. Presednik gozdarskega &veta vlade LRS; Predsedtiik vlade LRS: Sergej Kraigher I, r. .Miha Marinko 1. r. PRIPRAVA ZEMLJIŠČA ZA NARAVNO NASEMENI-TEV IN POGOZDOVANJE S SETVIJO Viljem Kindler (Šernfpctcr na Krasu) 2e prej so nekateri gozdarski sbrakovnjaki akušali pogozdovali s podsetvami redkih gcadnih sestojev. Ker pa to delo ni bilo opravljeno teuTLeljifto, ni- rodilo pričakovanih uspehov, temveč se je celo ukoreainilo prepričanje, da so podsetve, pogozdovanja s setvijo itd. samo zapravljanje Grflbljicc, s katerimi zelo uspešno ■pripravljamo tla za podsetev a.li la naravno ruisemeniiev Časa in semena, šele zadnje čase smo začeli ponovno razmišljati o pogozdovanju in obnavljanju gozdov s setvijo. Na pobudo iti po navodilih Gozd'srskega ins-tituta Slovenije smo zaceli' preizkušati an opazovati uspehe pri raznih načinih priprave^ zemljišča za naravno nasemenitev in jiodsetev jelkinega semena na raznih zemljiščih in v različnih okoliščinah. Na ta način bomo po končanih poizkusih najbrž lahko pojasnili pojavki ga že dalj časa opazujem/), da se namreč jelka ponekod zelo slabo ali pa sploh ne pomlajuje, oziroma' da mlad jelkov naraščaj propada. V Izvršili smo jeseni 1950 na območju gozdnih uprav n. Bistrica, Vrh Korena in Mašim poskuse večjega obsega, Id bažejo. d o sedaj do'bre uspehe. V ta Bamen so bile pji pravi j ene železne grabi ji ce širine 20 cm. Grab-Ijice imajo 4 zobe po 7 cm dolge, ki so atirioglati. in ostri. Na nasprotni strani imajo grabljice majhno motiko velLkosii 13 X 8 ciji. Motika je ostra. To orodje služi za pripravo terena za naravno nasernenitev, za podsetcv in za setev, in sicer tako, da z grabljieanii odsti"animo mrtev pokrov v gozdu (listje, kisel humus itd.). Ko pridemo do zetmije, jo živo ranimo, razrafhljajno in tako o-mogočimo, da zrak in sončni žarki napravijo tla ugodna za. kalitev semena. Kjer je teren pokrit s travo ali drugim gozdnim plevelom in kjer z grabljicami ne moremo ničesar opraviti, uporabljamo motiko, s katero odstranimo ves iiv pokrov. Tako napravimo Jctpice- in proge poljubnih velikosti, Ijanslco leto je bil zelo bogat obtod jelke, kar smo iskoristili za pripravo tal za naravno nasemenitev in za podsetev redkih sestojev. Rezultati so zadovoljivi. Zaj podsetev smo porabüi (jk. 20 kg čistega jeUtinega semena na 1 ha. Za pravilno preučevanje uspehov priprave terena za nanavno nasemenitev, podsetev in setev smo izbi'-aJi v vsakem oddelku po 10 krpic e različno dolgimi straiueamj od 30 do 120 cm, katere smo zakoličili in na kobčke zabeležili, koUko jeOi je vzklilo spomladi 1951. Nekaj let bomo opazovali in beležili, koliko jelk vsako leto na dotiČni krpici propade m kolilio jih ostan«. Naj jiavedem tu nekaj primerov: V oddelku 4:9 e revirja Javornilt smo pripravili zemljišče za nai-avno nasamemtev v redkem jelovem sestoju z dobrimi semenjaki, iNa posamezni poskusni krpici je vzklilo povprečno po 23 mladih jelk, oziroma na 1 pripravljenega zemljišča po 74 hojk. V istem oddelku smo piipravlH teren za podsetev v redkem jelovem sestoju, kn je bil zarasel z gozdnim plevelom, Us-peh je bil po 46 jelčic povprečno na posamezni krpici, ah 125 mladih hojk na 1 m- pripraivljenega zemljišča. Pripravih smo zemljišče za podsetev tudi v redkem mešanem sestoju jelke in smreke. Iger je rastel bohoten goizdni plevel. Poskus je bil napravljen v oddelku 49 d javomiŠkega" revirja. Na posamezni poskusni krpici je zi-aski povprečno po 22 sadik, ozii-oinaf 60 sadik na 1 m- pripravljenega terena. Tudi v mešanem goxdu bukve in jelke, bolj redko zairaslem, smo v oddelku 43 f na Javomiku odstranili bohoten gosdni plevel in kakor že omenjeno, pripravili z moticico zemljišče za podsetev. Na posamezni krpici je pognalo povprečno po 26 jelčic, na 1 m^ 53. Podsejali smo jelovo seme tudi v bukovem gozdu v revirju Dletvo (odd. 2) in v ta mamen prej odstranili debelo plast listja in surovega humusa ter ]-anili zgornjo plast zdrave prsti. Pri tem poizkusu nam je vzklilo na posamesni' krpici povprečno po 12 hojk oziroma na 1 m" pripravljene površine po 13 mladih jelčic. Podoben poizkus smo napravili tudi na Snežniku v smrekovem gozdu z debelo plastjo surovega humusa, ki smo ga odstranili do zdrave prs.ti. Na posamezni poskusni Itrpki je vzklilo povprečno po 10 jelčic, na Im^ pripravljenih tal po 22. Tft so šele prvi podatki zastavljenih poizkusov. Nadaljnja opazovanja nam bodo brez dvoma daila zelo zanimive iigotovitve, v katerih bomo lahko iiaali koristno napotilo za naše bodoče delo, v prvi vrsti pri gojitvi in obnovi jalovih gozdov in pri preraßiiah dnigaČnih sesitojev v jelove, kjer bo to na mßstu in koristno. Obnavljanje gozdov po tem načinu je mnogo liitrejše in cenejše od saditve in podsajevanja, bodočnost pa bo poka^aüa, da je tudi uspešnejši, 2 zgoraj navedenim pogozdovanjem bomo nekako iirevolucionirali stari način pogozdovanja, za kateregsi se je imslilo, dai je edini pravilen in uspešen. Kakor ostali strokovnjaki, tako mora tudi gozdarski strokovnjak stremeti .za tem, da najde nove, hitrejše in nspesnejše metode obnove in izboljšanja našili gozdov. Potrebno je, da vedno že v naprej preštudiramo, kje je potratana priprava tal za naravno nasfemenitev, kako in kje bomo s podsetvijo v Čim krajšem Času izvTsiü premeno neustreznih kultur na rastiščih, ki so pri-memejša za drugo drevesno vrsto. Ako bomo delo začeli z vnemo, smotrno in s prepričanjem, da opravljanno veliko nalogo, potem prav g-otovo naš trud ne bo zaman in nase nade ne bodo brez uspehov. IZ ZGODOVINE PINTJEVEGA SPREVODNEGA PRELCA PRI NAS Avoust Kalol (Kftmtin) Junija 1903. leta sem srečal v Selah na' Krasu okrajnega gozdarja iz Ronk v Furlani'ji, ki mi' je pov-edal, da se pojavlja v njegovem službenem okolišu pinijev sprevodni prelec, ki so ga v Purlaniji pi^ič opazili 1898. ill 1S99, leta. Ker se nikdo ni brigal za iijegovo zatiraxije, se je ta škodljivec vedno bolj in bolj. širil, tako da smo 1904. leta. njegove zapredke opazili že v Komnu in v okolišnih borovih kultuj-ah. Najbolj se je širil ob morju proti Nabrežini, na drugi strani pa proti Gorici, dn sicer tako moČno, da so 1905. leta izdale politične oblasti prve določbe za njegovo zatiranje. V strnjenih borovili kulturah se je vršilo zatiranje vsako leto s precejšnjim. uspehom. Drugače pa je bilo na posamezniüi drevesih in v manjših boroviJi skupinah, kjer se v teh zatu-ajije stploh ni vršilo, Zapredkov niso sežigaU, temveč so jih metali na aesto, ali pa poki-ili s kamenjem, česar tudi' strokovni organi niso mogli pi-eprečiti. V poznejših lotih je pinijev sprevodni prelec svoj aroal bolj in bolj razširjal, najboJj pa v prvi svetovni vojni, k«- ga tedäj nikdo ni zatiral. Dandanes je ta škodljivec razširjen po vsem Slovenskem Primorjii. Na podlagi svojih opazovanj sem mišljenja, da se širi metulj pinije-vega sprevodnega prelca le v smeri vetra zapadnika, ker ta ravno v juliju in avgustu od dveh popoldne do polnoči stahio piha, torej tedaj, ko ta škodljivec odlaga svoja jajčka in ko je v Slov. Primorju navadno suša. Leta 1929. se je pinijev sprevodni prelec izredno močno po-javiJ v Vremski dolini. Ker je v februarju 1930 na&tala nenavadno huda zima in ker je bilo tedaj 25—29^0 pod ničlo, razen tega pa je 14 dni nemehno pihaia burja in padal sneg, sem bil radoveden, kako so te vremenske ekstreme prenese .gosenice tega škodljivca. Napotil sem se im Gaberk in pod Gaberk, kjer Je rajzsajala najbujža bujda,r Ker je bil sneg 6—8 m visok, sem lahko dosegel zapredke prelca na drevesih. Ugotovil sem, da so bili Zapredek z eoseiiicami pinijevega sprevodnega prelca fZaprtciek je na desni strani, kjer $e vidijo ijoseiiice, nasilno odprt) ^ zapredki od burje tako stolčeni, daj nobeden ni bil večji od gosjega jajca, V vsakem zapredku so bile gosenice žive, niso pa bile tako razvite, kakor bi bile pri lepem vremenu, štiriaajst dni pozneje sem pri TrimostišČu na cesti proti Famljam si-eČal gosejiice v sprevodu. Ker v bližini ni bilo prelčavih zapredkov, me je zanimalo, odkod prihajajo. Stvar mi je bila jasna, ko som na bližnjem pažniku našel odlomljene borove veje z zapredki. Prinesla jih je burja, — Huda suha zima torej gosenicam borovega sprevodnega prelca ne äkoduje, pač pa jiin škoduje vlažna in moki-a zima, kal' sem že večkrat opazil. To potrjuje tudi zadnja zima 1950/51, ter sem tedaj opazil le majhne sprevode po 10—25 gosenic, medtem ko so bili »večji sprevodi po 50—150 gosenic le redki, Že dolgo let opazujem škodo, ki jo more ^vzroSiti pimijev sprevodni prelec z objedanjem iglic, Ako se ta Škodljivec pojavi v jiormalcem številu, škoda jii pomembna. Če pa ae pojavi v prevelikem številu, more povzročiti veliko škodo, prav posebno v slabo rasto&h nasadih, V borovi nasadbi Sv. Roit pri Trbižu je od vojne yihtre ostalo le še 250 borovih dreves starih 50 let. Leta 1926. pa je pinijev sprevodni prelec ta drevesa tako obžrl, da je ostala le še' tuintam kakšna zelena vejicai Vsa ta drevesa sta potem iiapa/31a' veliki in mali borov stržanar. — Kako katastrofalno more biti žrtje gsosenic /pinijevega sprevodnega prelca, sem ugotovil leta 1935. na S^jitem hribu. Lfeta 19'20, so italij.ainske oblasti po-gozdile področje od Koritnice proti Fajtemn hribu. Kei- je Mlo zemljišče med vojno raerlto, je bil uspeh pogozdovanja izreden. Ko so bidi borovci Gos&nice pinijevefia sprevodnega prtica potujejo v spnivodu pü tlth nekoliko O'brasli, je v kultuil 2 leti zaporedoma ra^ajal požar in. uničil dve tnetjim drevesc. Ostala drevesca pa je dve ali tri leta zaporedoma pinijev sprevodni prelec tako hudo 'napadel, da, so se vsa posušila, — Večkrat sem tudi op^, da posamez^ia borova drevesa gosenice tega šk^jd-Ijivca prej ali slej popoinoraa uničijo, kakor tudi, da drevesa, ki zaradi žrtja iglic po pinijevem sprevodnem prelcu omagajo, napadeta borov • rilčkar in lubadar. Ker je borov sprevodni prelec ponočnjak, svojim sovražnikom, ni tako izpostavljen kakor druge gosenice. Ugotovil pa sem, da sinice, žolne, ščin-kaAfci in vraibd izvrtajo v njegov zapredek luknjo in uničujejo gosenice. Zanimivo je tudi gledati, kako ptica kozjalt^ zvečer v nasadbah lovi me- 1 Kozjak jc nočna pUta, ki se' jmeniije tudi kozomotea {Caprinnil^vJS curo-paeiis). tuije. — 2elo mladim gosenicam borovega sprevodnega prelca so nevarni tudi pajki, Jtar sem ugotovi] na sledeči način: Preteklo leto sem' odrezal borovo vejico s približno 8 dni starimi gosenicami, s pajkom in njegovo mre^ vred, jo odnesel domov in dal pod steklo. Teh gosenic je bilo okoli 200 in pajek jih je t^kom dveh tednov pospravil. — Lansko leto sem pri gozdni drevesnici v Komma okoli 17. uro oprašil s pantakanom (5%) za-predke na dveh borovcih. Popoldne naslednjega, dne sem ugotovil onemogle gosenice deloma na drevesih, deloma pa tudi na zemlji. Veselje ja bilo gledati, kako jih siničke odna^jo in pokonČujejo. Iz poslednjega primera se more sklepati, da bi gosenice pinijevega sprevodnega prelca mogli uspešno zatirati s pantakanom, in sicer s pomočjo nahrbtnih in drugih ;pra&ilnic. Omeniti pa je treba tudi- to, da je büo v nasadbah, kjer se je lani zamegljevanje z avioni pravilno vršilo, letos za 7]o manj zapredJcov pinijevega» sprevodnega prelca. ŠKODA, KI JO POVZKOČA JEl.EN Viljtni K i u d 1 e r (Šempeter na Krasn) Prav gotovo bo ta članek naletel na odpor pri nelcate^rih go^darjili-lovcih, čes da hočem pripisati divjačini v naših gozdovih pretirano škodljivost. K.dor pa s pozoi-nostjo prehodi predele, kjer se 3e zelo razmnožil jelen, bo priznal, da» so v Člaiaku navedene trditve upravičene. Tudi zastopniki Gozdarskega instituta Slovenije^ ki se večkrat mudijo v gozdnem niaaivu Snežnilt-JavoiiniJt, so uidddi, da Škoda po jelenu presega vsako pričaliovanje. To dejstvo sili Človeka k resuemu razmišljanju, kako bi se vsaj deblo preprečilo uničevainje jelovfega pomladka, ki je v mnogib predelih teh gozdov precej slab. V revirjih Jiu'jeva dolina, Mairni in Leskova dolina, ki ležijo n-a področju Snežnika, se je jelen zelo razmnožil in povzroča'veliko šk-odo, v glavnem z objedanjem popja in odgiianih poganjkov jelke. Znano je, da jelen od listavcev najbolj Škoduje hrastu, bukvi, jesenu, javoru, od iglavcev pa predvsem' jelki, smreki in boru, imedtem ko breze, jelše in vrbe ne napada v taki morii. Napad na navedene drevesne vrste velja na splošno za vse gozdove, kjer te drevesne vrste uspevajo. Za naše področje je omejen na jelko in v nekaterih primei-U)' na smreko in bor. SJabotnejše sadike podležejo poškodbam, močnejše skušajo nadomestiti izgubljene dele, ako se pa škoda ponavlja, ostanejo pokvečene. Objedanje pop ja in poganjkov se dogaja od jeseni pa vse do pomladi, ko aačne drevje pogajjjati. V našem primeru je najbolj ogrožena jelka, vendar to ne more biti splošno merilo za vse gozdove, saj zavisi napari divjačine od sestoja, starosti drevja, načina gospodarjenja v gozdu, gozdnih zemljišč, krmljenja divjačine itd. Trditev nekaterih strokovnjakov, da divjačina napada v sorazmerno manjši meri prevladujoče drevesne vrste, v našem primein ne drži, ker sestavlja sestoje revirjev Javornik, Mašun, Jurjeva dolina ia Leskova dolina v glavnem jelka, ki je ravno najbolj ogrožena in posko'dov.ana. škoda zaradi abjedaoi ja pop ja in pogaji jkov obstoji v g^vnem v oviranju naravnega in umetnega pomJajevanjia, V iizgubi prirastka in oslabljen ju rastline, v poslabšanju tal in zaraščanju s plevelom. Kadar jelenjadi primanjkuje paše, ujiičuje skoraj popolnoma iz stiega moleče jelovo mJadje. Na novo posajene sadikft, še ne dovolj, aaikoreni-njene, jelenjad iziuva iz zemlje. Opaža se tudi, da so naj.bolj ogrožene in poškodovane jelke, 3ti rastejo jvai prostem, to je na goličavab in starih kdpisčih. Razsežnost škode zavisi nadalje od spola in starosti jelenjadi, pa tudi od položaja in površin«, Jelen in stare košute povzročajo večjo škodo kakor mlada divjad, južne in zahodJie lege trpijo bolj kakor severne in vzhodne, ker na pi-vih se divjačina v zdimskera Čaau največ zadržuje. Velikost površine vpliva na škodo v toliko, da se na ozkih in ma-jhnih goli-Čaivah škoda nekako koncentrira. Škoda predvsem zavisi od staleža divjadi in njonih navad, odpornosti drevja in hitrosti njegove rasti, kalior tudi od rastišča. Tako n. pr, bukev precej dobijp prenaša objedaiije, enako hrast, slaibo pai jesen in javor še slabšo. Najobčutljivejša za naše razmere je jeJka. Uspešno sredstvo za omejitev škode je ski-Čen staJež divjadi kakor tudi skrb za zadostno in ustrezajočo krmo, katero moramo polagati divjačini pozimi; dalje skrb za izboljšanje že obstoječih travnikov, saditev drevesnih vi-st, ki dajejo divjačini priljubljene sadeži?:. Potrebno je, da pozimi divjačini v zadostni količini poldadamo divji kostanj, želod, peso itd. Ne smemo se omejiti zgolj na samo sono. Tudi eolnice zmanjšujejo škode po divjadi. Manjše površine kultur ali naravnega po-mladka obvarujemo najbolj uspešno, ako jiii obdamo z bodečo žico. Kako uspešno vam je bodeča žica jelov pomladek pred objedanjem divjadi, nam najbolje dokazuje lep pomladek, ki ga najdemo na vseh godosečnih površinah okrog bivaih italijanskih utrdb, ki so gosto prepletene z bodečo žico in branijo divjadi dostop v te predele. Dr. lUchard Hess trdj v svoji knjigi »Der For&tSchutz«, da je uspešno sredstvo obrambe proti škodi po divjadi mazanje poganjkov in raztresanje po terei^u divjadi zoprnih snovi, S temi snovmi naj se napojijo cunje in potem razobesijo tam,, kjei- hočemo površine varovati pred objedanjem po di\'jadi. Navedeni nemški atrokovnjalt priporoča uvajanje i^glavcev z ostrimi iglicami, kakor Picea pungens in Picea sitchenšis. Mazanje popja in poganjkov se iaiiko vrši z roko, zavarovano z rokavico, s šcetko ali čopičem ali s posebno za to pripravljeno ščetko. Nadalje trdi, da je dalo apno pri tem zelo dobre rezultate; Ravnanje z apnom naj bi se vršilo na sledeči način; VrŠično popje se namaže ali namoči konec oktobra v gašenem apnu, tako da vsalt popek dobi apneno kapico. Pri tem je treba paziti, da ne uporabljamo preveč sveže gašeno apno, ker v tjsm primeru postajie apnena kapica pretrda in popje ne more pognati, ali pa to stori z veliko težavo. 21ato je treba rabiti dve leti staro gašeno apno, po možnosti rarsredčeno z drugimi snovmi. Delo mora biti opravljeno pri suhem vremenu, brez slan in mrazov, ker sicer pri vlažnem vremenu apno ne drži, razpoka in odpade. Praksa je pokazala, da a5>no zadržuje divjačino vsaj nekaj let, da ne povzroča škode, drevju pa ni Škodljivo. Enako kakor apno se lahko uporablja Žvepleni kalcij. Koliko ao .trditve dr. Ričhaj;^ Hessa utenieljene in v praksi uporabljive, mi ni znano, ker teh. metod pri nas Se nismo .preizkusili. Kakor dr. Hess sam piipommja, morajo biti ti preventivni ukrejpi ponovljeni po nekaj latih. Poleg teh sredstev navaja še druga, kakor spiralne žice itd., kar pa je vse povezano s kritičnostjo materiala in višino stroškov. Kakor že rečeno je najučinkovitejše sredstvo, da obvarujeimo naše gozdove pred to škodo, odstrel divjadi. Ker pa je naravno, da je kljub škodi, ki jo pqvsroca divjačina gozdu vsak pravi gozdar poleg zažČitnika in vjigojitelja gozdov tudi ljubitelj narave, ne bo Sel pri tem predaleč in se bo omeja samo na skrajno potrebno mero. Dokaizano je, da je divjačina, posebno jeleoijad, velik škodljivec gozdov. Gojenje gozdov lahko tolerira divjačino samo v tohkani meii, v kolikor ni številčno premočna, Staiež divjačine raora biti torej omejen. Naravno je, da. zavisi staiež divjačine od drevesne vrste, naičina gospodarjenja, jakostd sečen j, terena, nadmorske višine, trave in drugih gozdiiib zelišč itd-' Medtem ko so si v preteklosti veleposestniki iz pretirano lovske strasti lahko privoščili nefplansko gojitev divjačine, dandanes to ni več možno ,niti v državnem niti nedržavnem sektorjii. Da je staiež jelenjadi nepravilen, je iskaU vzrokov v iiesmotri>ih gojitvenih principih. Lovstvo bi moralo imeti v vidiku strogo selekcijo in pravilno raizmerje med jeleni in košutami. A ko hočemo napraviti nekajjšen zaključek glade preventivnih ukrepov proti' škodi po jelenu, bi bdio to takole; Obvarovanje površine z ograditvijo, vzgajanje drevesnih vrst, katerih plodovi služijo divjačini za bra)«©; da .posekamo jelko v zimskem Öasu tako da damo divjačini možnost, da objeda popje iao poganjke, ko je visok ^eg; 3 polaganjem zadostne količine krme pozimi in v začetku pomladi. Krmišča morajo biti postavljena tako, .da so dostopna čim večjemu številu divjačine, Postavljena naj bodo v'starejših sestojiÜ, kajti v mladih sestojih in kulturah povzroča divjačina preveč škode, Končno naj bodo krmišča razporejena enakomerno po celem gozdu in na koncentrirana. ALBERT BOIS DE CHESNE OSEM DESETLETNIH Dne 8. julija letošnjega lota je obhajal življenjsko os&mdesetletmeo A. Bois de Chesoe, znan slovenski javnosti po svojem alpskem botaničnem vrtu »Jitli-janait v Trenti, o katerem smo Že pisali v 5.—7. številki našega lista. .lubiJant je potomec francoske hugenotske rodbine, ki se je zatekla v Ženevo in si pridobila švicarsko državljanstvo, Rodil se je in Živi v Trstu. Po poklicu je gozdii^ki inženir, bolj znan pa je kot botanik in velik ljubitelj naših Juhjskih Alp. Bil je prijatelj in sodelavec znanega alpinistu in planinskega pisatelja dr. Jul Kugyja, po čigar spisih je dobil alpski botanični vri tJtilijanat svct0\'cn sloves. Bo IS de Cheaneovo'zaaiiinanje za rastlinstvo sta vzgajala in oblikovala dva slavna boiatiika: v gimniiijski dobi tržaški pro-iesor Edvard Po&piehaJ, s katerim je potoval po našem krasoi. med -visokošolskimi Študijami v Ziirichu pa proksor Kari Sehroter, veliki raziskovali»; alpske vegetacije. Na mnogih potovanjih po Alpah je pretiE&val življenje aJpake flore in se skoraj pol stoletja pripravljal na uresničenje svoje zamisli, da osnuje v naSi pj&lepi Trenti alpski botani&nj vrl. Uresničenju tega načrta je posvetil mnogo časa, študija, truda, in deinarja. Ko so bili zgrajeni znanstveni temelji in izpolnjeni materialni pogoji, je z man-atvano vestnostjo in ötroSko Ijubeiznilo snoval in wejal isvoj trentars-ki algjinetum. Saro pravi, da je hotei osnovati »bioloSlco-geografski alpski vrt«, nekak Živi her-barij. kjer naj bi bile zbrane vse florističns lejpote in značilnosti Julijskih Alp. To se mu je v veliki' meri tudi posrečilo, vendar je moral zaradi pr&iüzke lege botaničnega vrta nckalerc občutljivejše visokogorske rasüine stalno obnavljati 7, novimi presadbanii s planinskih raatiäc. Za opravljanje vrtnarskih poslov in zbir^je planinskih cvetlic je dal izšolati Aniona Tozbarja ml. iz Trente in Ano Kai^ iz Soče. Med drugo svetovno^vojno je bil alpinttum »JuJijana« močno zanemarjeai in je skoraj propadel, S pdKadevanjein Gozdarskega instituta Slovenije in ostalih zainteresiranih ustanov se je že dostojno obnovil ter se bo še izpopolnil in razširil. Bois de Chcsne jc zaradi te obnove zelo vesel, V fpLsmu, kjer se eahvaJjujc •Mi jfGozdarski vestnik« S člankom »Alpski botanični v,rt Julijana v Trenti«, piše: "Članek gOvipe dr. Ane Budnai, ki obravnava alpski botanični vrt iJulijana.« od möje u.sLan,o\'itve 1.1926., me je zelo zanimal. Z veseljem gledam, da nj zagotovljeno samo njegovo nadaljevanje, marvirč tudi njegovo povečanje in njegov razvoj. To delo spremljajo moje srčne želje.« Na.ša skrb ui naše prizadevanje alpski botanični vrt v Trenti naj bo njegovemu ustanovitelju v zadoščenje ob SO. življenjski obletnici in obenem naše priznanje za njegovo slvaritcljsko delo. .. ,,, M, W rab er TZ PRAKSE NARAVNO POMLAJEVANJE BUKOVIH GOZDOV Po^Stp se slišijo tožbe, da se v tenm ali onem gozdnem predelu bukev ne pomlaja, ker seme ni kalivo. Pripominjam, da pomajijkljivo pomlajevanje bukve nima v/roka v nekallvo-sti SÄmena. kakor se navadno doinneva, marveč da jc krivda drugod. Večkrat se bukev ne pomlaja. /aradi slabega gospodarjenja, bodisi da je bila sečnja premočna ali prešibka in je zato sklep krošcnj .preveč pretrgan ali pa ipregost. Največkrat jc varok slabemu pomlajevanju predebela plast bukovega listja. Bukovo seme sicer vzkali, toda mlade klice s svojimi oe^niinL koroninicami nc morejo predrati debele plasti ncötrohnelega bukovega ILstja, da bi se zakoreninile v tlok in zato usahnejo. To- se rado dogaja zlasti v hladnih, vlažnih senčnih legah. V talcem primeru mora priti gaitlayr naravi na pomod. Majhen trud se mu bo obilno poplačal. X grabljiimi naj prerahlja bukovo listje in ga zgrabi na kupčke, pfcden bukov žic dozori in začne odpadati. Seme, ki je padlo na zero-tjo, bo vskalilo. kalčki se bodo prijeli ter zrasli v mladice in drevesca. S pre-rahljanjtiin oziroma z grabljanjem debelih plasti bukovega Iwtja smo dosegli še nekaj. Pregnali smo divje svinje, ki se kaj rade zadržujejo v bukovih gor-do- ■ vit, kjer se nabira listje v debele plasti, da po njih rijejo in si iSčejo hrane, ined drugim tudi žir, ' v letih bogatega bukovega -semenskega obrocia je nad vse priporočljivo, da gDzdflTji preizkusijo to navodilo in se prepričajo o njegovi učinkovitosti, Z majlmim trudom iji ž iiajskromii^ejšimi aredsivi bodo napravili gozdarstvu ogromno korist. JoSe R a k o š e VPLIV VROČEGA'POLETJA NA ZORENJE GOZDNEGA SEMENJA Izredno vrote poletje 1950 je mnogo pripomoglo k zorenju gozdnih sadežev ozirotua scrasn. Navadno velja, tk skorji gladkega borsi zorijo proti toncu meseta septembra. Na območju gozdne uprave Kamnik pa smo mogli te storže nabkati že 15, avgusta,* v nadmorski viSini 546 m. V revirju Kamniška Bistrica raste nekaj dreves gladkega bora v tako imenovanem Cesarskem vrtu pa, smo siorže lah borov la1>k-o nabirali ielc po 15. saptembm in še niso bili prezi'eli. Nadmorska Tdšiiia je lu 601 m. Morda je tuknj na zorčuje storžev vplivalo dejslva da je bilo iieko-likokrat po nekaj dežja, da so storži primerno dozorevali, V mesecu juliju je bilo petkrat po nekaj padavin, v mesccu avgustu trikrat in v mesecu septembru po štirikrat. Teinpcratura je na soncu še dne 37, 8. dosegla 53 sopinj, v mesecu juliju in prve dni avgu&ta pa s& je živo «i'ebro d^'igtiilo IIa 55, v senci pa do 40 stopinj C. Prav tako je bilo tudi z »orenjem jeiovili 3toržev, ki so v Bistrici kar en 20 dtii pozneje dozoreli kakor na Kolovcu. Smreka v icm tetu do višine ]300ni ni obrodila, od 1300—1500m p-a je bil obrod smreke prav dober, Tudi storži na drevesih so bili na splošno lepi. Slavko E eji ko v i č VPLIV JEREB) K E NA RAST SMREKOVIH SESTOJEV Mnoga smrekova rastiSča zahodne Noniiije so utrpela veliko škodo Ziiradi zakisanja tal. kar je posledica izpiranja apna. Debela plast surovega (n&razpad-lega) humusa pokriva, gozdna tla. Že davno izvršeni poskusi % apnjenjem so po-ka,zali tolikino poboljšanje U.1 in povečanje prirastka v toliikäni meri, da so zaceli priporočati apnjenje v velikem obsegu. V letih 1912—1947 izvršen^ raziskovaJija so ugotoviJa v poapn}&nih lieh boljše stanje htmiusa, manjšo kistost tal, živahen razvoj kortsttuh bakterij v tleli in večje število vrst prizemnib rastlin. Kot najbolj racionalna se je poka^aJvi količina "WOO kg apnenčeve moke na hektar, [izkazalo pa se je, da Ima apno v Sistem smrekovem sestoju časovno omejen učinek, ker ima smreka plitve korenine in apno, zajradi izpiranja po vodi, kmalu ižgine iz (jbmočja smrekovih korenin v globočino, Jerebika. ki se tam edina po tiaravi širi kot spodnji sestoj pod smreko, pri bolj redki zarasti, s svojimi globokimi koreninami črpa a.p!io iz globine in ga vraČa z listjem na površino ter tako podaljšuje trajanje in učinek apnjenja na mnogo čez 40 let. Na rastiščih, kjer xma smreka plitve korenine, traja sicer učinek apnjenja «njveč 20 let. Kjer pa so gozdna tla tuko izpratja, * Zanimivo pa je^ da Je ttidi v hladnem poletju 1951 gladki bor dozorel ob istem Čflsu. O,p. ur. da so odneseni tudi že daici,gline in je ostal samo se kremenčasti pesek, tüni ttidi apnjenjc ne pornaga več. . Iz lega se vidi. kako izredno ugodno vpliva jerebika v smrekovih se&tojih, posebno na globokih tleh, na zdravstveno stauje tal in seslo-ja. {Povzeto iz razprave dr, R, Gansscnr »BodenkundlixUe Beitivaege Kor Kalkdüngung im Forstbetriebe, Mitteikingcn des InstLtules für Foni- und Ho!2\\>irt-schaft, 8/1945.) Do nedavnega je bila pri nas še navada očistiti i^ mladiJi «inrekovili nasadov vse, kar se ni imenovalo amrtka. Lefa 1050- pa sem opazil v neposredni okolici postaje Ortnek na Doletijskem, da so pri čiSficnju smrekovega nasada puščali obilo j ore bike. To je popolnoma umestno Nasad raste namreč na globokih, bo-ga-tih siiiikatnih tleh, ki bi jih äama smraka V nekaj desc-tletjih zelo poslabšala. Gltde na svoje plodove, ki so va^iia zirnska hrana goxduim pticam, kakor ludi 113 tehriično uporabo svojega dragocenega lesa zasluži jereb i ka vso pozornost. Odlična pa je tudi za predkuliure v mrazisčib, „ . I VI. B e I 1 r a 111 POJ.^VLJANJE LUBADARJA V KAMNIŠKI BISTRICI V ,poIet]ii ]950 smo imeli v revirju Kamiiiškii Bistrica nmogo opraviti /, lubadftrjenii kakor že zdavnaj ne. Vplivalo je predvsem loplo poletje. Prav bo, aktj se sečnja smrekovega Jesu vsa.j do ^'iSi^l 700 m v polctiiem easu v bodoče prepove, dovoji pa-le tam, kjer se res nujno mora sekati v tem času. Zato pa ludi delavci pred končanim delom ne smejo pustiti nobenega hloda neobdelanega. Bil je primer, ko so delavci prejänje popoldne podrli smrekovo drevo, niso pa dveh hlodov izdelali- Ko so iMrišli naslednja jutro k ddu, so našli oba hloda že močno napadena po lubadaJ-ju. Vwok lemu je bilo seved^i zares toplo poletje. kakor že davna l&ta ne. Zato pa je potrebna čim večja pažnj.i pri sečnjah, kajti v miUem se lubadar Še d;i zalreti, ko pa se Je bolj rairkropil, ga je težko l>ravoča&no uničiti. Najčeščc ss zgodi, da lubadar napade veliko množino dreves, kar lahko por/JOci ogromno škodo. Na vsak nnein bo potrebno povsod v gozdu, kjer se seka poleti, sirogo zahtevati od gozdnih dekvcev največji retl. Rado so namreč zgodi, da delavec, ki dela že po trideset let v gozdu, misli, cjh Ae more biti nie hudega, ako pusii majhen smrekov vrhač nepravilno Izdelan. Panji in les za napravo suhih riž so najboljše leglo zu gojitev lubadarja. ako niso pravilno obeljeni V le1u 1950. smo imeli v revirju Kamniška. Bistrica veliko opravka z zatini-iijem živriSč smrekovega lubadarja. Tega pa v nize ležečih predelih ni bilo. V letu 1951. pa so logarji i« nižjih predelov poročali, da. se vedno kje poktv/L-kakSno novo žarišče. Na logarskih sestankih in pomenkih smo ugotavljali, d« je to posledica lanskega toplega poletja. V K. Bistrici sc je laaska polcrtna toplota takoj čutila po posledioaJi. Teren je tam zelo skal ovit in itnii malo prsti. Dre. vesa so zato manj odporna in bolj" izpostavljena lubadar ju. V letu 1951. pa jc bilo zelo malo napadov lubadarja Vedno so bila lovna drevesa pr^ivočasno položena, in to predvsem na mes-tili, kjer smo napad lubadar ja najprej pričakovali. Ker so v nižinskih predelih boljša tla, jc drevje laže vjtdržalo lansko poletnij vročino. Zato je bilo tam zelo malo žaTišČ. Letos pa so logarji poročali, da se vedno najde kje kakšno novo žaTisce. Stalno je .m-oralo biti na delo več ekip delavcev, da so mogli pravočnsno uničevati žarišča lubadarjcv, Je pa äe nekaj drugega, Logarji se lahko še (oliko trudijo in prixadevijo z zatimijcm lubadarja, pa ae bodo uspeli, dokler se ne zgauc tudi privatni sektoj. Največkrat se v privatnih gozdovih najdcj^j žariSča' lubadarja. ko je ic prepozno. Tudi okrajni loga-rji ne morejo sami Eadovoljivo ialirati lubadarja. prvič zalo, ker jih je šb premaJo, da bi mogli vse področje pravočasno pregledati, drugič pa je gozdnim posestniJcoro težko dopovedovati, kako velika škoda lahfco nastane iz takih lubadarjevih žarišč. Km« je p-reprican. da je poljsko delo veliko nujnejše iri važnejše od zamiranja lubadarja. Potrebno je, da se na vaških sestankih predava O gozdarstvu ter gozdnim posestnikom čimbolj razloiši pomen gojenja in varsiva gozdov. Prepričan sem, da usp^ ne bo izostal. Slaväto B e n ko v i č KNJIŽEVNOST ING. MIRKO SUSTERSIC; NEGA BUKOVJA IN JELOVJA, ZALOŽBA .aESc, LJUBLJANA 1951, 50 str. že nekaj lel: si prizadevamo popraviti težke grcbe preteklosti v gojenju naših gozdov. Zato je dobrodošlo delo, ki govori o pra^^lm negi bukovja, jelovjn in smrečja, naäih osnovnih drcvesrtih vrst. Avtor predvsem- ob-delujc en.odftbno sestoje in posebej omenja škodljivost »čiščenja« mladih bukovih gozdov, kakor se jo še vč&raj pri Das izvajalo, kjer se je navadno posekalo tudi vse drevje. > ki bi moralo rasti 5c svojih 20 in 30 let. V takem »počejenem« mladem gozdu je izgubljen višinski, gmotni, kakovostni in vrednostni prirastek. Razumljivi) nam postane izredna važnost polnilnega sestoja in njegov vpliv na razvoj zgor-iijegM. sklepa in na v^irstvo gozdnih tal. Shematsko je tudi pokaaauo načelo prn-vilnega (visokega) in nepravilnega fnizkega) redčenja. V poglavju o negi jelovjn so prikazane bistvene gojitvene razlike med jelko in smreko. Avtor daje priznanje OEiiemu našemu kmečkemu gozdu, ki je navzlic zablodam v sosednih veleposestniških gozdovih umel ohraniti svojo naravno prebirilno obliko in kfi-terega dandanes tudi nemški gozdarski strokovnjaki omenjajo kot vzor goada (meäant bukovi in jelovi gozdovi s primesjo smreke na Notranjskem). Dalje obravnava pisec medsebojni vpliv imenovanih drevesnih vrst, njihov razvoj od pomladitve, na tiaj-aven aH umeten način, do sečnje, negovalne ukrepe in končno tudi premeno drevesne vrste, kjer je potrebno. Pri tem jc zajel v glfi-vncni vse, kar je važnega za pravilno gojenje gozdov. V delu so pa tudi mesta, ki lahko spravijo bralca v zmedo in povzročijo v gojenju gozdov nemile posledice: ]. sVeter bukvi ni nevaxen, ker ima krepke, in globoke korenine« (str. JO). Z ozirom na isto trditev v sNegi bukovja«, izšli v sLesut 1. 1949, je na postavljeno ^fpraSanje v wGoedarskem vestnikutf J-Odpomost bukve proti vetru« v št. 5, G. V. prof. J. Slander z besedo in slikami pokazal davno znano nasprotno dejstvo. Tudi življenje dokazuje, da so starejši bnko\'i sestoji khko zelo ogroženi od vetra 2. »Količina skupne lesne mase, ki jo sestoj proizvede, ni odvisna od redčenja in njegove oblike, ter ostaja, konstanina (vedno na isti višini). Od redčc- nja pa je odvisna kvaliteta, ki prjrastek na VTcdtiosti dvigne za 1.0—15% v iltjbi obhodnje,« (str. 15). Splošno anano je, da lesna gmota, ki >o v teku cclc obhwüije tjaje redčenje često dosega koliiino lesne gmote sestoja ob koncu obhodnjc.» Pravilno izv«. jano redčenje v bukovem gozd-j pa kakovostno vrednost sestoja, dvigne -tudi xa 100%. Torej je ta gojitvcol ukrep neprimenio bolj važen, kakor bi lahko sklepali iz d tata K. Wanielowa. kt ga avtor navaja. 3, »Narava je neskončno daleč od človeškega red» in nima smisla zanj. Pri nji je vse le golo tmključje, ustvarjanje na slepo. Sele Človek kot rnxumuo bitje hoče vklcpaü naravo v n&kak red, ki ga v oezavestnih prasilah ni. In gozd ki je tako zelo naravna Stva;iitcv, ne prenaša preveč ČloveSkega reita — le do neke tneje. Zato preudaren gozdar ne vsiljuje slopi in slučajni naravni tvorbi Tcda, kakršnega ne prenese in človeko ne koristi« (str. 18) ter dalje: -»Ke smemo pozabljali, da je v naravi vse relativno in naključje brez reda in smotra. Red in smoter skuša dati stvtirciu človek, a Sgolj zase, ko se s svojo zavestjo in pameljo bori proti neredu in naključju« (str. 22). ' In ravno V naravi nikakršnega naključja, vae je stfoga zakonitosi, ki jo gozdar mora spoznavati in občutiti na vsakem koraku, tako da. lahko sile narave izkorišča v prid skupnosti! Sicer si res »siva teorija« in »zelena praksat kaj lahko pridela navzkriž! ^ 4, Obrajsec na str. 23 s podatki o povprečnem razstoju direvja pri različnih debelinskih razredih je sicer koristen, potrebno pa je izrecno poudariti, d i) razstoj ne more in ne sme biti merilo za bodoči razstoj drevßs pri izvajanju redčenja. Sicer to lahko zapelje bralca v šablono, kar se je v praksi že dogajalo gozdar Je dal drviirju v roko 150 cm dolgo palico in zahteval enakomeren raz-stoj 150 cm drevesa od drevesa. Pri takem delu stu znanje, oko in razum odveč, ker jih jc zamenjala .šablona! 5, Avtor zahteva, da sečne odpadke (tudi iglavcev) temeljito raztrcsenio po poseki (sir. 41). Kolikor je to glede gojit.vc gozdov pravilno, se gled.e na nevarnost lubadarjev ne sme izvajati, temvefi tse morajo sečni odpadki zlagati na kupe. '1 Manj nevarnih meat v tem delu ^e omenjum. »Tri leta Je ležala razprava o negi bukovja v uredniški mapi kot si ah o popisan papir. Sclfi, ko je dozorel «Leso, je bila tiskana leta 1949..* — nam pove sum avtor v svojem jUvodue. 2aj-ödi omenjenih-J1-,est, ki jili avtor na prošnjo urednika JiGo^darskega vesl-mkat ni hotel popraviti, Ltrcdmštvo ra^]>rave ni moglo objavili. iLesa pa jo jc leta 1949. neltritično tiskal in leta 1951. napako ponovil. ^ Pomanjkljivost), ki sicer dobremu delu delu močno škodijo, pa bi bile prav lahko izostale! , „ „ , VI, B e I L r a in Avior razprave: Nega bukovja in jelovja je napisal že lepo število razprnv in člankov iz gojenja in urejanja gozdov. Njegovi spisi ae odlikujejo po lepem, klenem jeziku in po zanimivem, älvahiiem, včasih kar dramatičnem pripovedo. v.inju. Bogati so z izvirnimi mislimi, ki mejijo večkrat na drzne trditve, kakrSnc se dajo komiij še zagovarjati, vČnsih tudi tie več. često samo pod določenimi + Sicer ne pomeni, da smo prirastek lesa dvignili z redčenjem za 100%. V splošnem pa ii;vni nravilno redčenje v celoti dviga lesno proizvodnjo za okrog 30%. svojevrstnimi prirodriinii oziromA goatiiiogospoddrskirDi pogoji Ta (irJ.oa izvit-noat misli je lahko strokovni razpravi v odiik-O in korist, če je dovolj premišljena in utemeljena, lahko pü ji je tudi v kviar. če je bolj stvar duhovitega tiO'misleka kiikor trdnega znanja Ln zunesljive izkušnje. V tem. o;riru se giblje pisec prav nekje na meji med dobrim i rt si a hi m; v svoji drMosti napr trdno i-n koristno podlago za dobro ra^uroeivanje nadaljnjih izvajanj. Mislim, da zahteva biološko-ekoioška raalago gozdnega drevja daljšo samostojno razpravo, kjer bi bila spričo sodobne razvojne stopnje biološko-ekoloških ved podana važnejša dognanja, potrebna vsakemu gozdtiemu gojitelju. Prekratka raalaga je nevarna 2a slabo ali napačno razumevanje, zlasti še, če trditve niso d.ovolj zanesljive ali celo netočne. Pre-sploŠ:nc navedbe povedo premalo, konkretne, posnete po tujih avtorjih, pa imajo eesto le krajevno vrednost in se ne rrvorejo prenašati na naše ekološke razmere. Tako na primer Dcnglerjeva lestvica potrebe drevesnih vrst po toploti, veljavna 7,A Nemčijo, za naše razmere nc bo v celoti sprejemljiva. Biikev in jelka v tem o/ir\i .ne bo«ta zavzemali drugeßa mesta V lestvici (med domačim kostanjem in gabrom), skupaj z gradnom (str. 6)! — Macesen je pri, jias za mraz nfc-" občullj.iv (str, 6). — Robi ni ja je izrazi Ui .svetlobno drevo, ne polsenČno (sfr. 7). Življenjske zahteve bukve glede toplf>te, vlage, padavin, pavedeme 'v številkah, so zelo relativne, (str. 9). Za naše kraje še njhČe ni preučil veljavnosti teh številk. — Breza in topol nista spremljajoči drevesi bukve, ker nc prenašata njene sence (str. 9). O spremljajočem drevju bukve govorimo, kadar je bukev osnovna drevesna vrsta, ki ustvarja sociološke in ekološke pogoje za poseben gozdni tip (t^agetum), če nc, pa je bukev .sa-ma spretnijAjoče drevo v drugih gozdnih tipih (Querceco-Cftrpinelum, Accreto-FraxineLum idr,) —, Gisti sestoji bukve imajo svoj vzrok v njeiuh posebnih bioloških lastnostih kakor v podnebnih pogojih (str- 9), — Pohulnega sloja ne sestavlja samo mladje glavnega, sestoja (osnovne drevesne vrste), marveč tudi" mladje poroožnih drevesnih vrst in razno grmovje (str, 15—17). To je do neke mere celo boljše zaradi ugodnega vpliva na sestavo in sttiiktUTO (al, tor«j zaradi boljših Sivljeajskih pogojev za drevje, — Klima ni biotiSni faktor, iria-rveč EizifcaJen (str. 24), — Jelka uspeva dobro tudi na čisto apmenČBstih tl&h, enako kakor smreka (Krasi), obe pa se počiititi boije na ne-apruiTii podkgi, smreka prej bolj kakor J&lka (str. 24). — Smröka ustvarja prav tako svojo posebno mikroklimo kakor jtlka ali bukev, le da od obeh precej različno (sit. 24), — Bukev je za mraz občutljivejša i>d jelke (sir. 24), To se posebno lepo opaža v mraziääih. Navedli smo nekaj primerov bioloäkJb netočnosti oziroma pomanjkljivosti StiSleršičeve razprave. Te njeno strokovno vrednost sicer smanjSujejo in bi Ubko ižostaJe, toda razprava sama ima kljub vsemu svojo veliko vrednost,, ki jo moriamo pozdraviti. Razveseljivo je predvsem piščevo prizadevajije, da se postavi gojetije goždov na iodobno podlago biološke znanosti. Ob sklepu naj navedem še vtis, ki ga dobi bralec pri branju SušteršiCcvc rizprave o negi bukovja in jelovja, Ta vtis je v tem, da. se mu je izmed našib glavaib treh drevesnih vrst najbolj posrečila biološka in gozdno goji t ven a oznaka jelke. To drevo, ki je v biološkem iti ekološkem pogledu izredno občutljivo, je spričo nenaravnega načina gojenja gozdov doslej kljub hotenemu pospeševanji^, največ trpelo in se na mnogih površinah ne pomlaja več zadovoljivo. Zahteva namreč skoraj nespremenjene naravne raslišČne pogoje in kjer jih najde, se rfi?--vijt v najbolj veselp in bujno življenje. Pri opisu jelke se je piSčeva obUkovalna sila najbolj sprostila in ustvarila najlepšo podobo jelke kot gozdnega drevesa, kar iih ima slovensko strokovno slovstvo. M, W r n b e r PREDPISI -ODREDBA O RAZDELITVI ZNESKOV OD PREJETE GOZDNE TAKSE V ZADRUŽNEM SKLADU ZA OBNOVO GOZDOV Uradni list št 3.5 % dne 30. X. 1951. Na podlagi 2. odstavka \ 3, členu uredbe o ustanovitvi skladov ^a obnovo gozdov (Uradni list LRS, Si. 28-143/51) in po predlogu Sveta vlade LRS za kine-tijstvo in gozdttrstvo. , odrejam: ' I, Zneski od prejete gozdne takse v zadružnem skladu za obnovo gozdov st razdelijo takole:: a) v okrajih Gorica, Idrija, HLrska Bistrica, Postojna, Sežana in Tolmin za-dj-žijo splošne kmetijske zadruge ali kmečke obdelovalne v svojem skladu 8(i°/o, prispevek v višini lO^/u se odvede pristojnemu okrujaemu-ljudskemu odboru zi okrajni sklad za" obnovo go'idov, prispevek v višim lO^/s pa se odvede Glavni upravi za gozdarstvo za republiški sklad za obnovo gozdov; b) v okrajih Lendava, Ljurtomßr, Murska Sobota in Radgona zadržijo splošne kmetijske zadruge ali kmeike" obdeloviilne zadruge v svojem zadružnem skladu (UVs, odvede p^ se prispevek v višini lO'/o pristojnemu ü■klrajn^^mu ljudskemu odboru za okrajni sklad za obnovo gozdov, prispevek v višini SO^/o pa Glavni upravi za gozdarstvo LRS za republiški sklad za obnovo gozdov; c)v'dmgih ßkrajih zadržijo splošna kmetijske 2adms& nii kmečka obdelovultic zx1 druge v si,-o-jem skladu jWo, prispcvak v viämi 10"/» se odvede okrajnem a ljudskemu odbwu za njegov skladi obnovo «ozdov, prispevek v viSuu 4(W<, p« se odvede Glasni upravi za gozdarstvo LRS za republiški skkd Zfi obnovo gozdov. 2. Zneske, ki jih dobi splosna kmetijska zadrugn ali kmcČkii obdelovalna iiiidrußa od gozdnih baks 2a svoj skiad, -odvajn pristojni podružnici Narodne banke in o 1em obvesti ^irUtojni ofcrajrvi ljudski otibor s posebnim pomfilom. V tem poročtjti morajo biti tudi podsUci o lastn^kUi ter o vretali in kolieiliHli lesa, od katerega, izvira odvedeni znasak, Podruäniea Narodne banke razdeli prejeta sredstva Kadružnega sklyda 'Ai obnovo gozdov vsakih 15 dni koristiiikom po kljutu iz 1. toeke te^ndretlb*;! 3. Za. Čas od 21, avgusta do 31. oktobra ^951 se kljub doloCbi v 2. io£ki 2. odstavka plaea ves anesek iz 1. točke te odredbe hkrati. Ta odredba veljii od dneva objave v »Uradnem listu LRSv. 5t. ^-11S3/321-5U * LjLfbljana, dne 24. oktobra )951. Ministe* - predsednik ^ Predsedtiik Sveta vlade LRS Gospodarskega sveta vlade LRS: 2a kmetijstvo in gozciarsEvo' .Ivan Maček 1. r. Viktor Avbelj 1. r. I DRUŠTVENE VESTI EKSKURZIJA NAŠIH STROKOVNJAKOV PO AVSTRIJI Društvo inženirjev in tehnikov go5;daT&tva iji lesne industrije LRS je dalo pobudo 2Ü izmemjalno ekskurzijo gozdarskih in Icsmoindustrijskih. strokovnjakov Slovenije z enakimi slroko-vnja-ki h Avstrije oziroma Koroäke 7. namenom, da spoznamo gozdarske in lesn-oLnd-usirijske razmere tudi i^rven 'mej na^e države, da bi mogli tako. bolj kritično razniotfiti naše delo in obogatiti naše znanje. Tako je torej slo 8eptem.bra 1951 deset našili strokovDjaikiov gozdarstva in lesne industrije na ekskurzijo v .Avst.rijo oziroma na. Koroško, kjer smo bili gostje deželne vlade in strokovnih krogov V Avstriji uživa gozdarska, stroka že po Iradiciji poseben sloves, kair se kaže v njenem razvoju. — Znano je, da gre tudi razvoj lesnega gospodnirstv.t nezadržno svojo pot naprej in da vzporedno z iiapredkom tehnika izkorišča nove pridobitve A s\-oj razvoj in večjo donosnost. Visoka kulturna stopnj« ill velika tehnična zmogljivost se zrcalita tudi v dvigu apora-bne vrednosti lesa ko-t ene jiajvažnejših surovin sodobnega gOspoda.tstva. Pomen čuti u5i«-kovitejše izrabe lesa in oplomenjevanjii njegovih prirodiuh lasmostii 'ki zajema že izredno Široko polje udejstvovanja. pa se stopnjuje tem bOlj, čim bolj poraba in potreba lesa presegata realne možnosti gocdne proizvodoje. To se na j vidne je zrcali v cenah lesa oziroma lesnih proizvodov na svetovnili tržiščih, ki so po vojni nasproti cenajii drugih predmetov ar^atje skoraj na dvakratno višino. To revija prizadevanje tehnike, da se po eni strani čimbolj dvigne procent izrabe lesne 1 vari ne za visoko vred ne proizvode m da se vzporou teh gozdov, ki so mnogo slabši od strokovno upravi j nmh. Praksa gozdarskega osebju je slrogo predpisana. Pred vst&pom v logarsko službo ali šoio mora kandidat prakticirati eno leto. Kompleks držav nega 20J;da Greifenbürg s 3000 ha upravlja gozdarski inženir z dolgoletno prakso, ki in>a jm terenu še dva kvaJiJicLratia reviniü gOi:darja. V^ii upravi tel j i in okrajni gozdarji imajo službene avtomobile-džipe (i'ü Marshalove pomoči). Na splošno se apaia ustaljen sistem, ki ga po vojni niso zna.tneje menjaviLit, 7aradi Česar niao izgubljali strokovnih energij. Toda 7, druge strani bi se moglo i-eei, da to zadržuje življenjsko razgibanost, ki je v neki meri le potrebna, Gozdovi se izkoriščajo Čez pMrasftek. Dosegli so i ud i dvakra,tnega, kar imajo za zelo pretirano. To preseganje pa je bilo zelo rflziiSno po posa.meznih predclib in odvisno od volje lastnikov Privatni mali gozdovi so zridlno sljfaši od veleposestniških in državnih, Kekatera veleposcstva izkoriščajo manj, kakOT znaša prirastek. Tako ima n. 'pr. Foscarijevo veleposestvo na povriini 8000 ha lasnu nalogo 330 in^ po ha, z zelo jedrim smrekovi™ drevjem in pri.ra^kom čez 'inv' po ha, iakorišek pa lia ha okrog Računajo z naraščanjem vrednosti lesa. Sedaj si zelo priz.adcvajo, da bi vskladili izkoriščanje gozdov z etatom Les se prodaja na pajiju leaiim IndustrLjcern Cena smrekovinc na pariju zjia.ša l.SO do 220, povprečno- 200 šil,, cena hlotdovine fco žaga 30Ö šil. in rezanega lesa öOO šil ea m'. Na gozdno takso odpadeta torej Vj irine črne hlodovine! {Krušna moka stane 3, sladkg-r 8, obleka 500—1200 šil., drva 160 šil zii prmV Razmeroma draga je pošta, železnica fn bencin (3.50 šil. liter). Ttunu prijneriit so plače uslužbencev in dclavcev. Spravilo lesa v planinskih krajih se usme.rja Ic na zimski .prcvo?,, torej v glavnem po snegu, kar je tnnogo bolj.« in cenejše, V ta namen se za spravilo gradijo v glavnem izvlačne poti prikladnega nagiba, ki jih na mehkejn terenu ni treba utirjevati, s čemer se mnogo priStedi n^ gradbenih slro&ldli_ 2 onim konjein vleče po položnem potu 10 m'' [esa izglavcev, s traktorjem po ravnici pa Veliko uporablja plavijeiije in splavarjenje lesa in so mnoge zagc po svojem položaju temu prilagojene. Delo v gozdu se iilacuje na akord. Norma se določa na t>—10 ur. Osnova za Akordno oceno je urna mezda, ki znaša 5 80 Sil, (,prL delih, ki se plačajo po času, je ta mezda, nekaj nižja). Vodja delavske partije dobi ISVu veČ. ße delavec prenočuje v go«du. dobi odškodnino v višini eno-uirtie mezde, V nekate-rih primerih se ta odškodnijia priznaA^a tudi za Čezmerno oddaljenost do delovnega! mesta, če delavce ne prenočuje v gozdn. Navadno se plačuje posebej ludi brušenje žag, ok. 2 uri tedensko. Državna otroška doklida znaša 105 ših, a k lemu dobi delavec še od delodajalca 55 šil., skupaj torej 160 šti. mesečno. Delavec zasluži itnesečivo v gozdu 100Ü—MOÜ šil,, mara pü pazili na kvalitetno izdelavo jn sečni red. PTaktieira. se sečnja jia suš. Delavcc, iki je bil v dveh ietUi zaposlen najmanj 5fl tednov, pa dobi potrdilo, da ne more dobili dela, ima pravico do pc^dpo^e brezposehiih, ki zjiaŠa 400—600 Šil, in otroško doklado- To možnost nekateri v zimskih mesecih ludi izrabljajo, da oh slaibem vrtmenu bre:z dela uživajo taik prejemek. Nadmera oblovina znaša 20—30 cm, kar je po našem mnenju ,pjcveč. čeravno se les pogosto spravlja po rižaih. Vsi hlodi se robtjo (šproncajo) pogojttoma tudi na obeh krajih. Glede sinrekosah monokultur, k pospeševanju katerih so se precej močno nagibali, vlada sedaj enako mišljenje kakor pri nas in se povsod stVemi za mešanimi gozdovi s primesjo listavcev, kakor pač tlom ustreza. Mesto sečenj na golo se uvajajo opjodiie .sečnje. Pri dcgcnonraiiili drav&snih vrstuh in t,nm', kjer je sčiLSOTTiii potrebna izmenja.Vit vrst zajadi'tal, se uvajajo tiove^rrste po konkretnih navodilih fitosock)loškega institula, ki tako odločilno sperii-tivo. Brižno se preučujejo indikaforSke vrste gozdnega üästlinslva V greifenburSkem državnoni goadu nad. gorskim jezerom Welssonsee. k.i leSi m visoko, a ima tako toplo vodo, da je priljubljeno letoviäEo, a jezero s ümuragdno üelftno hoirvö in belim obmbjem velja '/a eno nojlcpšili alpskih jeüev, SD nam predočili vse gojitvene tiipe gozdov z raznimi načini ponxlajeivtinja. Velikii ovira je tam pašni Servitut. Največja lesna masa na ha an asa v tem koinpleksii 590 m'. Okrog jezera ni ceste. Les se prevaža po jezcfii s splavi, kar je tudi najcenejše'. V gozdni drevesnici .seje jo bob, ki kot met oljnica gnoji aeniljo. V v&le.posestniškem gozdu Foscari Paternionu «rno videli posebno konstruirane močne snni z odbijači za i^vlatenje lesa s traktorji. Po vrsii j& povezanih v konvoj 4—5 sani. Prvi tovor je na dvojnih saneh, pri naslednjih pa je cu kraj tovora na tleh. Zadnje sani so v' obliki košare aH mreže, da drsijo % večjo ploskvijo po tich. V.konvoju, ki smo ga videli, je bilo naloženih 2.1 in = üblovine. Uporabljajo se traktorji tipa Fiat ÖÜ. Za cestni irarisport sc s traktorji iipDrivbljajo prikortt;e, kiiterim se lahko regulira dolžina in ki so Oikre-tne za obračanje. Istofam smo videli gradnjo gozdne caste s stroji. Razne wste buldožerji služijo üa, o'dkopavüiije tal. za izravnavo lal in odkopavanje obcestnih jarkov, za kar imn buldožer v sredini poševen nož, za odstranjevanje dreves in panjev itd. Gradbeni stroj je lipa Grdders. Ti stroji prihajajo v poitev pre-clvsem za mehke terene. Dnevno se splanira 300—400 m ceste. Strošek znaSa ok. 50 šil, po mtttru. Pozijni se s term stroji orje ooiirc^ma odstranjuje sneg s cest. Stroje so dobili na račun Marshalovega plana. Dela ž njimi pa so se naučili ujetniki V vojnem tijetni-štvu v Ameriki. To vel&posestvo podpija v »mitni meri rabine poizkuse Pokazali so nara nov tip žičnega žerjava po izumu ing. Goseh a (luleilezenec sksJcurzijc v .\vstriji in pri nas), ki ima nekaj podobnosti s tipom ing. Kostenapila, toda slednji je po na.5ein mtienju, bolj dovršen in bolj p.raktiöen. ima dva motorja. Z enim pro-isrvflja električni tok, ker so iakJ.op v mačku vr&i dskirično, kar je pri tipu ing. Kostenapfla avtomatično. Voziček se premjka z vldČilko. Ko je vklenjen itiačeik na vosdček, se sposti dvigalna vrv do bremena iii breme dvigne s po-."tebr\im motorje-m. ki služi tudi za p-roJ^vodnjo električnega toka, Naprai'a za dviganje bremena se lahko odstrani in potem slu£i žičnica ko+ gravitacijska žičnica. To'rej je to pravzaprav kombinacija žičnice in žerjava Zmogljivost an asa do 65 m-'* na 10 ur na daljavo lOOOin in nekaj manj na maksimalni daljavi do 2 km. - V višjiJi, strmih legah so gozdovi letos mjiogo trpeli zaradi plazov, kar se vidi pt^cbno ob cesti, ki vodi na Veliki Klek. Pri G. Dravogradu sc še dobro vidi, kak'0 je velik pla^ za-sul glavno, üsfitltirano cesto če^ 5 m. visoko in nil široko prekril polja in tj-avnike Na mnogih mestih pa, kakor n. pv. pri Heiligen-blutu, so plazovi porušili tudi hiše in razne stavbe, kar je znaJ(, da so bili tedno motni. Del krivde je tudi v posekanili go'zdovnh. Ponekod smo opazili ob cestah moeno oikleSčcne smreke, kar se dela za pridobivanje slelje. Drevesa imajo od daleč habitus Pančičeve omorike. Žagarska industrija ima praktične obrate. Hlod&vitiu meri skoraj izključno 4 m. Hlodi se čeli jo pred razrezom, ker čela vsebujejo ^losek od'rižanja in plav- Ijenj-a. Izkoriščanje Knaša 67—TWc Za ctsport je sposobnih 5)5% rezanega blaga, torej praktično vse, kar kaže na nespretnost naše ekspertne trgovine, Eksportna dovoljenja :zahlcvajo za viaka 2 m" eksporta dobavo Im^ lesa za rioira.nji>st s pristojbino 50 šil., za kolikor je torej les xa notrajijost cenejši. Mnogo se režejo pragi iz boro-vine in macesnovine, ki ]e iz planinskili predelov sicer debela, toda večinoma zasukana in nesposobna zä deske. Ray^umljivo je, da. industrialci izdelujejo takäno blago, k-akräno jim največ vrže. Rezan les je zelo antikomereii. Ni vi doti raznih eksportnih j lipov« kot pri nas. Izvaža se največ v Italijo, Vsi robilniki imajo projektorje z lučjo s senčnimi paralelami. Povsod so ekshavstorji. Na mriogih »agah se äamanjc avtomaiilno razrešuje in odnaša na skladišče. Delovni čas traja 9—10 ur. Plača na uto znaša 4,50 do 5,80 šil. Večinoma se dela na akord. Delodajalci stremijo za te™, da imajo skalne delavce, ki posrtaaejo mojstri svojega (lela. Proizvodnost na žagah je 2,5 do 3 m' hlodovine na delavca, pa tudi več. Na žagi Holienburga v Weizelsdorfu je raagjorcd strojev v eni smeni / vmcsnirai transporterji in vodtiirn bazenom, V razmeroma majlinih stavbah z dvema polnojarmenikorna je velika in racionalniä produkciju. Dva deJavca iia-tovorita v vagone 180—SčiOm® v 12 urah na akord, bre® kakih strojev, le s po-jTfiočjo lesenih ko2. Ne bi bili tega verjoli, da nismo sami govoHli i ddavcL Na žagi Haaslacherja v Bistrici ph Sachsenburgu iiniponirajo pokrita skladišča, da se blago nikjer ne kvari. Im sušilnice s.kotlom sistema Hempel-Bessener, kjer gre iz kotla topel zrak z dimom (polno izgorevanje — ne gre skoraj nič skozi dimnik) skozi čistilno mrežo v sušilnico. Delavnica barak ne d&k, ker sc lo ne izplača. Najmodernejša je /aga Foscarija v Bistrici ob Drairä, ki napravlja vtis prcd-VSMU z lepimi, čistimi in higienskimi pr&stori ter z neonsko razsvetljavo. Rezan material se na žagi skoraj ne vidi, ker izza. strojev odhaja avtcroaiično pod podom na niže ležeče skladišče, kjer se sortira. Na skladi.sču se uvaja msvoz tesa s traktorjem namesto s tiri, kiir je posebno v snegu- boljše. Tu je zelo lepa hlodovina. Na žagi v Kotschachu je inieresantno plavi jen je, ki poteka na dolžiiii 32 km in se nvora ravnati po primerni vodi. Tu smo videJi zdo intejjzivno izkoriščanje bukovijie na žagi. toda re^ian material je slab, ker je sploh bukova hlodovinj slaba. Pari se primitivno v jamah (zaradi majhne količine^ — in ekspoi-tirajo deske, ki bi bile pri nas popoln izvržek, Žaga ?iežc d.ne\Tio 60—^0 m^ in ima 36 delavce^v. Impregnacija v Fumitzu drza drogove s posebnimi stroji, v katerih se drogovi vrtijo. Stroj olušfi 150—200 dolžinskih metrov v eni uri. Impregnacija se vrši v velikih kotlih & katranskim oljem in Wollmannovo soljo, deloma tudi 7 živosrebrno raztopiaio, ki pa je dražja. Ima avtomatično polnjenje in praznjenje komo.r. Z diagratriskinii aparati se spremlja vakuum, polnjenje in pritisk. Iiapre-gnacija stane od dovoza do odvoza'200 na kiir sc nam zdi veliko! Žaga tukaj ni nič posebnega. V aabojarni poteka delo podobno kakor pri nüs. ,Pri vezanju prihranijo iukaj precej časa š posebnimi kJeŠčami znamke Origijial Ziklop Wien, ki zategujejo in vezejo. Tovarna lesenih hiš dela malo, ker se jim zdijo dobave za inozemstvo oh močni konkurenci tvegaoe. Zmogljivost žag na. splošno mnogo presega razpoložljivo hlodovino, podobno kikor pri nas. Tvama herakliinih plošč v F&mdorfu je xel-o veliko podjetje z dnevnim promeftom 60 vagonov. Pripada Avstrijska-atneiriški magnezitna družbi v Ra-denthcinu. Na skJadiš&u smo videli 8 skladov visokih po 10 m skupno z 8000 in^ lesa za lesno volno. Cez vse skladišče v dolžino 5 km se glbje na tiru žerjav, ki opravlja VSe delo razkladanja in nakladanji. Tovarna porabi tedensko 1000 m'' lesa, ki ga na 10 strojih predela v lesno voJno. S posebno magncuijevo mo^anico veže lesno volno v plošče debeline 2,3. 5, 7.5 in 10 cm. Vse delo. ki poteka Čez nmogo strojev in stiskalnic, Je povsem mehanizirano. Zolo zanimive so kontrolne diagramske naprave, ki natančno bel&žijo pjodukcijo, stotrilnost delavcev, delovanje strojev, ob iatereni času in kje nastane zastoj. Za primer reklamacij se dobro ve. kat&ri delavec je bil pri izdelavi. Izolacijski učinek teh plošč je osemkraten. Pri gradnjah se .nasproti lesu pri&tedi 30 ; 100. PioŠče ne gorijo. Neometane plošče slutijo za ozvočenje, n. pr. dvoran' za kino. 1 ploSče. debela 10 cm, siane 25 5tl. 7/ vmesno bclotnsko steno gradijo tudi stanovanjske stavbe, ki so prav lične. Tovarna izdaja, mesečno svojo obsežno revijo. Obžaluje, da ne izvaža -več v Jugoslavijo, kamor pred vojno izvažaln okrog 3000 leino. Poseben magnc-zitni spoj daje tero ploščam tako vrednost, da lahko p)a-č^ajo les enako kakor papirna ir.du^trija. Tovarna izdeluje tudi magnezitno opeko 7.a. visoke peči, kar je najdragocenejši iivozni predmet Avstrije. Izvaža ga v vse države. Ima prodano produkcijo za 3 leta vnaprej. Razumljivo je. da tovarna ra^olaga s posebnimi bogato opremljenimi laboratoriji- Nonavadno močan viis je na nas napravil v Fitosocioioškem institutu v Arjah profesor dr. Aichinger s svojim preprostim, toda zelo globokim nn naaor-mm prikazom razvoja rflstÜn&kt združbe, njene medsebojne povezanosti. in odvisnosti, karakteristik, ki obeležujejo tla in rastlinske pogoje itd. Raziskovanja SO tesno poveaana »praJiso- Institut propagirš s lečaji med osnovnim strokovnim personalem na lahko umeven način pravilno povezavo med pedoloäkijni, klimatskimi in fitosociološkimi faktorji v gozdu. Institut ima posebnega strokovnjaka, ki raJ;'skuje in propagira gnojenje m strojno obdelavo planinskih nagnjenih kmetijskih površin, da se tako v lovu za pašo odvrne krčenje in pustv-šenje gozdov v planinah. Poseben risar-speci al is t izdeluje slike rastlin. Omenim naj še bogato zbirko rastlin s posebno kartoteko, instrumentiirij in literaturo. Bol eg poučnih objektov pa so sc spotoma vrstile mnoge prirodne, turistično ozajjšaoe Jepofe, jezera, letovišča, ra7.gbdne točke, starinsko znametiitosii in ledeniki z očakom Visokih Tur. Velikim Klekom (Grossglockner) na čelu. Pr^-o-vrstna turistična cesta vodi čfri znameniti Heiligenblut (1301 m), kjer so vse stavbe v tipičnem tirolskem stilu, do ledenika na višini 2418 m. Valiki Klek pa sega v viäino 379Sm. Čudili smo se neverjetnemu prometu in številu a^iomobilov in motorjev različnih dr/av, čeravno plača vsaka oseba cestno prisiojbino v naši vrednosti ok. 400 din. Cestno poBjetje nabere dnevno okrog milijon dinarjev. Pri kosilu v p etil a d strop nem hotelu smo v jedilnem listu našteli 60 Vist via po 28—95 äi]---- Drugi krak ceste vodi skozi predore pod grebeni Visokih Tur na salzburško stran do EddwcjsspiLze (2571 m) s širokim razgledom do Bavarske. Zanimivo je, da imajo te gore, v kolikor niso ,pod ledeniki, obilo malih platojev a ti teras, pokritüi s travo, kje-r je možna paša kljub tolikim višinam. Gozdovi segajo do višine skoraj 2000 metrov. Nad Osojskim jezerom ta žičnica po vede na Kandel (1100 m) in ima nato Še dva podaljška nit dvigtili po 550 iii 800 m s .posameznimi sedeži. Cel hrib je letovišče. Od tu je krasen razgled na Osojsko, Vrbsko, MagdaJcosko irt Baškv jezero, na Beljak, Celovec in calo gorsko verigo Karavank. Vse kaže na "velik, posnemanja vreden smisel za turizem. Pogled na Gospo Sveto in Knežji stol nam jc vzbudil misli rm slovensko zgodovino . . Svojevrstno stijco nudi Hoehosterwitj s svojo iare-dno üimanjostjü in hc-raldičnim muzejem. Va,rt>val je n&kofi na tem mestu edini prehod Eez Karavajike. Zbliita.nje v duliu i?.menjave strokovnih, mišljenj jc prišlo do izraaa. ob slovesu v poudarku potrebe nadaljnjega strokovnega sodelovanja in dobrih sosecj-stvenih odnosov, ki nnj doprinesejo k utrditvi s^ilošnega miru kot pogoja sa gospodarski napredek. Že po tnem tednu pa su nam avstrijski strokovnjaki vrnili obisk, Goslo-Ijubnctst in kolegialna pozornost, ki smo jo doživljali na ■vsakem koraku, nas jc obvezala, da se nasdm razmeram pnmerno oddolžimo. PrisK so povečini isii, ki so Jias «premija!) v svoji deželi, kair jo doprineslo k boljši izmenjavi strokovnih mnenj in k večjemu zbtižaaju. Po sprejemu, uvodnem orisu nažih strokovnih razmer, programu s skico potovanja in opisom posameznega objekta je ekskuržija krenila po objektih: Duplica—Kamnik (heraldični muzej) — drevesnica Mengeš — smolarski objekt v Podbre^ju — pokJjuški gozdovi — žičnica v dolini Savo Bohinjke — žaga v llü'ski ßisirici in ribogojnica iätoiam — novogradnja ccs^e na BUeniski planini — Bohinjsko jezero s siapom Savice — Vintgar — Trnovski gozd s prikazom iitvlačilca tipa Gnjezde — Postojnska jama — sortimica funurja Preslranek — Tovarna vezanih ploŠC Šempeter — žaga iji toS'arn'a lesonitnih plošč Ilirska Bistrica — pogozdovanje Kvaaa — prikaz mediteranske flore v Opatiji — vožnjo ' do doma oddiha delavcev in nameščencev lešne industrije v Medveji — Reka in Sušak — ogled gozda zadene dugtazije pn Posfojn-i — žični žerjav tipa ing. Kostenapfel v Iški pri Cerknici — vzorec le.scne hiše v Cerknici in ogled Ljubljane. Tu je bila poslovitev. Naši resorni in krajevni predstavniki sD gostom izikaiiali enako pozornost, kaior snitJ je bili deležni mi v Avstriji- V spremstvu ekskurzije je sodelovalo izmenoma 35 naših strokovnjaikov- Gosti so iara/ali zadovoljstvo z ogledom, gostoljubnostjo, naravnimi Itpo-laini in so dali priznanje posebno prizadevnosli jiašeg-j ljudstva, nad iavršeno obnovo in nad sedanjo borbo /a napredek gospodarstvo. Poudarili so željo za nadaljnje medsebojno sodelovanje, ki naj poglobi dobre odnose med sosednjima državama. , , , _ Ing. Zdravko Turk STROKOVNA EKSKURZIJA GOZDNEGA ,GOSPODARSTVA LJUBLJANA V KAMNIŠKO BISTRICO (Pjimer praktičnega strokovnega dviganja kadra) Konec maja 1951 je pri-redilo Gozdno gospodarstvo Ljubljana strokovno I ekskurzijo v "Kamniško Bistrico, katere se je udeležilo strokovno osebje vseh älirih gzdnih uprav in direkcij, skupaj 37 ljudi ter 6 od Okrajnega LO Kamnik, Vodilna misel pri s.lrokovnem delu ckstorzije^je bila, naj se pii posamCOTih objektih ne vrši' samo predavanje, ki ga prisofnj z veejim ali manjšim zanima- njBin poslušajo. Namesiu predavanja je dsJ direktor kratko pojasiulo, za k-ftj gre, ter spraševal udeležence, kaj O zadßvi mislijo. Posanieizne je pozival k besedi. Med prisotnimi se je razvila živahna üiskusija ter so bili vsi za predmet 2s,mtercsLi-öm in so živo sodelovali, Razprave so postale ne samo ipoučne, tcmA^cč so lud) pokarale, kaj pj3sameznilc zna v strokii kar lahko služi kot ocena njegovega znanja in sposobtiosti. Po pregledu drevesnice na KöpiSfu, od gredice do gredice, jc po kratki razlagi povsod sJedila diskusija. PosamczmrEi udele^eueeni so bila postavljena vprašanja, ka.j mislajo glede raznih načinov obdelave in obralo vari] a v drcvesivicah Vsakdo jc prišel do besede, moral pa jc svoje- mišljenje utemeljiti z obrazložitvijo. Posebej so si ogledni letošnjo setev v široke brizdice ler ugotovili. d:i je bolje uspela kokor setev v oake brajtdiee Obnem se je izvršila pred vsmi ponovna setev v Široke brazdiee, pri čemer se jc upfl-rabila tudi braška Po koti-čiini setvi je bila tretjina gredice pokrita- tla dosedanji Tia^in z vejicotni, dve tretjini pa F lesauii, in sicor z .lesaini, polo-žetiimi 5ia zemljo, in z lesami, dvJg-iijeniiM 25 ctti od 1al. da bi se ugotovilo, k^itC'ri naeki pokrivanja bo najboljši. Pri diskusiji o zatlninju bramorja se je ugotovilo, da je najboljši naein postavljanje lovnih lončkov z vabo- '" Pra,vilni pripravi komfiostd, Jci je 7,il drevesnico najvažnejše gnojilo, so praktično posvetili preeej časa- V podrobnostih se je pokazalo, kako ^e abLra mu-terial m kompost, kako se zlaga, kaJco se uporablja apno, kako sa kompost prekopava in. meša ter uporablja, ko jc dozfirel- Na,'i!eva3i)u hudournikov. Popoldne je bila ekskuraija »flključena.. Opisana ekskurzija je dokaz uspešne skrbi, ki jo imenovano gozd-no ^gospodarstvo posveča strokovnemu dvigu svojegakarira. Glavna uprava za gozdarstvo LRS DELO LJUBL.1ÄNSKE SEKCIJE DIT-a Naša sekcija,ima danes okoli lÜO članov, ud tega okoli 40 redniJi. NajmoE-iiejSi je- kader logarjev, torej gozdarstvo. Organizacija v Širino je izvedena. Deluje a poverjenikov na obširnem področju od Kamnika do Grosuplja in od Vrhnike do Zidajtega mosta. Priredili Smo ze več siToko-vniii ialeiov. Predvsem smo si ogledali škodo v gozdovih Kamniške Bistrice. Tam so imeli logarji enodnevni tečaj o varstvu gozdov, Ciani so z zanimanjem sledili strokovnemu vodstvu v tovarni papirja m lesovine v KoliČcvem, tovarni celuloze v Goridanab, na področju smo1»,rjerija v Smledfiiku, v državni semenarni in drevesnici v Mengšu. Ogledali smo si ludrocervtrajo v Mostah in gozdove, ki jih bo za lib umetno jezero. Zelo poučni so bili ogledi tovarne furnirjev v Šempetru in litrski Bistrici, tovarne lesonitnih plošč. Spotoma smo si ogledaJi pogozdovanja Kra^a, Sedaj pa smo zaorali v globino. Delo naše sekcije smo razdelili v preučevanje problematike gozdarstva na našem področju, dalje t&hnološkega procesa na naših obratih ter ekon-omike. Vidimo, du. bomo IsJvko v prijaieljski diskusiji marsikaj izboljšali, tako delo v gozdu, predvsem uspešno saditev okoli .100 ha degradiranih zemljišč izboljšali strojne naprave v tovarni upognjenega pohištva v Duplici, pa.rketartii iia Verdu iid. Preučili bomo rentabilnost nekaterih obratov, dali strokovno in pravno pomoč članom novatofrjem in racionalizatorjem, namesto predavanj imamo v načrtu diskusij&ke sesianke za gozdarsko, tehnično in ekonomjiko stroko, kjer iiomo na konkretnih primerih tiaše žive stvaniosti iskali najboljšo rešitev izboljšanje našega gospodarjenja predvsem gozdnega. PreučevaJi bomo tudi'vpra-šanje kmečkega gozda. Glede nii delavnost, ki jo kažejo naši poverjeniki tn odbor društva, smo prepričani, da bo delo sekcije uspešno ■ A. S. VSEBINA Gojenje gozdov Nova pota gOzcLne scmenarske sluähe, dr. Maks Wra.be r . - - ■ ^ O naAadih sitke (Picta silchensis) v Sloveniji, ing. Jaaiko Urb as - 20 O postffpru sečnji v bukovih gojtlovih, ing. Iii ja Lotidar............27 Kako je G. U. Ruše na svoj način reSila problem pods&lve goüdiiejga semenja, ing. T a n ä e k - . . ■ , - - . ............40 Tuje drevesne vrste v naših gozdoviii, dr. Maks \V r a b c r . . , Sterjlijsacija .prs.ti v gozdnih drevesnitih, ing. Vlndislav BelLram . . 104 O zeleni duglaziji, ing. Jože Miklavžič 113 NaSe goadne drevesnice in njihovo-izboljšanje, ing, Marija K o d r i 5 . . . 132 Sli Ü rast) erne jelše na setiožeiih Broginja, ing, Viktor K 1 a n j s fi e k . . 163 Cozdnogojiiveni vprašanja Pohorja, Alojzij MušiČ . ..........16j Razni nože vajijc kanadskega topola s potaknjenci, ing. Franjo Jurhai' . . 177 Stroški pogozdovanja in nabiranja semena po gozdni)) gospod a rst vili, Matevž ftace . .....................182 PJimiaže xa pridobivanje gozdnega sejncnja, ing. Vladislav Beltram . . 192 Skoda po snežnem plazu- na Snežniku, Viljem Kindle.r.......237 Pripmva zemJjišea za naravno nasemoniiev in pogozdovanje s seUijo, Viljem K i n d 1 C r , ...................241 Naravno pomlajevanje bukoviji gozdov, Jože Rakoše . ......2® Vp^iv jcrebike na rast smrekovih sestojev; ijig. Vladislav ß e! t r a m . , 250 t Varstvo gozdov Kak kostanjeve skorje (Endothia parasuiea) in bodočnost kostanjevih sestojev, ing,- Marjan Sebenik ... .................37 Rak kostanjeve skorje v Sloveniji, ing, Mihailo Krstič . .....54 Pojav smrekove, grizlice v Sloveniji, ing. Sa.Ša Bl.ei,weis . . , . . 106 O razvoju in. zatiranju pinijevega sprevodnega preiea na Krasu, Jo«e B a r i č 144 Lovna drevesa in zatiranje iubadarjev s kemičnimi sredstvi, prof, dr. Željko Kovttčevič......................-..,149 Smrekova gmliea in naše izkušnje z njo, ing. Fran jo V i r n i k . . . - . 20? Iz zgodovine ^vinijevcga sprevodnega prelc.a pri nas. Avgust Kafol , . . 243 Skoda, ki jo povzroča jelen, Viljem K i n d i e r , . . .... . . ,246 Pojavljanje (ubadarja v Ka-mniski Bistrici, Slavko Benkovič , , - . 251 Urejanje gozdov Gozdovi LRS po drevesnih vrstah, ing. Viktor Novak.......öü Aiialiia dcniostiih tablic za prebiralni gozd, dr. ing. Rudolf Pipan. , . , 68 InveiKarizacija lesne gmote ali taksacaja vegetacijske prostornine, ing. Franjo Munih ...-.,,.................107 NaSe taksatorske karte, Emil Rasinger............153 Izkoriščanje gozdov Zdravilna zelišča in gozdni sadeži so vaiini stranski produkti našega gozda, ing. Milan S i m i č in mr. ph, Janez Kromar..........185 Tablico za kubirauje drobnega tehničnega lesa, ing. Franjo S g er m . . . 221 Kako na svetu gospodarijo z lesom. ang. Lojze Žumcr - . . . . . . 230 Razno O delu konfercitce za ohranitev tal na Cipru, ing, Avgusl Horvat . . - 15 Vloga dftlftvskih svetov v gozdarstvu, Matevž H a c e............49 Steljarjenje kot gozdarsko-kmetijski problem, mg, Martin Cokl . . 81 M&tcorologija v službi gozdarstva, dr. MaJ;s Wraber......127 Alpski botanični vrt ^Julijana,« v Trenti, dr. Ana B u d n a r . , . . . 138 Ali ima Anglija kaj gosdov, ing. Lojze Ž u m e r .... . . . , . . [50 Kakšne uspehe je l^i do.icglo gozdarstvo Slovenije, Franjo Aleš . ■ . 166 Krcsilna goba, N. Baumgartner ..... . ... , ... 190 Albert Büis de Chcsne osemdeseiletnik, dr. M^ks Wraber, . . . . 248 Vpliv vročega poletja na zorenje gozdnega semenja, Slavko Benkovič . 250 Umrli so Ing. Viktor Novak......................42 Ing. Evgeii Zavodnik ................... . . 1Ö8 Ing. Josip Levičnik.................189 Ing. Toskfl Ravnik ........... , 229 f Predpisi Odredba za zatiranje raka kostanjevega luba (Endothia parasitica) . , , 197 Odločba u ustanovitvi sole učencev v gospodarstvu za lesno indiistrijo in oksploatacljo gozdov v Mariboru ......-,..,.. 198 OdJočba o zivarovanju cemprinovcga nasada na Kladjeku na Pohorju . . 199 Odločba o zavarovanju tise v Solčavi in t is ovca v Stranjah pod Nanosom . 200 Odredba o ureditvi prevoz« lesa 201 Odločba □ zavarovanju Male Pišence pri Kraaijski gori .........201 Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Turnišču pri Ptuju ..... 202 Pravilnik o opravljanju logarske službe v LRS...........236 Uredba o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov.......... . 238 Odredba o razdelitvi zneskov od projekte gozdne takst v zadružnem skladu za obnovo gozdov ........... ....... , . 256 Vzgoja kadrov Stiokovni izpiti za uslužbence gozdarske široke, Mtnisttslvo zä gozdar- slvo LRS ■........................43 Gozdarski strokovni izpiti, ing, Bogdan žagsr. ■ .........44 Vzgaja pomožnega gozdarajcega kadra, ing. Vladi^äav ßeltram , , . 75 Skrb za strokovno izobrazbo okrajnih poverjenikov za gozdarstvo, Fra- njo A1 e 5 ■ ■ • ■ , . 160 Strokovni ispiti iz gozdarske stroke, Glavna uprava za gozdarstvo LRS . . 228 Izbira in izo'brazba gozdarskega tehničnega kadra, iog. Vladislav B e [ t r a m 235 Književnost Strokovna ijn znanstvena dela CJozdarskega instituta Slovenije, stev, 2, .ing. , Vladislav B e It r m ..............- , ^ ... 108 Vprašanje izbire drevesnih vrst, mg. Vladislav Beitram.....- • 109 Prebiralni gozd bukve in jelke — sodobna gojitvena oblika, ing. Vladislav B el t ram ... ^ ...................194 !ng. A. Pajiov: Zbiranje in manip-ulacija x gozdnim semenjem, ing. Saša BJeiweis........'................196 A, Pmjžinjuk; BcJeüni in Škodljivci semenja dreves in grmovja ter ukrepi ■proti njim, ing. Saša Bleiweis ...,,,....... . 196 Ing. Mirko SuStCMČ; Nega bukovja in jelovja, ing. Vladislav Bel tram 252 Ing. Mirko SuSter^ič: Nega bukovja iti jelovja, dr. Maks W r a b e r . . 253 Dniätveoe veati Strokovnemu kadru gowdarslva in lesne industrije, Upravni odbor dniStva . .................. . . . , 1 L&ini občni zbor gozda rsko-lesne sekcije DlT-a m ustanovitev 5>DruŠtva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS, ing. Miloš Slovnik...................... O organizaciji Društva ijaženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne indu strije, ing. Miloš Slovnik - . - . . . -......... Pravila Društva inženirjev in tehnikov gozdatatva in lesne industrije LRS Poučna ekskurzija v kočevske gozdove, ing. Zdravko Turk , . . Ekskurzija naših strokovnjakov po Avstriji, ing. Zdmvko Turk ■ . • Strokovna ekikuMija Gozdnega gospodarstva Ljubljana v -Kamnläko Bi strico. Glavna uprava za gozdarstvo LRS ...... Delo ljubljanske sekcije DlT-a, Anton Seliäkar ........ Avtorji 46 lil 171 204 257 264 266 F-ranjo AJeš . ............ . , . Jože Barič ........................... N. Baumgartner . . , , .......... Slavko Benkovič . . .....\ . . . . log. Vladislav Beltram....... 75, 104, 108. 109 Ing. Saša Bleiweis .............. Ing. Miran Brlnar ....... . - - . 160, 166 ....... 144 ..... , 190 ..........250, 251 192. 194, 2.35, 250. 251 .... 106, 196 ' .. . - , . , 229 Dr, Ana Budiiar...............v..........138 Ing. Martin Cold . _ ..............................81 Glavna uprava za gozdarstvo.............. . 43. 236, 264 Matevž Hace . ^.................... 49, ]82 Ing. A,vgiis.t Horvat................................. Ing. Franjo Jurhar , . ............177 Avgust Kafol .................. - . - 243 Viljem Kindler................ - - 227, 241. 246 Ing. Viktor KUnjšČek -.....■ ■ - - tö3 Ing. Marija Kodrič ..... Prof. dr. 2eljko Kovačevtč . ..........- . Mr. ph. Janez Kromar ....., , . - .... Ing. Mihailo Krstič . ...... , ■ .' . Ing, Ulja Lončar..........-........... Ing. Jože MikJavŽič ............,.,._..., Ing, Fruit j o Munih - . .................. Atojzij Mužič . .J . ■ • Ing. Vikto-r Novak............t . , , Dr. ing- Rudolf Pipan...........- ■ ...... Jožft Rakose......... . . , ............ £mil Rasirger....... . , , ....... . , ■ . Anton Söliskar ...................... Ing. Franjo Sgarm • .............. , . . Ing. M.Upš Slovaik ............. , ' . . 46. Ing. Milan Širnih • ...........- . . ..... Ing. Marjwi Sebenik ............... Ing. Mirko SuätersiS .........................42. 189 Ing. Jože TanSek ............... ..........40 Ing. Zdravko Turk..................... 304. 257 Upravni odbor društva . , . . ............... Ing. Franjo Urbas . . ,.......... ■ ... Ing, Franjo Vimik , , , ....... . , . ■ Dr. Maks Wrabcr............... 3, 9,4, 127, 248, 253 tug. Bogdan Žagar ............................... . 44 Ing. Lojse Žumer . ..... . ............. . 150, 230 132 149 185 5427 113 107 165 60 öS 249 153 266 221 1. 188 185 37 I 20 209