Neodrešena domovlna. —r. Delegacijsko zborovanje ,,Zveze slovanskih učlteljskih društev Julijske Benečije" se je vršilo v nedeljo 1. in ponedeljek 2. svečana t. 1. pri Sv. Ivamu poleg Trsta s sledečim vzporedom: A. V nedeljo ob 14. v slov. šoli v Vrdeli: 1. Nagovor sklicatelja tov. Grmeka. 2. Legitimiranje delegatov. 3. Čitanje pravil. 4. Volitev vodstva. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev odsekov: a) gospodarski, b) šolsko-politični; c) književno časnikarski. Ob 8. družabni večer, katerega je priredilo ,,Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu" na čast delegatoin \r svetoivanskem Narodnem domu. B. V ponedeljek 2. svečana v Verdeljski šoli ob 9. javno zborovanje delegatov: 1. Poročilo gospodarskega odseka. 2. Poročilo politično-šolskega odseka. 3. Poročilo književno-časnikarskega odseka. 4. Določitev članarine. 5. Določitev kraja prihodnjega delegacijskega zborovanja. 6. Razno. — Obljubljeno nam je o zborovanju daljše poročilo. Kakor hitro nam dojde, ga v listu priobčimo. —r. Kaj ie z goriško slovensko kmetijsko šolo? Na tozadevno vprašanje predsedstva goriškega kmetijskega društva je dcžclni komisar dr. Petarin odgovoril, da so prostori slov. kmetijske šole vsled vojnih dogodkov močno poškodovani in da poprave zelo počasi napredujejo. Zaradi tega in pa tudi zaradi pomanjkanja oprave, učil itd. ni mogoče povedati, kdaj bo mogoče zopet otvoriti kmetijsko šolo. Po zatrdilu deželnega komisarja se namerava, kakor hitro bodo dopuščale raizmere, storiti vse potrebno, da se osnujejo v večjih središčih po deželi kmetijske nadaljevalne šole, podobne obrtnim nadaljevalnim šolam, od katerih bi bilo pričakovati za kmetijstvo večjih koristi, kakor jih je nudila dosedaj kmetijska šola v Gorici, ker bo dana prilika, da se udeleži pouka na teh šolah večje število kmečkih sinov, in ker bodo te šole s sodelovanjein strokovnjakov - učiteljev jemale v ozir talne in kmetijske potrebe dotičnega kraja. Deželni komisar je izjavil, da so se pogajanja z vlado v tem oziru že pričela. — Bojimo se, da bo tem besedam dr. Petarina sledilo le malo ali nič dejanj. Je namreč že tako, če Lah kaj obljubi, potem te obljube že gotovo ne izpolni! —r. šolski izpiti. Meseca februarja se namerava sestaviti y Gorici, ako bo dovolj priglašencev, izpitna komisija, pred katero bodo lahko delali izpite učitelji in učiteljice, učiteljski kandidati in kandidatinje in srednješolci. Za učitelje in učiteljice in kandidate(-nje) nabira prijave ravnateljstvo slovenskih učiteljišč v Gorici, Corso Verdi 30/1., za srednješolce pa ravnateljstvo slovenske gimnazije, Viale 20 Settembre 12./I. do 1. t. m. — Velika uganka, katero nam zamorejo razrešiti le laški modrijani! Za obe nekdanji slovenski učiteljišči obstoja baje neko ravnateljstvo, istotako za bivšo slovensko gimnazijo — učiteljišč in gimnazije pa nikjer ni! Kje naj se potemtakem vzamejo kandidati(-nje) ter srednješolci v Gorici, je za nas res veliko čudo! Sploh pa se vrše pod Lahi že neka] časa sem sami izpiti brez — študij!! —r. Moderna vzgoja. Pod tem naslovom piše ,,Goriška Straža" z dne 29. januarja: V ulici Rabatta (v Gorici) so se v ponedeljek okrog 6. ure zvečer furlanski dečki zabavali s tem, da so vsakega mimoidočega otroka zvezali in oropali. — Pač uspehi novodobnih goriških pedagogov! —r. V občini Kojsko v goriških Brdih }e postavljen za občinskega komisarja neki Ivan T-omasini, bivši laški ljudski učitelj v Gorici. Mož je razvil v poverjeni mu občini pravo strahovlado nad mašim ljudstvom, katero šikanira, preganja, pretepa, zapira kakor kakšen stekel turški paša. Na ljudsko šolo je dal napis ,,Scuola popolare — Guiseppe Mazzini" ter prireja v šolskih prostorih na lastno pest plesne venčke, na katere pošilja vabila, ki so pisana in razposlana od županstva uradno po občini okrog. Tudi služi šola goriškim izletnikom feot plesišče. Oorje, če bi se kdo drznil pripomniti, da je šola kraj vzgoje in ne plesišče! Udaril bi po njem komisar-učitelj in plesalec, kruti Tomasini! —r O prilikl ustoHčenja novega tržaško-koperskega škofa Angela Bartolomasija prinaša »Edinost« naslednje statistične podatke o tržaško-koprski škofiji po zadnjem šematizmu iz Ieta 1918.: Združeni škofiji imata 16 dekanov. Od teh je 11 čisto iugoslovanskih, 5 pa mešanih jugoslovansko - italijanskih. Čisto italijanskega ni nobenega. V obeh škofijah je okroglo 258.000 Tugoslovanov in 137.000 Italijanov. Taka je torej narodnostna sestava tržaško-koprske škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italijanski, ampak mešani. Vedno je bil, zlasti kar se tiče tržaške škofije ogromen del — po dve tretjini, tri četrtine, sedem osmin jugoslovanski. Škofija je imela namreč zdaj večji, zdaj manjši obseg. Tudi na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, je bilo prebivalstvo vcdno mešano — tudi v starih časih. —r. Italijanska viada je nedavno tega regulirala plače ljudskošolskega učiteljstva, a že se pojavljajo glasovi, da grozi laško učiteljstvo s stavko. Kakor poročajo italijanski listi, pričenjajo italijanski učitelji živahno agitaciio za zopetno zboljšanje svojih plač. Predvsem se hoče uveIjaviti zahteve po enakili prejemkih, kakor jih imajo državni uradniki. Dalje zahteva učiteljstvo, ua se mu draginjska doklada podvoji, poziieje pa da se vsakega pol leta nanovo revidira.