ANGELČEK
Priloga „Vrtcu
Štev. 5.	Ljubljana, 1. maja 1910. XVIII. tečaj.
Pred čebelnjakom.
Pred uljnjakom na vrtiću dedek pipico kadi in čebelicam marljivim s tožnim glasom govori :
-,Prišla vesna je vesela, prišel maj je spet vesel; a na moji glavi laski srebrni kot sneg so bel.
Hitro so zbežala leta, hitro raladoletja maj ; nihče več mi jih ne vrne, nihče več ne da nazaj.
Naredite, oj čebele, sätovje, da bo svečar svečice napravil bele meni za — mrtvaški žar."
Bogumil Goreiijko.
Dogodki iz svetniškega življenja.
Sv. Janez Damaščan (6. maja) ima med svetniki odlično mesto, ker se časti kot cerkveni učenik. Oče mu je preskrbel dobrega učitelja, pobožnega meniha. Za očetom je bil tudi Janez v imenitni službi turškega kneza (kalifa) v Damasku. Odtod je (udi njegovo ime Damaščan.
Grški cesar Leon 111 je takrat pričel neko čudno preganjanje. Prepovedal je častiti svete podobe, in kdor se ni uklonil njegovi volji ter je še dalje častil svete podobe, je bil kaznovan. Sv. Janeza je zelo užalila ta kruta prepoved. Takoj je napisal temeljito obrambo svetih podob in ljudi opominjal, naj ostanejo stanovitni. Ko cesar to zve, se hudo zmaščuje. Nekemu zvitemu pisaču ukaže, da naj s ponarejenimi črkami spiše izdajalsko pismo, tako kakor da bi ga bil spisal sv. Janez sam. Izmišljeno pismo pošlje njegovemu predstojniku v Damask. Ta verjame, se razsrdi in takoj ukaže svetniku odsekati desno roko ter jo javno obesiti na kol. Svetnik poprosi, naj mu vrnejo odsekano roko, da bi jo pokopal; potlej pa poklekne v domači kapelici pred Marijino podobo in odsekano roko v levici držeč goreče prosi, naj mu jo ljuba Mati božja zopet zaceli. Nato sladko zaspi in v spanju vidi, kako mu nebeška Kraljica izpolni nujno prošnjo. Ko se zbudi, vidi, da je roka popolnoma zdrava, le neka proga je še ostala naokrog, kjer je bila roka odsekana. O, kako je bil ozdravljeni junak hvaležen svoji nebeški Materi. Lepo je porabil svetnik zaceljeno roko. Popustil je svet, šel v samostan in v krasnih spisih oznanjal čast božjo, posebno pa slavo Marijino, (t 780). — Imejte tudi vi v posebnem čislu svete podobe. Jako moram grajati' razvado onih, ki svete slike ali sličice mečejo med smeti, ali vanje zavijajo nesnažne reči ali sicer nespoštljivo ravnajo z njimi.
Sv. M a me rt (II. maja) je v cerkveni zgodovini zlasti zato imeniten, ker je prvi uvedel procesije prošnjega tedna za svojo škofijo. Bil je Vijenski škof na Francoskem. V njegovem času so v onih krajih, zlasti pa v škofijskem mestu, že vei let ljudi stiskale hude nesreče: potresi, požari, bolezni, lakota itd.: še divje zveri so nadlegovale ljudi in so še pri belem dnevu silile v mesto. Najhujši strah pa je bil 1. 469 o Veliki noči. Ko je bilo ljudstvo po tedanji šegi s svojim škofom ponoči pri službi božji, je začela goreti mestna hiša. Bali se je bilo, da bode vse mesto pogorelo. Vsi preplašeni hite verniki iz cerkve, da bi rešili sebe in svoje reči; samo sveti škof ostane pred oltarjem, zaupajoč na božje varstvo. V obilnih solzah prosi Boga, naj se usmili ljudstva in mu odvzame bridke stiske. Ko se začne daniti, ugasne požar : ljudstvo se potolaženo zopet povrne v cerkev. Po dokončani službi božji opominja sveti škof s pretresljivo besedo ljudi k pokori in poboljšanju, ter jim ob koncu razodene, da je ponoči pred oltarjem obljubil Bogu, da bode tri dni zapored s svojo čredo opravljal očitne obhode, in vsi naj se pripravljajo s postom, miloščino in pokoro. Odločili so se v ta namen trije zadnji dnevi pred Kristusovim vnebohodom Oospod je uslišal skupne prošnje in odvzel one hude stiske. Ta pobožnost se je potem ponavljala vsako leto ter se potem hitro širila po Francoskem in drugih deželah ter je v kratkem obveljala za ves katoliški svet.
Sv. Bernardin Sijenski (20. maja) je že v detinski dobi izgubil očeta in mater. Materina sestra je prevzela skrb za siroteja. Pa vzgoja ji ni prizadevala nobene težkoče, ker je bil deček jako nadarjen in zelo dobrega srca. Po modrem vodstvu blage ujne je razodeval veliko ljubezen do Boga in do Matere
sa 68 ta
božje ter posebno veselje do cerkve in službe božje. Ker je imel izvrsten spomin, si je natanko zapomnil cerkvene govore in druge svete nauke, in kaj ginljivo je bilo videti, kako je potlej otroke zbiral okrog sebe in jim navdušeno pripovedoval, kar si je bil zapomnil. — mali „apostol" med malimi pa paznimi poslušalci I Posebno rad jim je govoril o Materi božji in jih navduševal, naj tudi oni tako kakor on presrčno ljubijo predobrotljivo Mater nebeško.
Dobrotljivost njegovega detinsko ljubečega srca se je posebno pokazala v tem-le slučaju. Njegova blaga ujna je nekega dne odslovila ubogega prosjaka, ne da bi mu bila dala košček kruha, češ da ga bode premalo opoldne pri kosilu. Bernardinčka je ta prizor v srce ganil, proseč reče ujni: „Dajmo vendar ubogemu človeku v božjem imenu kaj jesti, drugače še kositi in večerjati ne bom mogel danes, rajši sem jaz brez kosila, kot da bi ta lačen odhajal!" Ujna je bila zelo vesela take plemenitosti in, da bi se še bolj v njem vzbudil duh zatajevanja, mu je svetovala, da naj se še posebej kaj zatajuje v čast Matere božje. In odslej se je postil vsako soboto do smrti iz ljubezni do svoje nebeške Kraljice, in kar si je s postom prihranil, je podaril ubožcem.
V 13. letu je šel na višje šole, kjer je bilo čudovito zgledno njegovo vedenje. Tako je sovražil vse, kar je podlega, da si ni upal vpričo njega nihče izprego-voriti kaj nečednega. In če so tovariši kdaj govorili kaj nespodobnega, ko se jim je bližal Bernardin, so takoj utihnili, rekoč: „Tiho, tiho, Bernardin gre!" Saj je pa tudi bilo treba tega opomina, ker v taki družbi, kjer se govori kaj nesramnega, bi se le za trenutek ne bil pomudil sveti mladenič.
Ko je dovršil študije, je postal frančiškan in slaven pridigar, pravi apostol Italije. Posebno je v svojih govorih priporočal češčenje presv. Jezusovega imena. Navadno je s seboj na prižnico prinesel tablico, na kateri je bilo narisano presladko ime Jezusa z zlatimi žarki obdano, kakor se vidi tudi na njegovi sliki, (t 1444).
Znamenje Je-	črka bere latinski H in
zusovega najsvetejšega	se ji še zgoraj dostavi
imena se raznovrstno	.tfjféOìtes.	križec, se s tem raz-
to'mači, najnavadnejša	lijrrvS	v tako,
je ta-le razlaga: 1. V	-OJHSflr	^a zčorai nastane E,
grščini, kjer se H Cita	t&^jfjìp	spodaj pa L/, in Če
za E, pomenijo prve tri	N^Sr	S dvakrat izgovorimo,
Črke presv. imena: J ES.	dobimo celo ime JE-
2. Ako se pa srednja	Si/S. 3. Tudi tri žeblje pod imenom so nekateri vpoštevali kot V ter čitali: I. H. S. V= In hoc signo vinces — v tem znamenju boš zmagal ) 4. Lahko pa
Še pridenemo slovensko	razlago: Jezus	- hvaljen — slavljen vekomaj!
Sanje o pomladi.
"fe^lančarjev Jožek in Megličev Tonček sta šla v sredo tJ v popoldne polna pomladne radosti iz šole. Sneženi kožuhi so že izginili z bližnjih gričev. Po polju je bilo pa že dalj časa kopno. Na prisojnih krajih so rili skozi gosti mah prvi cveti telotia. Pod leskovimi grmiči so bingljali zvončki pomladi v pozdrav Toplejši zrak je dihal mladim šolarjem v obraze. To je, kar je vlivalo Jožku in Tončku na poti iz šole tako zadovoljno radost v mlado srce. Pa še nekaj! Oospod učitelj so pravili v šoli tako lepo o pomladi. „Le veseli se, draga mladež, pisane livade! Pij žarke zlatega solnca. srka] vonjivi vzduh, ki ga diha ljubljena vesna. Rajaj in raduj se cvetoče narave sedaj, ko ti cveto v licih še bujne cvetice in v srcu neomadeževane rože. sedaj ko imaš lahke noge in te ne tlači breme skrbi." Tako so govorili gospod učitelj in pristavili še : „Danes ste zadnjikrat v letošnji zimi v šoli. Glejte, ko pridete prvič v pomladi v šolo, da bodele tudi vi vsi prenovljeni in oživljeni!"
V nežnih srcih mladih poslušavcev se je zganilo nekaj, kakor bi zlatopera ptica trepetnila s perutmi in odletela proti nebu.
sä 70 sa
Mlada šolarja sta dospela do vasi. Tu ustavi Klančarjev Jožek Tončka in pravi: „Veš kaj, Tonček, jutri je četrtek, prost dan za naju. Naloge spiševa lahko dopoldne, popoldne pa. ko bo gotovo sijalo solnce tako lepo, kakor sije danes, pojdeva pa po zvončke pod Rebernikov laz in jih bova nesla v petek gospodu učitelju. Nihče jih ni dosedaj še prinesel. Midva bodeva prva. Vem. da jih dobiva tam prve •
Ko se domenita zagotovo, da gresta jutri po-poldne ob eni po zvončke, se razideta proti domu
Megličev Tonček je doma pripovedal materi, kaj lepega je zvedel v šoli. Poprosil je mater, da sme jutri s Klančarjevim Jožkom pod Rebernikov laz trgat zvončke, da jih neseta gospodu učitelju prvi pomladanski dan. Mati Tončku to radi dovolijo, kakor tudi Klančarjeva mati Jožku.
Hladen mrak je legel na liho vasico. Klančarjev oče so prišli od dela v hišo in sedli k peči. „Menim, da dobimo dež ali pa še celo sneg," rečejo materi. „Sem od juga se je pooblačilo in veter vstaja. Pritisnil bo še sever, pa bo gotovo sneg. Bog nas ob-vari še dolge zime!"
Jožek je molče poslušal na peči očetove besede, a niso mu hotele v glavo. Zdaj dež in sneg — zdaj/ ko sije solnce zopet topleje, in jutri je začetek pomladi. Ne, ne. To ni mogoče, da bi odel poljane zopet sneg! Rojilo mu je to po glavi, dokler mu ni angelček-krilatec zatisnil oči in vdahnil sladkih sanj.
Jožkov oče niso slutili napačno. Kmalu zvečer je začelo deiiii, pritisnil je sever in jelo je snežili, da so se veje šibile in lomili vrhovi.
Klančarjev Jožek in Megličev Tonček sta pa ravno tedaj sanjala oba o belem cvetju, ki ga stresa mlada vesna izpod modrega neba, in o ptičicah, ki so priletele iz južnih krajev, sedale na veje dreves, in vejice so se šibile, toliko je bilo teh ljubih pevcev. Sijalo je solnce tako milo, tako toplo kot še ne letos. Vse je bilo oživljeno. Zvončkov je bilo, kolikor sta hotela. Povsod jih je Silo mnogo, ne samo pod leskovimi grmiči. Več se niso stiskale cvetke v zavetje zelenih ruš, saj ni bilo mrzlih noči, ne hladnih jutrov.
Bilo je vse lako lepo, da sta si Jožek in Tonček zaželela. da bi mogla hoditi vedno po teh pisanih livadah, trgati dehteče cvetje in piti mamljivi vzduh in tuple solnčne žarke.
Prvo pomladno jutro je pogledalo skozi okno v Klančarjevo in Megličevo hišo. Tonček in Jožek sla dvignila glavo na postelji in radovetno pogledala skozi okno, kakšna je pomlad. O joj. kako sia se začudila, ko sta videla namesto cvetja — debelo sneženo odejo. To naj bi bilo pomladno jutro I Oj ubogi zvončki, ki so morali ukloniti ponižne glavice osornemu mrazu in nadležnemu snegu.
Ko so naredili domači gaze od hiše do hiše, sla se sešla tudi Klančarjev Jožek in Megličev Tonček. Silno sta se hudovala na kruto zimo, ki tudi sedaj še ne premine, ko so gospod učitelj dejali, da se danes začne pomlad — in so tudi Megličev oče tako brali v pratiki.
Klančarjev oče pa so se veselili, da so tako
dobro pogodili vreme.
Mokriški.
Pesem sirote.
Angelica gre in pesem poje otožno tako:
Čez cvetno polje
Kako naj bila bi vesela? Najbolj ljubeče je srce na svetu mamice; a to veliko mi srce
oklepa ozek grob
Spet vesna je prišla vesela,
Čez cvetno poljé Angelica gre, na licih blesté ]i svetle solzè . ..
a zame malo je veselja prinesla ;
in malo rož na mojo pot potresla.
Bogumil Gorenjko.
„S poti!"
Éjfdolf! Adolf!"
vi Pod oknom Mladičevega stanovanja je stal Pajkov Lipe in klical nalahko zdravnikovega Adolfa.
„Si že tukaj?" se oglasi Adolf skozi okno. „Takoj pridem." Zmenjena sta bila, da pojdeta za Bistrico pod Mekinje po gladke vrbove šibice za piščalke. Urno čez glavni trg, potem proti pivovarni in po ozki ulici do lične brvi čez deročo Bistrico.
Kako prijetno je tamkaj ! Prelepe kamniške planine se blišče v solnčnem svitu ; s snegom pokriti vrhovi so z zlatom potreseni in obrobljeni; niže doli med košenicami, odetimi z novim zelenjem, pa bleste sivkaste skale in bele cerkve sv. Urha, sv. Ambroža, sv. Petra in sv. Primoža, kot bi počivale bele ovce sredi zelenega pašnika. Pod teboj pa hiti lahkonoga Bistrica, čista kot ribje oko, in v drznem skoku čez visok jez šumi svojo ljubko pesem noč in dan. Kdo bi ne postal tam in se ne naužil te naravne lepote;
Tja sta prihitela Lipe in Adolf — toda ostrmela sta.
„Nič ne bo !" de Lipe, „je že zopet tukaj oni Plevelov Andrejec."
Le predobro sta poznala oba Plevelovega An-drejca. Hodil je namreč v mestno šolo, kjer je bil strah vsem mestnim šolarjem, posebno gorak pa onim, ki so nosili kratke hlačke dokolenke. Kar ni jih mogel in ni ga z lépo lepó pogledal — takega soutenčka. Vil in pestil jih je, kot se mu je zljubilo, ni mu ga bilo namreč enakega v celi šoli.
Nista šla letos prvič Lipe in Adolf po vrbovje za Bistrico, Toda dobila in prinesla sta ga le tedaj, ako nista videla Plevelovega Andrejca ; sicer sta prišla prazna domov.
Ni in ni jima pustil čez brv.
„Vsak škriček bo že pri nas vrbovje rezal in piščalke delal! Alo, sta že opravila," s tem jima je pokazal pot proti domu.
„Morda naju pa danes le pusti," de Adolf, seveda s prav malim upom v srcu. Toda tudi to malo
upa je izginilo, ko se ob koncu brvi razkoraki An-drejec. prezirljivo se smejoč.
Poleg njega pa sloji njegov mlajši bratec Jer-nejec, ponosen na svojega močnega brata in vesel,
da je v tako mogočnem varstvu.
»Ali sta že zopet tukaj ?" ju nagovori ne preveč prijazno.
„Le čakajta, da bo enkrat mir pred temi „pur-garčki", kar v vodo z njima!"
Kateri otrok se pa ne boji vode? In bi se je ne bala tudi Lipe in Adolf? Zato prhneta proti mestu, še preden jo prasne za njima Andrejec. Samo za las je bilo še do njunih klobukov od njegove roke, vendar sta mu še ušla. Sredi mesta sla utegnila šele ozreti se.
„Saj ga ni več!"
„Ali naju bi bil res pometal v vodo?" vpraša Adolf.
„Nič mu ni zaupati; saj ga poznaš divjaka. Tja ne pojdeva vet."
Odtedaj sta pa piskala na piščalke iz vrbovja s Perovega. Mlinarjev Pepek na Perovem je bil pa vse drug' dečko kot Plevelov And rejec pod Mekinjami.
Vsaka prevzetnost in samopašnost se pa človeku kdaj utepa. Zakaj bi se Andrejcu ne? No, saj se mu je tudi.
Ako koga prej ne uženejo, ga pa pri vojakih. Tudi Andrejec je bil potrjen k vojakom.
„Ali znaš kaj plavati?" ga vpraša častnik pri naboru. In kako naj bi rekel, da ne, ko mu je bilo planiti v vodo in plavati toliko kot žabi skočiti v tolmun in se spustiti po njem.
Vzeli so ga k pomorščakom.
In glejte, čuden slučaj ! Prideljen je bil v izučbo mlademu poveljniku Adolfu Mladiču.
Ko so se pomorščaki novinci prvič vadili skakati raz ladjin krov v morje, ko je Adolf prvič poveljeval: V vodo! — tedaj so se ujele Adolfove in Andrejčeve oči. Oba sta se spomnila dogodka ob bistriški brvi. Adolf je takrat ubežal vodi, Andrejec pa zdaj mora v vodo. Za spoznanje so se mu stisnile ustnice, toda povelje je povelje.
Dogodek ob Bistrici se mu je ponovil vselej v spominu, kolikorkral je bilo treba skočiti v morje, in vselej ga je zbodlo nekaj v srcu.	p q
Tonček gre na božjo pot.
n.
Drugi dan takoj po zajtrku se odpravi Tonček v Zabrdnikovo hajko, kjer rastejo tavžentrože, kakor so rekli teta Katra.
Na travi in na rožah so se svetili drobni biseri v čistem pomladanjem solncu. V nedogiedni visočini je drhtel škrjanček in peval veselo pesem Stvarniku na čast. Iz grmov so mu odpevale druge lahkokrile ptice; nekje v gošči je tolkla žolna na deblo; iz bližnjega smrekovega gozdiča pa je veselo kukala kukavica. Prebudili so se pisani metuljčki, zapustili so svoja rosna prenočišča in veselo letali od cveta do cveta, veseli pomladanjega solnca in svoje mladosti. Pribrenčal je čmrlj, v lepi črni žametasti suknjici, zabrenčal je nekaj roži in ji posrkal med in brž se je spet odpravil dalje. Ah, vse je tako veselo v Zabrdnikovi hosti! V Tončkovem srcu pa ni bilo nič radosti; v njegovi duši ni bilo nič veselja. Kako bi bil tudi Tonček vesel in radoslen. če mu doma ležijo dobra mamica bolni, hudo bolni?
Natrgal je Tonček velik šop tavžentrož in nabral dosti sladkih koreninic pod zelenim mahom na sivih skalah. Nato pa je sedel na mehko travo in poslušal veselja polne pesmi drobnih ptic in mislil tožne misli. ..
Spet mu je zabrnela v srcu beseda tete Katre:
-.iwOT?	.mi ia	^fiUay/ft " Snn.mni.l se
včerajšnjega svojega sklepa in ga je ponovil tudi danes: „Precej jutri grem k Novi Štifti molit za mamico!" — „Toda kaj, če me mati ne bodo pustili? Bali se bodo, da bi se mi kaj ne zgodilo," je pomislil v strahu. „A nič, toliko časa jih bom prosil, da mi bodo dovolili,"
tako je spet samsebe ohrabril---
Dolgo se je mudil Tonček v leh in podobnih mislih, in visoko je že stalo solnce, ko se je odpravil domov.
Brž je stopil v hišo k materini postelji: „Mati, poglejte, koliko sem nabral rož in tudi sladkih koren-cev sem prinesel."
Mati je stegnila velQ roko in ga pobožala po zdravih licih.
Že je mislil Tonček razodeti materi svoj sklep, pa v tem hipu se je premislil in šel iz hiše k sestrici, ki je v veži kuhala kosilo. „Najprej moram sestri povedati; bom videl, kaj bo ona rekla," si je mislil in šel iz hiše.
Sedel je na ognjišče in milo pogledal sestro.
„Nežlca," je rekel. „Ali še veš, kako so včeraj pravili teta Katra, da jim je Marija izprosila zdravje? Veš kaj, Nežica? Jutri grem jaz k Novi Štifti, molit za mater, da bi jim Marija izprosila zdravje. Prav pobožno bom molil."
Nežica se je malo začudila, pa veselo objela in poljubila dobrega bratca.
„Le pojdi," je rekla. „Samo daleč je in ne vem, če te bodo mati pustili: ball se bodo, da se ti ne bi kaj pripetilo.*
„Jaz moram iti. Če bi mi branili, pa jih šc ti prosi, Nežica I Ti jim reci opoldne, ko bomo kosili I*
„Bom rekla." obljubi sestrica in zlije iz malega lončka juho v skodelico: „Na. nesi materi."
Tonček nese skodelico v hišo in jo drži, da so mati jedli; medtem pa že Nežica prinese (udi za njiju borno kosilo.
„Mati," reče sestrica, ko sta že odjedla, „Tonček pravi, da bo šel jutri k Novi Štifti."
„K Novi Štifti?" povzame mati slabotno.
„f>a\i. saj js tadi »eti Marija tajwtustìa Gotovo ga bo tudi vam. če bom prav lepo molil in jo prosil. Mati. jaz grem, precej jutri gremì" zaprosi sinko.
„Tonček, daleč je. Ti si še majhen, boš opešal," rekó mati.
„Ne bom ne, mati. Saj sem šel še lani k Sveti Ani, pa tudi nisem opešal."
„K Sveti Ani je komaj poldrugo uro. K Novi Štifti je pa štiri. Sicer pa tudi pota ne veš."
„Ne bom opešal ne! Za pot bom pa že vprašal. Mati, jaz grem: recite,*da smem iti!"
„Mati, pa ga pustite, naj gre; morda ga bo uslišala Marija, in boste spet zdravi," zaprosi še Nežica.
„No pa pojdi, ljubo dete, in goreče molil" izdihne bolnica.
Vesel je bil dobri otrok. Če bi ne bili mati bolni, bi bil vriskal same radosti. Objel je mater in poljubil. In tudi mati je bila vesela: solza radosti ji je zablestela v očesu, da ima tako dobra otroka. In kaj bi ne bila vesela? Saj je največje veselje za mater, če vidi, da so njeni otroci dobri in da ji materino ljubezen plačujejo in povračujejo z nežno in hvaležno otročjo ljubeznijo, ki pa materine ne doseže nikdar, naj je še tako velika.	(Dalje.)
Smo šolarji mladi...
Smo šolarji mladi, učimo se radi, ubogamo vse. Vse črke že brati, števila pisati umejemo že.
Po uku, po šoli, čez gore, čez doli raziđemo se. V pomladnem smo krasu, v najzornejšem času, oj ure zlate!
Ko pomlad ta mine, mož, strt bolečine, se vieže na noč. Obuja spomine na jasne davnine — a radost je proč:
Mokriški
Janko in polž.
Po narodnem motivu. Zapisal Julij SlapSak.

J. Jan-ko naš je
2.	Sre-Čal ga je
3.	„Oj,ii Jan-ko,
4.	Ur-ne, glej, i -
5.	Ti, Ce bu - tal,
6.	Pa za Jan-ka
7.	Taz o - j-ta-nem
8.	Jaz še ka - zal
9.	Ko do - ra-steš, 10. Všo-lo ho-dil
/T\
v So-lo pol - žek v šo-lo maš no -polž bi kak bom polž ro -bom ro -mo-der jaz bi
Sel. le - po žvi-žgal, mlad, ne-kaj bi mu greš, drugih bu - tage, jaz le pol-že-bll, jaz, Ce ho-dil, jaz, všeč ni te - bi gat, ti pa ho - di ge, prid-no ra - bi mož, spo-Što-van in rad, polž pa bil bi
, le - po pel.
2.	re - kel rad.
3.	ti ne smeš.
4.	ve ro - ge.
5.	Jan-ko Čil.
6.	moj o - braz
7.	v Šo-lo rad.
8.	ti no - ge-
9.	či-slan boš. 10. zmir ro-gat.
Le-Ie-Ie -Ne-ne-ne -Dru-dru-dru -Jaz,jaz,jaz )az,jaz,jaz -Vseč, všeč. všeč Ti, ti. ti Pri pri* pri -Spo-spo-spo Polž, polž, polž
po-po-po kaj-kaj-kaj gih-glh-gib le, le, le če. če, če ni, ni, ni pa, pa, pa
žvi-žvi-žvi-bi. bi. bi bu-bu-bu-pol-pol-pol-ho-ho-ho-te-te-te« ho-ho-ho-
dno-dno-dno ra;ra-ra-• što-što-što-van-van-van pa, pa, pa bil, bil, bil


&
1.	žgal-žgal-žgal,
2.	mu, mu, mu,
3.	ta - ta - ta-,
4.	že - Že - Že-,
5.	dil - dil - di I.
6.	bi - bi - bi,
7.	di - di - di.
8.	bi - bi - "bi, 9.	in, in, in,
10.	bi, bi, bi.
le - po ne-kaj
dru- gih jaz le jaz, če všeč ni ti pa pri-dno spo - što - van in polž pa bil bi
žvižgal, bi mu bu - ta pol-Že ho - dil, te - bi ho - di bi
=P
le - po re - kel
-	ti ne
-	ve. ro -Jan - ko moj o -v 5o-lo
H no -Ci-slan
P«
pel. rad. smeš. ge. čil. braz. rad. ge. boš.
I
zmir ro - gat."
Iz blaženega raja.
Blagemu spominu na Min ko Pance, vzorno učenko uršulinske šole v Ljubljani, umrlo 6. januarja 1910.
V družinici srečni sem ljubko cvetela, so peli mi ptički, poznal me je log, saj bila kot limbar sem čista in bela in v srčku nedolžnem je bival moj Bog.
Z Matildko in s Cenčkom smo rožice brali, smo spletali venčke, veselo pojoč; podnevi smo zlate metuljčke lovili, smo zvezdice šteli, ko legla je noč.
Pa sredi mladostno cvetočega maja, ko mi je krog usten še krožil smehljaj, priplaval je angel iz sinje višave in me je ponesel v preblaženi raj.
O mamica zlata in atek preljubi, izbrišita solzo, otrita oko! Pustila sem zemljo ledeno in mrzlo, zato pa dobila sem sveto nebo.
O, ko bi me videli, starši preljubi, kako se mi limbar deviški poda, kako sem zdaj lepa v nebeški krasoti, ko zrem iz obličja v obličje Boga.
Vso tisto ljubezen, iskreno in nežno, ki sta jo gojila za mene vsikdar, sem našla pri Jezusu v meri neskončni, ki ne ohladi se na veke nikdar.
ea so es
Maüldko in Cenčka sem doli pustila, zato pa se z angelčki vedno igram; cvetlic, ki uvenejo, nič ne pogrešam, saj rajskega cvetja v obilju imam.
Vas, mamica draga in ate k preljubi, pozdravljam prisrčno nizdol iz neba, Matildki in Ceniku pa mečem poljubčke, želeč, da bi pridna ostala oba.
Saj sem le za kratko od Vas se ločila, presrečna nebesa nas združijo spet Kako bom takrat Vam naproti prinesla v nebeški lepoti bel limbarjev cvet!
S. Elizabeta.
Kratkočasnlca.
Tone: .France, ali veš, kako daleč je od zemlje do solnca?" — France: „Ne, tega pa ne vem; se še nismo učili. Ali morda ti veš?" — Tone: „Seveda vem." — France (čudeč se): „No povej, kako daleč je." - Tone: „I, tako daleč, kol od solnca do zemlje."
Fr. Kramar.
Zastavica.
(Prioben Rcpnlški ) Skrbno povsod vas not! in dan spreroljuje, vodi in varuje. Ce še en zlog je pridejan, zabava vas in poučuje.
issess Šaljivo vprašanje.
CPriobCIl „Internus".)
Katera rudnina in katera rastlina bi »e pravzaprav morala Šteti med živali?
(RfcSHev in imena rešilcev v prihodnji itcvllki.j Odgovorni nridnik Anton Krti«. ^flštaTlCitol. Tfikarni v L|ubljwuT~