L m ruen sobot. h pr«*1^0*- My except Saturday* god Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredaliki In upravniki prostori: 2007 South Lawndale Ave. Office of Publioetloo: 2657 South Lawndala Am Telephone. RockweU 4904 .teah xxxviii ltata Jo SSJO . _ 4 M w. «t th. p«*t of««* at Chtoaao. HUnoU. under the Act of Cooctmb ot March a. 187» CHICAGO 23. ILL, TOREK. 25. JUNIJA (JUNE 25). 1S46 Acceptance for mailingat special rate of postage provided for in »action 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 101«. Subscription S6.00 Yearly STEV.—NUMBER 123 oski kompromisni načrt o reparacijah > bo skušal zlomi- ___na pariški konferenci |A ZAHTEVA KODNINO 24. jun.—Francija bo kompromisni načrt __ijih ministrov štirih U teden, pravi poročilo Ijivih virov. Načrt se in italijanskih repara-spornih vprafianj, o zunanji ministri ne vdiniti. se bodo zunanji mini-ije, Amerike, Velike Bri-! Francije ponovno se-*ji v luksemburški pa-obnovili diskuzije. Prise, da bo pred petkom odločitev glede sklicanja konference reprezen-zavezniških držav. Bidault, francoski zu-_ ;ter in predsednik za-vlade, bo skušal zlomiti na konferenci. Doznava bo predlagal internaciona-Trsta, tržaškega prista-predmestij za dobo de^ let. Po preteku te dobe Itiri velesile odločile, ali Trst pod suvereniteto Ju-ali Italije. bodo zunanji ministri Pariz, bodo morali od-kšen mednarodni režim adovoljiv za Trst, kakor reparacijah. Vprašanja bodo sovjeti dobili^ v tcij iz sedanje pfi*^ italijanskih industrij, zunanji minister Molo-a pri zahtevi, da mora ija italijanska produk-reparacij, ameriški dr-tajnik Byrnes in britski minister Bevin sta pa bojazen pred rusko kon-ijanskih industrij, i reparacije so glavna dosegi sporazuma glede pogodbe za Italijo. Pro-ijanakih kolonij v Afri-delno rešen s sprejet-loga, da se odločitev od-i eno leto. A ko se vele-i bodo mogle zediniti, bo i prišla pred organizacijo »ih narodov. Bidaultov ali kakšen dru-ipromisni načrt glede Trs-lijamkih reparacij ne bo bo sporno vprašanje o v« rešitev mirovni knci, na katero bo Jugo-P<*lala gvoje reprezen-Nobenega izgleda ni, da J> pristala na začasno rt-vprašanja. Vzdr-j* »tatusa quo bi pomenl-indrževanje ameriških in • cet v Trstu. Jasno Je, Ru«ija vztrajala pri za-^ mora dobiti odškodnl-v vsoti $100,000,000. vsote naj bi Iulija v šestih letih iz sedanje P« produkcije. *Jal, da bi odpo-in britskih čet Iž °W,1 okupacijsko * olajšal finančna po-vJ^Ol Italijanske in-n . 1P°v«ale pro-je rekel, da so y J**' ki so se borile ni strani nemške biS0-"5 fronti» P®-*** škodo kot jo pred- J r* parad J. 1 , * Bidaultov kompro- Prva atomska preizkušnja uspešna Bomba padla med bojne ladje Na krovu ladjo McKinley. 24. jun.—Leteča trdnjava se je danes pojavila nad lagunom otoka Bikini na Pacifiku in vrgla prvo navidezno atomsko bombo med bojne ladje tamkaj. To je bil uvod v realno preizkušnjo prihodnji teden, ko bodo vržene atomJke bombe na bojne ladje. General William E. Kepner je povedal reporterjem, da je bila prva preizkušnja uspešna v vseh ozirih. Izrazil je upanje, da bo uspešna'tudi realna preizkušnja na 1. julija. . Takrat bodo ameriške leteče trdnjave B-20 vrgle atomske bombe na 75 bojnih ladij, kri-žark in rušilcev, ki so zbrani v bližini otoka Bikini. Preizkušnja bo stala Ameriko pol milijarde dolarjev. Pričakuje se, da bomo atomske bombe razdejale vse bojne ladje, ki bodo tarča bombardiranja. Italija svari zunanje ministre %odpteaU na bo Mirovne pogodbe Rim. Ž4. jun.—Nova vlada italijanske republike je obvestila zunanje ministre Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije, ki zborujejo v Parizu, da ne bo podpisala mirovne pogodbe, če bodo zaključili, da mora Trst priti pod Jugoslavijo. Zadevna deklaracija je bila objavljena po seji članov italijanske vlade. Kakšno akcijo bodo velesile podvzele, če Italija ne bo hotela podpisati pogodbe, p i znano. Člani vlade so izjavili, da je njihovo stališče "tresoči se odmev čakanja odločitve o usodi Italijanov v Trstu, zapadni Istri in Julijski Krajini. Zunanji ministri ne smejo sprejeti nobenega zaključka, ki bi ogražal interese demokratične italijanske republike." bodo zuna ^ločili datum nJST/^ Ameriški ^Byrnes J* že prej ZT *J se ^ Mlija konferenca ^ Jugoela-qloq/' s pore a&r 24. Jun. rrrpravi da ^^'»lav.ja izrav- Ameriški poslanik pomaga sovražnikom Pariz, 24. Jun,—Vasilij Kola-rov, predsednik bolgarskega parlamenta in član političnega biroja komunistične stranke, je dejal, da ameriški poslanik May-nard Barnes v Sofiji pomaga sovražnikom bolgarske vlade. Ti so industrije! in bankirji, ki skušajo razcepiti koalicijsko vlado. Potres zamajal kraje ob Pacifiku Seattle, Wash., 24. Jun.—Potres je zamajal severozspsdne kraje ob Pacifiku od mesta Olympia, Wash., do Kelowna, Britaka Kolumbija. Stene nekaterih poslopij so se zrušile. Potres je povzročil veliko škodo Green naznanil povečanje državne garde . Springfield, IU.. 24. Jun.—Go verner Green je naznanil potro Jitev števila državne garde. To bo tvorilo 34,800 mož in častni kov. Green je dejal, da je po večanje odobril vojni depart ment. ostala ii temne prošloeti To dostavlja, da bosta kmalu sklenili ---- pogodbo o ekonomski koopers- ^raaanja, ki so dji. Domače vesti Obiski Chicago.—Zadnje dni so obiskali glavni stan SNPJ sledeči člani in članice: L. Benchina z ženo in hčerko iz Dublina, Ga., Jennie Govednik iz Jolieta, 111., Mary Remic s hčerko Anno iz Deimonta, Pa., Mary in Andy Pregfl iz Base Lina, Mich., Jean in Cass Kanas iz Detroita, Irene in Andy Pregel ml. iz Van Dy-ka, Mich., Frank Bobnik iz Her-minieja, Pa. * Poroka Chicago.—Zadnjo soboto sta se poročila Milan Renar in Paul-, ine Paranich. Ženin je član društva Pioneer 559 SNPJ in pevskega zbora Prešeren. "Big" Tony v Pennl Sharon, Pa.—Dne 20. junija je prišel na obisk v to naselbino "Big" Tony Tomšič s svojo ženo iz Oaklanda, Cal. Kljub temu, da je že v letih, je Tony še ved-nckorenjftk in vesele narave in zdaj zabava tukajšnje rojake s svojo koncertino. Od tukaj bo šel v Cleveland in Detroit. Srečno potovanje, Tone! Ubil pri delu Toronto, Kanada.—V Timmin-su, Ontario, je bil pri delu v zlatem rudniku ubit Frank Lavrič, star 40 let, doma iz Loškega potoka. Bil je tako zmečkan, da je ležal v zaprti krsti na mrtvaškem odra V starem kraju zapušča ženo, tri ptroke, starše, &r& sestri,-V-Franciji pa dva brata. Njegov sin je padel pri partizanih. lart mladeniča Duluth, Minn.—V tukajšnji bolnišnici je umrl Raymond Ra-dosevich, star 20 let in rojen v New Duluthu, kjer zapušča mater in staro mater.—Mike Budi-meig iz New Dulutha se zdravi v bolnišnici St. Mary's. Nov grob ▼ Pennl Sygan, Pa.—Tukaj je nagle umrl Martin Čebula, star 75 let in doma iz vasi Leše pri Litiji. Zapušča sina in dve hčeri. Is Cleveland! Cleveland,—Po dolgi bolezni je v sredo umrl Anton Unočič, star 67 lat, doma iz Logajev pri ŠkocjanU, Dolenjsko, v Ameriki 43 let in bil član KSKJ. Tukaj Skupna kontrola J a-ponske predlagana Državni department objavil vsebiho pakta Waahington, D. C« 24. jun.— Državni department je objavil vsebino predlaganega pakta glede skupne kontrole Japonslce po štirih velesilah. Te so Amerika, Rusija, Velika Britanija in Kitajska. Namen pakta je popolna razorožitev Japonske in skupna kontrola za dobo 25 let! štiri velesile naj bi ustanovile skupno komisijo. V njeno podtoČjemaj bi spadala kontrola Japonske po podpisu mirovne pogodbe, ko bodo okupacijske Čete zapustile deželo. V bistvu je Japonska zdaj pod kontrolo okupacijake armade, katere poveljnik je ataeriški general Douglas MacArthur. Namen predlaganega pakta je zaščita proti možnj japonski agresiji v bodočnosti. Državni department je naznanil, da je bil MacArthur informiran o vseh pro visi j ah predlaganega pakta, ni pa razkril, ali se general strinja s provizijami, ki bi zmanjšale njegovo oblast, ali ne. On ima zdaj odločilno besedo v vseh fazah kontrole Japonske. zapušča ženo, pet sinov, več vnukov in sestro Zofijo Vegal.—Iz bolnišnice se je vrnila Rose Glavič iz Collinwooda.—Miss Eleanor Carlinger je v bolnišnici St. Alexis, kjer je srečno prestala operacijo,—V avtni nesreči blizu Chlcaga je bila ubita Mary Sarson, prej Ružič. Zadnji dve leti je živela v Chicagu, prej pa je dolgo let živela v Clevelandu, kamor je bilo pripeljano tudi njeno truplo. Zapušča moža, poročeno hčer in sinu. 4 la Milwaukee! a Milwaukee.—Dne 7. junija je naglo umrla vsled kapi Mary Camer (prej Ambrosh), stara 80 let, doma iz Savinjske doline, v Ameriki od 1906. Bila je aktiv- na ,na društvenem polju in na- prednega mišljenja. Njeno trup- lo je bilo upepeljeno. Zapušča moža, iz prvega zakona štiri sinove in poročeno hčer In devet vnukov,—Dne 16. junija je umrl Anton Goričar, star 64 let. Tukaj zapušča ženo, v Bueno Parku, Cal., brata Josepha, v St. Louisu, Mo., sestro Mary, v North Chicagu, 111., pa več sorodnikov. NOVA KOALICIJ-SKA VIADA FORMIRAN A V FRANCIJI % Bidault obdrial pozicijo zunanjega ministra VODILNE STRANKE REPREZENTIRANE Paris. 24. jun.—Georges Bidault je formiral novo koalicij-sko vlado, v kateri je obdržal pozicijo zunanjega ministra. Novi kabinet se dosti ne razlikuje od prejšnjega, Čigar predsednik je bil socialist Felix Gouin. Vodilne politične stranke 1-majo skoro enako reprezentaci-joi Te so Bidaultova republikanska (katoliška) stranka, komunistična in socialistična. Gouln In Maurice Thorez, vodja komunistične stranke, sta bila imenovana za podpredsednika nove vlade. Poziciji državnega ministra sta dobila Francisqua Gay, republikanec, in socialist Alexandre Varenne. • ' Drugi člani koalicijske vlade so Henri Teitgen, BJdouard Depreux, Edmond Michelet, Charles Tillon, Francois de Me-thon, Julius Moch, Pierre Ran-guy Prigent, Marcel Paul, Jean Letourneau, Marcel Naegelen, M ari us Moutet, Ambroize Croi-zat, Rene Arthaud, Francois Bil-loux in Laurent Casanova. Bidault je naznanil, da bo prevzel tudi pozicijo ministra za informacije. Člani nove vlade m bodo danes sestali na prvi seji, #sredo pa bodo njihova Imenovanja prodloženn v odobritev ustavni skupščini. Komunisti so revidirali svoje stališče po dosegi sporazuma glede zvišanja plače za 15 odstotkov članom strokovnih unij. Voditelji teh, ki podpirajo komunistično stranko, so prej zahtevali zvišanje plače za 25 od stotkov. Po dosegi sporazuma so komunisti sprejeli požiclje v novi vladi. Vladna kriza je bila končana, toda potežkoče še niso premags ne. Upanje je, da bo vlada za čela izvajati program ekonom ske rekonstrukcije Francije. Re publikanska stranka je najmočnejša v Franciji In ima največ sedežev v skupščini. Na drugem mestu ie komunistična, na tre tjem pa socialistična. . Mitr pftBOS BlG 4 Ruth Mitchell udarila po Titu Obravnavo v Belgra-du označila za farso Henderson. Nev„ 24. jun.— Znana Ruth Mitchell, ki po Ameriki lomi kopju za srbskega kralja in velesrbsko reakcijo in ki se je borila pod generalom Mihajlo-vičem, poveljnikom jugoslovanskih Četnikov, je udarila po maršalu Titu in označila obravnavo, ki se vrši 4)red jugoslovanskim vojaškim sodiščem v Belgradu, za farso. Pred sodiščem se morajo zagovarjati Mihajlovič in drugi na obtožbo izdajstva in kolaboracije z Nemci in Jtall-Jani. Dragomir Jovanovič, ki je bil župan v Belgradu in policijski Šef v času nemške okupacije, je kot obtoženec razkril, da je Mlt-cheil večkrat obiskala glavni stan nemških gestapovcev v Belgradu in da Jo je videl v družbi četnikov in gestapovcev tudi na Bledu v Sloveniji. Mitchell je rekla pred repor-terji časniške agenture Associated Press, da se čuti počaščeno, ker jo je lppov Tito označil za izdajalko. V razgovoru z reporteji jo priznala, da se je sestala s gesta povci. To je bilo po njeni aretaciji zaradi četniških aktivnosti. Obsojena je bila v smrt, toda zanjo se je zavzela fivica In jo osvo|x>dila. Mitchell je na» padla tudi državni department, ker nI nji in ameriškim letalcem, katere so rešili četnikl v Jugoslaviji, dovolil, da bi pričali v prilog Mlhajloviču na obravnavi, ki je v teku v Belgradu. v m «.)■»«,m ' Eisenhower o invaziji Evrope a i Vojni department objavil poročilo Washington. D. C.. 24. jun.— Genersl Dwight D. Eisenhower, šef generalnega štaba ln bivši vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, je mzkril storijo o invaziji zapadne Evrope in porazu Nemčije. Storijo uključu je poročilo, vsebujoče sto tisoč besed, katero je pravkar objavil vojni department Poročilo razkriva detajle načrtov o strategiji, ki so bili sestav ljeni pred invazijo francoske Normsndije, Izkrcanju ameriških in britskih čet in druge po-(lutke v zvezi s pripravami, ka terih cilj Je bil uničenje naclj-ske Nemčije. / Eisenhower pravi, da so bile tri epizode odločilne v zagoto vitvi zmage zavezniškega orožja. Ena je bila bitka za posest Normsndije, druga ofenziva v sektorju Kalaise, ki je rezultlrala v zajetju ln uničenju nemške armade, tretja pa bitke na zapadni strsni reke Rene v februarju in marcu 1045. Glavne naclj-ske sile, ki so skušale braniti Nemčijo, V) bile zdrobljene v teh bitkah. "Vojna je bila izvojevana, preden so zavezniške čete pre-koračile reko Iteno/' pravi Eisenhower v poročilu. "Na 17. msjs je bil določen dslum 5. ju nijs . za invszijo Normandije. Zaradi slabegs vremena je bils invszijs odložene do naslednje gs dneva Takrat sem inform!• rsl maršala Stalina o načrtih Njegov odgovor Je bil, da ae načrti ujemajo in da so v »oglasju t ruskimi naprti. Invszijs je bila uspešns v vseh ozirih." Elsenhower v poročilu hvsli ameriške generale, kakor tudi britakega feldmaršala Montgo meryja. Dalje pravi, da sta k uspehu Invazije Normandije veliko prispevala pokojni predsed nik Roosevelt in Winston Chur chill, bivši britski premier. ZVEZA MED CET-NIKI IN NEMO RAZKRITA Borili so se skupno pro* ti partizanskim silam NEMCI 0B0R02E-VALI SRBE Belgrad. 24. jun,-Dr. Lazar Markovič, ki je bil minister v jugoslovanskih vladah v predvojni dobi, je na obravnavi pred vojaškim sodiščem priznal, da so se Četnikl generala Mihajlo-viča borili na strani Nemcev proti partizanakim silam maršala Tita. Markovič, Mihajlovič in več drugih se mora zagovarjati pred sodiščem na obtoibo izdajstva in kolaboracijt 1 Nemci ln Italijani, sovražniki Jugoslavije. Markovlča je zasliševal polkovnik Miha jI DŽordševiČ, pred-sednik sodišča. Slednji je bil Markovlčev učenec na belgrad-ski univerzi, kjer je pololil Izpit kot odvetnik. DŽordševiČ j« služil kot odvetniški klerk, preden se je pridružil partizanom. Markovič je primal, da je spisal pamflet z naslovom "Tito ln čla-in njegove tolpe bodo poklali Srbe." Markovič je zanikal obdolži-tev, da so on in drugi politiki formirali blolf, ki je pritiskal na generala Milana Nedlča, naj prevzaihe predsedništvo jugoslovanske lutkarska vlade v času nemške okupaohe Jugoslavije. Sodišče je skušalo dokazati, da 10 Markovič ln ajagovl pristaši formi rs H representaeljMkl'Odbor v Belgradu v septembru 1. 1944, ki je delal za Mih»ljovtča In proti partizanom. Markovič Je priznal, da je poslal spomenico kralju Petru v Londonu in zavezniškim vladam • protestom proti zavezniškemu podpiranju Titovih partizanov. Džordževič je vprašal Markovlča: "Kdo je bil tratja stranka, ko so se četniki in partiza ni bojevali?" Odgovor je bil: "Okupator." Na drugo vprašanje, ali je bila četniška kolibo-racija v korist sovražniku?", je odgovoril: "Ds.M Prej je bil zaslišan Kosta Mu-sicki, komandant zbora srbskih prostovoljcev. On Je prlsnal, da so se člani tega zbora borili na strani Nemcev proti partizanom. Nemci so Jih zslsgali s orožjem in strelivom. Prve enote zbora so tvorili prlstsši jugoslovanske fašistične strsnke. Poveljnik tega zbora, ki je operiral v Julij* akl Krajini, je pozneje postal nersl Mihajlovič. Musicki, bivši polkovnik v Jugoslovanski armadi, je prlsnal, da so njegove enote vodile nemško vojaško kolono, ki ja napadla partizansko silo v Čačaku. Priznal je tudi, da so anote o mogočile blokado O^aka, zanikal pa je obdolžiti da Je 00 odredil mssne aretacije ln pobijanje ljudi, ko so njašpve anote in Nemci vkorakali v usčik. Ko je bil Musicki vprašan, zakaj niso njegove enote pobijale Nemcev, Je odgovoril: "vzroka nI bilo. Zakaj naj b| pobijale Nemce, ki ao jim dali orožje?" Mu sicki Je tudi priznsl. da Je bil dodeljen nemškemu vojaškemu štabu. *.(( u Li' «1 Kongresna stranka bo zavrgla britski načrt New Delhi, Indija, 24, jun -Maulana Kalam Azad, vodja kongresne (nacionalistične) stranke. Je namignil, da bo strank« zavrgla načrt britake kabinetne misije glede ustanovitve medlssne vlsde v Indiji. To je storil po seji člsnop ekse kutivnegs odbors svoje stranke. Napoved, ds bo nsčrt savrten, je Izrekel tudi Mohandas K. Gsndhi, vodilna oeebnoet v kon grešni strsnki, po konferenci s podkraljem Indije Wsvellom. PROS VETA THE ENLIGHTEMMENT GLASILO I« LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of mad published by Naročnina aa Zdruiene driara (laraa Chlcaga) in aa loto. »3.00 ta pol lata. UN aa četrt lota; aa Chicago la Cook C*~ »7 AO aa oalo leio. SS.7S aa pal por yoar. Chicogo gad Cook 19 oo par yega. •glasov po dogovon. Nekeplal dopisov fa aa no vračajo. Ilnkiipial liiararna imMh potmi Ud.) m Trnojo poilljsielju la v slučaju. U Jo priloiil Adrsrifsing vataa on agrismsnt Maaaasfipli gf and iiaaolldtad arficlot will not ks sginaasd. Otker aa aiorisa. plays, poams. alg. will kg tefturned to ssadst only by toll-sii Jigassi and stamped oars lops. • Nsalov aa m kar hag sdk g lklsn PROSVETA 2657-59 So. Lawndale At«. Chicago 29. Illinois ^LCL&DVL Q na&ilv naMlbin Svetovna kontrola atomske energije—II Včeraj smo na kratko orisali ameriški načrt za svetovno kontrolo atomske energije in dejali, da je povaem revolucionaren. Medtem smo čitali ruski načrt, katerega je zadnje dni predložil Andrej Gromyko atomski komisiji Združenih narodov. O tem načrtu ni mogoče reči, da je revolucionaren, kajti je veliko slabši od ameriškega. Ruski načrt namreč ne predvideva nobene mednarodne kontrole etomske energije, marveč le prepoveduje izdelavo atomskih bomb. Seveda, če bi se države držale take mednarodne pogodbe, bi lahko tudi ruski načrt zadostoval. Toda zgodovina pokazuje, da take pogodbe niso vredne piškavega oreha in drže le toliko čaaa, dokler jih ta ali ona država ne krši. Vei pa vemo, da so tudi v naših dneh, posebno po prvi svetovni vojni vse mednarodne pogodbe postale krpa papirja, v več primerih celo še prej predno se je na njih posušilo črnilo podpisnikov. * Prej bo treba zgraditi "enoten svet", to Je države se bodo morale odpovedati svoj^ absolutni su-verenosti in se v vprašanjih vojne in miru podvreči višji mednarodni oblasti, predno se bodo mogli narodi zanašati pa take pogodbe. Zato ae nam ruski načrt vidi le slepilo in vsnj gotovo ne verujejo niti v Moskvi. Ker smo že pri tem, naj omenimo, da je jedro ruskega načrta v tem, da zahteva od Amerike, naj v določeni dobi po ratifikacij' mednarodne pogodbe uniči vse stomske bombe ig za vselej preneha i izdelavo istih, vse druge država se pa tudi zavežejo, da jih na kodo izdelovale. Druga točka ruakega načrta je, naj produkcija atomske energije za civilno porabo ostane zadeva vsake posa-meane drŽave, brez vsake mednarodne kontrole ali nadzorstva; tretja pa, da velesilg tudi v tem področju obdrže pravico veta. * Mi smo na tem mestu že večrat poudarili, da je za delovno ljudstvo Evrope In tudi za mirno sožitje evropskih narodov in torej za svetovni mir veliko bolje, ako se Amerika in Anglija—posebno pa Amerika—sprijaznita s sodobnim zgodovinskim dejstvom, da je Rusija edina dinamična sila, ki lahko konsolidira Evropo in jo postavi na noge. ; Mi nimamo nobenega strahu, ds bo Evropa postal« boljševiška (v slabem, totslltsrskem' pomenu besede). Nasprofnd smo prepričani, da bo pod ruskim vplivom razvila bolj zdravo in popolnejšo demokracijo kot sta jo razvila zapadni liberalizem in kapitalizem. To ae seveda ne bo zgodilo preko noči, sigurno pa lahko v prihodnjih desetih, dvajsetih, tridesetih letih. In ts razvoj nove. socialistično usmerjene Evropo bo ugodno vplival tudi na notranji ruski razvoj v smeri popolnejše demokrscije. Edino če bi bili Amerika in Anglija zadnja leta prišli na dan z načrtom za Evropsko federacijo, bi lahko uspešno pobijali sovjetsko politično ekspanzijo na kontinentu, kajti v tem primeru bi imeli zgodovinsko in politično zdrav program. Ampak zapadn* kspitalistična civilizacija z liberalizmom in svobadnim delavskim gibanjem vred je bila alepa v najbolj kritičnih dneh in ni prišla, na dan z nikakršnim programom za saniranje Evrope. Koncentrirala se je edino ne negativen program—na dastrukcijo nacifašiz-ma, popolnoma pa je ignorirala vprašanje, . kaj naj ga nasledi. Frazarije o demokraciji na pomenijo nič, dokler se pod temi frazami skriva kapitalizem in izkoriščanje siabejšega po močnejšemu. * Povsem drugo vprašanje pa je, kar ae tiče teh dveh načrtov— ameriškega in ruskega—za kontrolo atomske energije. V tem se prav tako odločno postavimo na stran amartškags načrta, kajti to je do danes edini konatruktiven, dalekovlden in dalekosežen nsfrt za efektivno svetovno kontrolo atomske energije. Kot piše Walter Lippman, so imeli pri sestavljsnju tega načrta glavno beeedo atomski snanstvenlki. In sicer Je sodelovalo pri tem delu deset najbolj odličnih znanstvenikov, ki po Lippmanovi izjavi posedujejo voč teoretičnega in praktičnega znsnja o izdelovanju atomske bombo kot kdorkoli na svetu. V rssnicl Je ta amariški načrt tako revolucionaren, da kaj takega do dane^ploh še ni predlagala nobena vlada. Največji para-doka in iroi^a Je v tem, da ga je predložila vlada največje kapl-talistične države na svstu. Ako bi ne bil izdelan v Waahingtonu, bi reakcija gotovo trdila, da je bil izdelan v—Moskvi. Ampak v pričo tega, ker je adaj predložil Gromyko, se ne bomo nič čudili, ako se bodo ameriški nacionalisti in imperlallati sačel! v bistvu ogrevsti vsaj z« polovico ruskega načrta! Hcarstovo časopisje j« v resnici že par dni pred objsvo slednjegs udarilo po ameriškem načrtu, ker pomeni pokopanje absolutne državne suverenosti, in čudo prečudno, ns tej tezi hszirs tudi ruski načrt! Shades of I^nln ...! * Na (mmUski ameriškega načrta bi t?ils v okviru Z. N. ustanov ljtiia novp mednarodna organizacija za kontrolo produkcije atom »ke eh«*r*tije -Vse tovarne, laboratoriji In atomske rudnine—ura nijt.ki rudniki etr bi bile bodisi izključna last mednarodne atom ake avtoritete ali pa (možno) držav, toda kontrola nad vsemi bi bila v lokah prve MPree enterprizerjiM bi bill is te industrije popolnoma Izključeni Načelo mednarodnega socializma Je tukaj aplicirano na vsej črti. In če kaj takega predlaga kapitalistična vlada. Je to gotovo višek revolucionernoeti. Tudi Marx in Lenin bi ne mogla več zahtevati. Glavna nasprotnica tega načrta je zdaj postals Moskva, ki oči-vidno meni, da Iz zapadnega sveta ne more priti nič dobrega— dobra samo njegova Industrijska tehnika' Ampak tako nazlra nje Je prav tako zmotno In kvarno kot je mišljenje rueofobov, ki obratno pravijo, da iz Rusije ne more priti ničesar dobrega. Hum j a nasprotuj« temu načrtu Iz razloga, ker bi v svetovni atomski avtoriteti ne imels nobena država ve lovne pravice. Am-ptk za efektivno izvajanje svetovne kontrole nad produkcijo atomske energije, je to absolutna potreba. Prav tako je odprava veta PISMO IZ TRSTA Chiaapat UL—Prejela sem pismo od moje sestre Ivane Ko-vačič, živeča v Trstu. V izčrpku se glasi: Drags sestra! — Prejela sem Tvoje pismo, katero me je zelo razvegglilo. Sporočam Ti, . da sem ž« tri tedne v postelji, čemur se ni čuditi, kajti po tej strašni in hudi vojni smo vsi izčrpani. Dolgo smo morali biti podnevi in ponoči v podzemnih zavetiščih radi bombardiranja. Sedaj je sicer malo bolje, toda gorje zavednim Slovencem, katere tapojo in ubijajo. Doli ob Sežani smo pod angleško-ameri-ško okupacijsko oblastjo in pod fašisti, kakor poprej. Moj mož je pred letom dni skoraj umrl, kajti imel je tifus, moj sin Pepi pa je bil tri leta v vojni, ko pa Je razpadla Italija, je prišel domov, a zelo bolan In po enem letu umrL* Zapustil je ženo in 9-letno hčerko, toda ne dobivata nobene podpora, kar je umrl doma. Njegova žena bi šla rada delat, Va v Trstu" je več kot polovico ljudi brez dela. Toni je poroden in ima sinčka, eden pa mu je umrl. On je bil tri leta v vojni, sedaj pa dela v prodajalni jestvin.' Edvin je bil ves čas doma in nam veliko pomagal, kajti bili smo v potrebi, ker moj mož je l* 15 let v pokoju. Pod Italijo ni bilo še nikoli življenja in dela za Slovence. Delavec zasluži 260 lir na dan, kilogram makaronov pa stane od ISO do 200 lir, kg riža 130 lir, kg mesa 400 lir, kg masti 600 lir, liter vina 120 lir, kg sladkorja 800 Ur, kg bele moke 150 lir, meter slabega blaga za obleko 4000 lir, kg krompirja 50 lir itd. Sedaj pa še nekaj besed o bratu Francetu (pri hiši a« reče pri Blčanovih) iz Oetrožnega Brda pri Sent Petru. Njegov najstarejši aln Karlo je šel k partizanom, nekdo p« ga je izdal in prišli so na velikonočno nedeljo fašisti iz Trsta ter vse požgali in izropali, dočim so njega in ženo aretirali ter ju,internirali v Italijo. On je bil v Ta-rantu, ona pa v Avelinu. Imela sta 11 otrok, a so morali iti v gozdove, kjer so stradali tri leta. Dekle, ataro osem let, je bilo v Smrjeh, in desetletni deček, eden, star 12 let, je bil v Zemlju, eden v Jasenu. Tega. drugega in tretjega so pa ubili fašisti. Po kapitulaciji Italije sta brat in njegova žena prišla domov in se naatanila v Kancu to vi hiši. Tja so prišli tudi njuni mali o-troki. Doma so bili komaj šest mesecev, tedaj pa so prihrumeli Nemci, vzeli ženo in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, kjer je umrla. Kako je umrla, so doma izvedeli šele, ko so prišli drugi rojaki od tam domov in povedali o njeni smrti in kje je umrla. Starejša hči je bila nekaj časa doma (ravno danes se je poročila), potem so jo prijeli fašisti in jo držali tri mesece v preiskovalnem zaporu v Trstu, nsto ps obsodili na 26 mesecev zapora. Po zlomu Italije Je prišla domov in je sedaj uradnica. Karlo pa je major v Ljubljani, dalje je eden uradnik lsto-tam, eden uradnik v Postojni, eden pa pri vojakih, dočim je mlajša hčerka v Soli v Ljublja nI, tako da je danes brat Franc doma samo z dvema sinovoma. Draga sestra, aedaj pa zaključujem in Te prav lepo pozdravljam! Tvoja sestra Ivana Ko vačlč. Tako piše moja sestra. Sedaj pa rečem elevelandskemu Bar-hiču, naj malo pogleda, kje bo lie Hvilo pod Titom aH pod an gleAko in ameriško okupacijsko oblastjo? Vse kaže. da Barblč želi, da bi Trst ostal pod Ame-rikanci in Angleži. On je zapisal, da Kraševci v Clevelandu pravijo "ma, Trst Je naš." Če ima kdo pravico do Trsta, so to Kraševci, ki so žrtvovali svoje najboljše sinove in hčere za o-svobojenje Primorske in Trsta. Naj te vrstice zadostujejo. Vem, da bo on na dolgo in široko odgovarjal, "ma" jaz mu ne bom odgovarjala. Naj še omenim, da sem brala dopis Anne Urbancic iz In-dianapolisa, In d., ter pismo, ki ga je prejela od svoje sestre iz Kala. V njem je omenjeno, da se je skrival tudi sin od Biča-novega iz Ostrežnega Brda. Tisti je moj nečak. Če bi mi poslala naslov njene sestre, bi ji jaz poslala nagrado in zahvalo, ker ni, mojega nečaka izročila fašistom. Karollna MacerL ŠE MALO PREMLJEVANJA Cleveland. O.-Nežka iz Gra-brovška se zopet oglaša, ker se me ne 1>oji. Hura, Nežka, da Imaš toliko korajže, ampak sama s seboj si v protislovju. Oni Gornik pa je že drugič v kaši in radi tega bosta oba likvidirana od nekega Barbiča—zletela bosta v koš, ker on nima časa, da bi se pregovarjal z vajinimi kontradikcijami. Kdp je "sharecropper"? Gornik iz države Wastyngtona bi posedoval tri farme. Eno bi dal v najem nekemu Barbiču iz Cle-velanda pod pogojem, da bosta delila washingtonske češplje. Če bi jih najemnik nabral ali sklatil z dreves dvesto bušljev, jih bi dobil on 120 bušljev, Gornik, lastnik farme, pa 80 bušljev. Enako bi veljalo za jabolka in hruške. To bi se reklo, da si najemnik in lastnik delita pridelek, ki ga je pridelal najemnik. To je sharecropping business. Komur pa je vlada podelila "homestead;" mu ga je dala kot lastnino, torej je zaeno vse njegovo, kar pridela. Vlada seveda mu ga ni podelila zato, da bi postal zemljiški trgovec in Jpro-dajal lote it tistih 160 akrov. Zato je zahtevala, da je lastnik tam stanoval in obdeloval podarjeno zemljo. Nežka, ki je šla zato v Chis-holm, da bo Boga molila, potem se je pa Bpuntala, in prosila za zemljo v Grabrovšku, se je tudi tukaj uprla obrezovati trte, ker je menda smatrala, da ameriška trta ne rodi tako žlahtnega grozdja kakor v Beli krajini. Ona mi potrdi in pobija Georga, ko je napiaala sledeče: "Poznam pa družine v Minnesoti, ki so šle praznih rok na tako zemljo, kjer so pridno delal« in tudi uspele. Danes imajo lepe farme in tudi avtomobile, da se lahko peljajo vsako nedeljo v cerkev." Veš kaj, Nežka, to smo čitali nekje pred nekaj dnevi, in sicer: "Gopher Stat« is r«ady to welcome peacetime visitors and families who may be seeking a new home. It is an invitation to make your postwar home In Minnesota, where life begins anew." Nič ni čudno, ako ne pojdeš v Rusijo, ker življenje jq, sladko v Minnesoti. Kako dele tisto zemljo v Jugoslaviji? tako da jo boš plačal v 20 letih. Saj tako ao nam povedali. Ampak naa drugega ne briga, kakor tisti čudni sla-vospevi od sitih ljudi v Ameriki, ki jim nI nobena reč po volji. Ti so podobni onim prldlgar-jem, ki pridlfujejo, kako lepo je v nebesih, sami ps gredo v pe kel. Ti naši pe nam prepevajo. kako dobro je za ljudstvo v Rusiji. Tods če Je v tej deželi pekel, zakaj se ne preselijo v Sibiriio, da bi se mslo ohladili? če pa jim jas svetujem, naj gredo tja. jih pa silno zaskeli in zajočejo, češ, glejte, ta nas goni potrebna ta graditev vsake efektivne svetovne organizacij Drugi vzrok, da Je Rusija proti temu načrtu. Je v tem. ker ona hoče biti zaprta pred zunanjim svetom Ona menda neče odpreti svojih vrst mednarodni Inšpekciji v svrho te kontrol«. Rusljs Ima res vzroke, da ne zaupa zapadnetmi kapitalističnemu svetu Toda v tem gre lahko tudi predaleč, v Škodo sebi in vsemu ostslemu svetu Mi bi želeli, da bi se tudi v Moskvi reformiran In pomagali ustanoviti efektivno svetovno organizacijo za vzdrževanje trajnega miru, ne pa JI metali polena pod noge. In brez efektivne svetovne kontrole atomske energije na enak aH podoben naJLi« L. .1 a a ----s A s _ ^ -------»mM » _ _ SI_a * « _ - ----—---- - — »sv * asss rur»i način kot to predvideva ameriški načrt je svet z Rusijo vred obeo jen—poginu. Naj se o tem nihče ne moti! v Rusijo! Nihče te ne goni. Jaz te le skušam, ali ai resnično za Rusijo ali nisL Tvoj jok mi v dokaz, da ni resnica, ko praviš, da si za Rusijo. Kako so delili zemljo v Rusiji, nam lahko povedo oni, ki so šli tja iz Collinwooda meseca junija 1924, toda po nekaj mesecih so se povrnili. Neverni Tomaži, vedite, da so to bili člani društva 53 SNPJ. Za zemljo so plačali vsak po osem sto ameriških dolarjev. Ali imajo še "morgeč" v Sovjetski Rusiji, mi ni znano. Vem le, da so sedaj tukaj. Ti so bili takrat stokrat bolj navdušeni za Rusijo kot pa so Qaši napol pečeni dopisniki. Kolikokrat vam bom moral le te stvari ponavljati? Da, ko so šli v RuSijo, so vriskali. Ko so šli pa nazaj? Ni nič čudnega, da se nekateri že sedaj jočete, ko še niste tam! Ko sem pisal o ruskem borštu, je George Gornik prinesel viH-ce in nož z namenom, da bo rezal nemško klobaso. Ampak pozabil je, da je boršt ruska juha iz zelenjave ali pa pese, zato ni prinesel žlice. Torej klobasa je po nemško "Wurst," juha še ni snedena, kajti za ruski boršt je potrebna sUica. Sedaj pa je napravil iz sheracropperja homestead. - In on nas uči, kaj naj čitamo. Well, George, le ti sam čitaj, kar hočeš, jaz pa sem za demokracijo. Tudi ti ni treba verjeti, kakor niso nekoč verjeli, da se zemlja vrti. Nekdo pa je rekel: "Vrti se pa le!" Kdor se je zanimal za zemljo, mu je bilo vseeno kje jo je ob-delaval, v Ameriki ali pa star! domovini. Tudi jaz poznam veliko deklet' iz starega kraja, ki so sedaj v tej deželi, in le reči jim o farmi, pa ti bo rekla: "Stari, pojdi sam!" Torej sedaj sta likvidirana, vidva pa še prinašajta protislovja, saj čitatelji znajo čitati. Frank Barblč. PRETRESLJIVO PISNO IZ LOGATCA, NOTRANJSKO Chicago, tli.—Dobil sem pismo od mojega svaka Jožeta Zupančiča iz Logatca ha Notranjskem, ki se v lzčrpkih glasi: . Dragi svak! — Sprejmite vsi moje najlepše pozdrave. Veseli me, da Ti lahko pišem, kajti tukaj je divjala strašna vojna in nihče ni bil varen svojega življenja. Danes smo prejeli pismo od Tvoje sestre Llze Lotrič iz Chicaga in smo ga z, veseljem prečitali. Nikakor lii mogoče opisati trpljenja slovenskega naroda v tej vojni. Se nikdar prej ni šel noben narod skozi takšne grozote. Kar se mene tiče, sem bil že leta 1934 zaprt v Belgradu eno leto pod zemljo v temnici ob vodi in samem kruhu, takrat sem plačal mojemu advokatskemu zagovorniku 4500 din, vse skupaj pa me je stalo 23,000 din, tako da me je to pognalo v pogubo. Ko so leta 1941 Italijani prihrumeli v naše kraje, sem že itak bil na črni listi kot star komunist, nakar so me zvezali in vse moje usnje In drugo blago naložili na dva tovorna avta in odpeljali. Mene so na policijski postaji privezali na steber in me pretepali ter mi vse zobe izbili iz ust. Imel sem zlate zobe, ki so me stali osem tisoč dinarjev in mi je vse zobovje ven padlo. Nsto so' me odpeljali v internacijo v Kalabrijo, kjer sem bil zs-prt tri leta ob hrani, ki je bila le repno listje. Mnogo jih je od lskote umrlo Jedli smo tudi glist« izpod kamenja. Meni je žena poslala mlinček za kavo mleti, kupil sem nekaj plenice na kon-trabant In sem si mlet in vsak drugi dan skuhal pol litra pše nične "kave"—tako sem si življenje ohranil! Po kapitulaciji Italija Sem se vrnil domov in sem takoj šel v partizane Bili so v gozdovih bori in noge ovite z žakljl. Partizani so mg poglall nazaj domov, da sem jim čevlje delal in Škornje En par sem Jih naredil tudi za ameriškega oficirja in en par ZS Vmleikaga Oficirja. Za parti-žensko oficirje sem naredil parov čevljev. Pl rt Ižanski povelj mk Logaškega odrede je bil čisto bos, pa sem mu naredil Škornje, potem pa ao ga domobranci jujeli in ubili ter mu vze-U škornje. Takrat sem se bal, da me bodo škomji izdali, ker sem šival doma pod senom v luknji. Težko je bilo čevlje dostavljati partizanom, ker so domobranci in Lahi strogo pazili tudi na otroke, vendar smo jih dostavljali ponoči. Moja žena in jaz sva veliko pomagala partizanom, ki so bili štiri leta v gozdovih in so se borili brez prave hrane in obleke. Povem Ti, da so bili domači izdajalci dosti bolj nevarni kot fašisti. Klerikalci so vsakega ovadili, če so ga imeli količkaj na sumu, pomagali pa so jim otroci. Tako sem delal v tisti luknji čevlje za partizane tri mesece, ko so me izvohali domobranci, iskala 'pa me je tudi črna roka, ki je bila duhovniška organizacija in duhovniki so imeU veliko denarja. Belogardistom so plačali za vsakega komunista po 20 ali več tisoč din, da so ga potem ubili.,Črno^-oko so namalali na zid hiše, kar je bil znak, da v tisti hiši ubijejo ljudi. Tako so padale ži^ve izdajalcev. Zjutraj si videl na cestah te žrtVe z razbitimi glfcvami Res, čtjdno je, da smo sploh ostali živi. Mene bi bili na mestu ubili, ako bi me zasačili. Treba je bilo tvegati življenje vsako minuto. Ponoči sem zlezel Ljubljano in sem tam bil sedem mesecev *v nekem skrivnem prostoru. 2 menoj je bil en inženir in neki zdravnik. Kuhali smo s na električni pečici. Tisti skriv ni prostor je bil v norišnici. Bili smo v nevarnosti, da nas zasačijo in ubijejo, kar bi ne bilo hudo, hujše pa bi bilo mučenje.. V Logatcu je v bojih padlo 142 fantov, v Cerknici in okolici 421, v Ložu 288, na Blokah in okolic i okrog 500 fantov in mož. Samo v vasi Prezid je padlo 72 moških, tako da so ostalfe le stare žene in otroci, kajti tudi mnogo ^mladih deklet je bilo ubitih. Fante so privezali za pesti in vsako oko posebej z nožfem iztaknili ter se iz njih satansko norčevali, rekoč: "Ali sedaj vidiš Tita? Ali še kli-češ Tita?" Same žrtve so si morale kopati grobove. V Cerknici ko je neki domobranec dobil edino hčerko v hlevu, ki je kidala gnoj, jo je zaklal, njeno kri pe je v škatli nesel v kuhinjo njen materi, rekoč: "Na, tu imaš kri od tvoje stfihje!" Mati Je šla v hlev in je dobila svojo hčerko zaklano. Seveda, nesrečnica je bila osuhiljena, da podpira parti zane kot terenka. Sin mojega brata Janeza je bil partizanski poročnik in oče mu je nesel hrano v gozd, pa so ga domobranci ujeli, mu glavo odrezali in jo nataknili na kol. Imel je novo hišo, pa so vanjo vrgli bombo, tako da je sedaj ena sama groblja. Janezov sin je še sedaj pri partizanih v armadi Sina brata Franceta pa so ujeli Nemci, ga grozno mučili in ubili. Star je bil 19 let in hraber par tizan. Cele vasi so porušene, le dimniki štrlijo v nebo. Živine jc zelo malo, obleke primanjkuje. Jaz se držim doma, ker sem vso obleko oddal v Kalabriji za ži vež. Moj sin Jože je bil pri pionir Jih in je moral kopati jarke za ofenzive, končno j>a je pobegnil k partizanom in je bil za parti-zanskega poštarja in šoferja. Sedaj je prost vojaščine in je v 6. gimnaziji v Ljubljani, prihodnje leto pa bo položil inženirski izpit. Prillčno smo zdrsvi, le jaz sem živčno strt In se tresem od pristalega trpljenja. Domobranci so me zasledovali in imeli nalogo, da me ubijejo. Sedaj je komisija za agrarno reformo razdelila veleposestva in tudi mi smo dobili precej zemlje in konja, tako da bonw» sadili in kmetovali. Vem, da boš težko bral moje pismo. Prej s*m lepo pisal, sede j pa se mi roke tresejo. ampak hvale Bogu. da je ta-* ko. Druge družine so še veliko bolj trpele. Mi smo še vsi trije živi in imamo celo hišo, mnogi pa nimajo niti strehe. Naša hiša je bila bolj srečne zato, ker je bile v njej okupetorjevs komanda, nemška in italijanska. Sedaj i« v njej čevljarska dela 24 čevljarjev ^^ J* *ena je tajnica zadZ ta način delamo in S1 J??! tako da lahko našegs*? ramo. Jaz bi lahko dela drugi, ampak moje oči, so pokvarjene, posledica dc zapora, trpljenja in lakote na polju bo zame še edino vilo, ker drugega ne morci sem star 63 let. Ako bi mogel opisati vs zote, bi menda ne mogel vi Ko so Italijani ujeli partizi fante, so jih pozimi privez noge zadaj na avte, tako j glave tolkle po tleh ko je drvel naprej po vaseh, da i ljudje gledali, matere svoje ve. Tako hitro so vozili, s* glave odtrgale od telesa Šile so se tudi druge grozoti bolje, da ne veš . . . Dane^ se bije boj v Trsti ši rojaki so bili 25 let pod stično peto laške vlade, veš kako je naš narod tam še pred vojno, med vojno se hrabro borili naši rojaki i tizanskih vrstah po vsej Pr ski. Jugoslovanska armada močjo primorskih junako premagala sovražnika in o$ aila vse slovensko ozemlje tom vred. Sedaj jim pa Ai s pomočjo Amerike kratijo vice do lastne zemlje, ki j čejo priključiti materi Ju vi ji.' Preveč je trpel naš pod tujo peto, da bi še na ostal v sužnjosti. Čital sem, da je prišel v riko angleški velekramari chill, ki tam razsaja in hi ameriško ljudstvo k novi On to dela v imenu reakc kapitala ter lordov in moni stov, Jako tudi v imenu val ske politike. Saj je tudi n ubežnih duhovnikov, ki k čakajo, da pride do vojne upajo, da bodo prišli spet i s~svojim zavajanjem in ii ščevanjem. Mi smo si pri svobodo, ki jo bomo znali c v vseh slučajih! Moj sin Jože je prejel dv keta iz Amerike, tako tudi i dijaki. Amerika veliko po naše narode z živežem in oi zakar se ji iskreno zahvalj Tukaj sedaj vse dela za ol iomovine in vse je navduš« ovariša THa. Pozdravi mo .tro Jenny Kersnik v Chi Vsem skupaj mnogo pru pozdravov!—Tvoj svak Joa Dančič. Joseph K rid PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO West Allil. Wis.—V kam za sklad otroške bolnice v veniji se je prvi odzval i Matt Radelj, kateri trdo š tovarni, toda on se zavedi je naša dolžnost pomagat rojskemu narodu v nah domovini. Matt je ze P večkrat šušnil po $10, bodi SANS ali za relif. Po $50 so darovali: W Bled št. 19 JPZS SNPJ in društvo lb $25 društvo Venera in slovenski socialni društvo Jolly Allis bW> $15, Helen Ambrožu h " na veselici $1009. po $10 Grzetič, Matija Caizer. Mohorko in žena. John Jef žena, Katie Meyer, gar in žena. John ^ Babich. društvo 13 JPZS-1 Vertich in žena K p0 $5: Marv Oolob^ Kovaču h in ž^a GeoV fn žena. Frank Slavec^ Frank Juvan. Ignac Re* društvo 17 JPZS s Agnes Medved jc ročiia $227 D^^ Verbich in /ena v~*>l<*rlZOf' 1 ved in Čsndek in ^ lens, dslje ^ * dvl zbrsl šH Lovrenc Zs^' ^ čil $232 Da.t / < j rich SM: po H® Frank Bref-nt * _ J Limoni in ££ ^ Cisu* Ms* * < r i Bes hell. Frank (Dal* as * ^^ M08VETA gi iz nove, prerojene unije in Jugoslavije l, ilovenskega rja in I«tre 23.000 brezpoeel- tctrr Je f dni v Tratu. -sestvo na zadružni osnovi v vzhodni Bosni in kaže, da se ljudstvo zaveda da je mogoče samo na ta način doseči boljše in lepše življenje. (Tanjug.) Uspehi železničarake nabavljalne zadruge V Skopi ju Železničarska nabavljalna za druga, ki je bila ustanovljena januarja 1. 1945, je imela svojo prvo letno skupščino. Delo za- je razdelila med svoje člane 8000 kg fižola, 44000 kg riia, 1757 kg slanine, okoli 500 kilogramov masti, 22,860 kg pšrnične moke in mnogo drugih potrebščin. Ta zadruga ima danes več kot 14,-818 članov. Med svoje člane je razdelila raznega blaga v vred nosti J2.696.927 dinarjev ter drv in premoga v znesku 729,325 dinarjev. Zadruga jc odprla svoje prodajalne v skoraj vseh mestih Makedonije. Zadruga je imela v enem letu 268.014 dinarjev dobička, as Prvomajskega sprevoda ae Je udeležilo nad 30,000. v celoti pa h sodelovalo pri nJem Rad 100.QS0 ljudi Lljubljana, v maju. Že na predvečer je bila Ljubljana nenavadno živahna. Ponekod so krasili avtomobile, drugod še okna in izobešali zastave, drugje so spet pripravljali modele tovarniških in oblratnih izdelkov, kajti vsaka skupina je hotela pokazati naslednje jutro nekaj posebnega ln novega ter se izkazati. Po hribih, na Ku-reščku, proti Turjaku, na štajersko in gorenjsko stran pa so goreli kresovi. . , Na prvega maja zjutraj so Ljubljančane prebudile številne godbe. Bilo je jasno pomladansko jutro. Že proti osmi so se začele pomikati velikanske množice na zbirališča za prvomajsko povorko. Nekatere skupine so šle z vozovi in avtomobili, druge s traktorji, na motorjih, kolesih ali pa peš, mnogo pa je bilo tudi konjenikov v narodinh nošah. Na cestah in ulicah je bilo toliko ljudi, da ai se moral proti deveti uri že kar potruditi, da si dospel do svojega mesta. Ob pol desetil) je krenila povorka iz Masarykove proti Miklošičevi cesti. In vzvalovale so ulice v tisočih in tisočih zastavah in transparentih, v tisočih in tisočih vzklikih, ki so pozdravljali sprevod, ki je dobival vsako minuto drugo podobo. Korakalo je svobodno slovensko delovno udstvo, silno in nepremagljivo! Pokazalo je, kaj zna in kaj zmore. Naj šive udarniki, prvi borci na fronti obnove Sprevod je bil v resnici festival dela in je Izzvenel veličSn-stno. Tu so korakali udarniki, ki so dali največje in najboljše zglede, kako se s požrtvovalnim delom obnavlja življenje in blagostanje v razrušeni državi. Nešteto napisov ln transparentov je slavilo delavce udarnike, prve borce na fronti dela in obnove. Sprevod je prikazal vse življenje delovnega človeka. Kmet je prikazal svoje vesele in žalostne ure. delavec borbo za dvig proizvodnje irs radost, ki Jo čuti, ko je dosegel in ustvaril to, kar pomaga skupnosti k večji sreči in blagostanju. "PREJ S PUŠKO, ZDAJ SE BORIMO ZA OBNOVO S CEPINOM IN S STROJI!", je oznanjal transparent. Železničarji so pokazali napredek naše republike v bližnji bodočnosti z električno lokomotivo in svoja čustva ter svo jo voljo, ki Je volja vsega ljud stva, z veliko simbolno povratno karto za Trst ln Celovec. IsUj bo poudarili tudi tramvajarji. "OBNOVLJAMO IN GRADIMO PO NAČRTIH DELOVNE INTELIGENCE" je oznanjal transparent jeseniških kovinarjev. Jeseniška martinarna Je poleg svojih izdelkov prikazala tudi rudo, ki jo topi v plavžih. Tudi fužinarjl, kovači in tovarna sr pov so seznanjali ljudi s svojim delom.. Premog Je kri našega • goepodarstva Navdušeno vzklikanje in ploskanje čakajoče množice je po zdravilo trboveljske rudarje, ki ho bili v svojih delovnih obh-kah, kajti vsakdo dobro ve, da brez premoga nI obnove. Pre mog Je kri našemu gospodarstva. Mnogo premoga, mnogo blaga! Zato nI Wlo pozdravljanja ne konca ne kraja. Tuko ao se ljudje zahvalili našim rudarjem, junakom <»bnove Ti sd na avtomobilih pokazali prerez rova, kopanje in nalaganje premoga na jamske vozičke in gradbena dela v rudniku. Vse Je bilo zelo mojstrsko postavljeno na avtomobilih. Tudi rudarji iz Velenja in iz Hrastnika so pokazali, kje in kako dobivajo žulje na rokah, kako pridobivajo črni diamant. Napisi so oznanjali: "DVIGNILI SMO PRODUKCIJO!" in navajali odstotke. Nekateri sto, dvesto procentov in še več. Tovarne so prikazale vsaka svoje delo, tekstilno blago in izdelavo, tovarne za živila testenine, kavo itd., kemične pralne praške in Še vse tiste reči, ki jih vsak dah tfqtrebujemo, pa marsikdo ne ve, knko se pridobivajo in kje. Postavila se je tovarna Saturnus, ki je nosido ln katere brhke delavke so bile v sprevodu krasno rdečo zvezdnato oblečene v bluze bele, modre in rdeče barve v obliki zastave, dočlm je napis na avtomobilih, ki so prikazovali njihovo delo, pričal, da so dvignile proizvodnjo v februarju sa 10%, v marcu za 25%, a v aprilu za 50%. Drlavno podjetje NA-MA je peljalo blago vseh vrst in pakete, vse brez nakaznic. NAPROZA je vozila prodajalne s tekstilnim blagom, z živili in drugimi potrebščinami, dočim so se električarji postavili z velikanakim električnim likalnikom, vrhu katerega je veselo igral harmonikar v narodni noši. Državno podjetje VINO Je prevažalo mogočne sode In najbolj podjetnim med Žejnimi gledalci, ki so pristopali, je tovariš na vozu natakal, pa ne vode, ampak pravo vinsko kapljico, ki se je cekinasto svetila v kozarcu. Voz državne trgovine s sadjem in zelenjavo je več-kratkrat skoraj obtičal med o-troci, ki so ga obkolili, kajti na ajem so bile prave rdeče češnje, prve v tem letu. Kar prevzele so jih. Praznični 1. maj ln prve Češnje, to je bilo čudovito, otroške oči so tako žarele v češnje, da so tovariši na vozu segli v zaboje in delili češnje. Večja delovna storilnost— korak v boljše šlvljenjel je bilo geslo mnogih delavskih skupin v sprevodu. Sodarjl so nabijali obroče na polovnjake ln traktoristom, ki so drhteli po cesti z novimi Vraktorjl, Je bilo žal, da na asfaltu niso mogli po kazati, kako zaorjejo. Postavili so se grafičarji, posebno Bona čeva tovarna. Imeli so največ transparentov. Dobro so prika zali delo, ki ga zahteva tisk knjig in Časopisja. Ljudska pra vica, Slovenski poročevalec, Mladinska založba In Naša žena, vsi tekmujejo ln val hočejo storiti čim več, da se bo s pomoč jo večje produkcije lahko pote nila knjiga ln časopis za našega človeka. Papirnlčarjl Iz Vevč so pokszali v sprevodu dva posebno lepo Izdelana grba FLRJ in LR8, na avtomobilih pa so prikazali, kako delajo papir. Na prvem vozu je tekla zmleta ma sa v pripravljene stiskalnice, na koncu drugega pa so tovarišice Že zavijale papir za razpošiljanje. Stroji na avtomobilih so veselo ropotali v sončnem Jutrii in peli pesem dela in ustvarja nja. Telegrafisti ln telefonisti so vozili svoje aparate, pošta se je postavila z velikanskim nabiralnikom In z imenitno godbo, pi-smonoie pa so ljudem v špaliiju ljubeznivo ponujali pisma. Urur ji se se predstavili z veliko uro. In tako je vsaka skupina, vsaka tovarna pokazala, kaj In kako dela, s čim koristi ljudski skup nosti. Veselo so ljudje pozdravili originalna zamisel tovarne za zobno pasto, ki Je v obliki veliksnskih korsksjočih tub pri kazala korist proizvodnje. Senator Wagner Je v poročilu manjšine aenatnega finančnega odseka dejal, da kloroformlranje OPA pomeni svlšanje cen sa 50%. Ampak veČina njegovih kolegov Je Ignorirala njegovo avarllo. Med ministrstvi se je posebno izkazalo ministrstvo z Industrijo in rudaratvo s slikovitimi skupinami deklet v narodnih nošah na avtomobilih, toda tudi druga niso zaoatajala. Slaščičarji in goatinski uslužbenci so korakali v belih postrežnih oblekah ln TOURIST HOTEL na Bledu Je prikazoval važnost tujskega pro meta. (Konec prihodnjič.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. *r*al.) Mark Supich in žena, Anton Krante in žena, družina Joseph Stampfel, Frank Schmalz, Frank Zajec, Joseph Ambrosh, Joe Widmar, Lovrenc Zaverl, John Kniffel, John Dolinar, Frank Gregorich in žena, Frank Peritz in žena, Frank Žagar, dalje edin $3, trinajst po $2 in trinajst po $1. Pridno sta na delu Joseph Turek, tajnik društva 104 SNPJ, in Anton Kastigar, tajnik društva 3 JPZS. Prav tako Mike Ruppe, Helen Ambrozich in Anna Puncer. Zadnje dni smo razposlali prošnje na vse slovenske družine, od katerih smo imeli naslove. Če kdo ni prejel take prošnje, je vzrok, ker nismo i-mcli naslova. ProŠeni ste pa vsi. da po svoji moči darujeta za otroško bolnico v Sloveniji. S tem si bodo ameriški Slovenci postavili spomenik trajne vrednosti, zseno pa bo pomagajo Sloveniji oz. Jugoslaviji, Naša sveta dolžnost je, da pomagamo za to plemenito stvar, Zu podružnico 56 SAtiSa: \ Mary Mualch. tajnica. POCETEK "POPOLNEJŠE UNIJE" Četrti Julij je primeren dan, ob priliki katerega si prikličemo v spomin dvanajst let nesloge, kompromisov in urejevanja ter pri-lagodovanja razmeram, ki Jih je prinesel s seboj čas, ko Je bilk sprejeta naša Izjava neodvisnosti ln končno ratificirana ustava Zed, držav. Priklicujoč si v spomin ono 12 letnp dobo, ko se Je snovala vlada ljudstva, Iz ljud stl, ki wi sledili prvim miselni kom iz Finske, Danske. Norve ftke, Poljske, Portugalske, Rusi je, ftpanije, Švice. Ukrajine, m bili tu kot prednje straže poznej šili naseljevanj, ko so prihajali priseljenci v trumah ln tako po inauall ustvariti narod, ki vključuje ljudi vseh nui odnoatl in iz vorov ter verolzpovedsnj v sva tu. V onih prvih dneh naše zgo dovine je tudi že obstajal ^uje jezičen tisk, kar je razvidno l/ pripovesti o nekton nemšken tiskarju, ki je naznanil ratlfika tijo Izjave neodvisnosti v svo jem malem listi* "Steatsbotc' dan prej kot drugi listi mesta Philadelphia. Izjava neodvisnosti sama na sebi priea, da se Je »oden j i vzo tcc ameriškega življenja pričel razvijati že v , 18-tem stoletju Dva podpisnika Izjave sta bila neangleškega izvora. John Mor. ton je bil Svad, ozir švedakega izvora (lastijo si ga tudi Ki net In Norvežani), John Parana Je bil najbrž Ceh (lastijo pa si ga tudi Italijani.) fttirje od onih, ki * podpisali Izjavo neodviaiioatlp st I bili novi državljani Amerike-j rojeni so bili namreč v Angliji in na škotskem, Odlični iti hrabri mofje, ki st i pospešili zmago, katera Je prinesla te| de/eli o« odvisnost, nosili imenu kot Lafayette. Ko chambestu, DeKulb. Von Kteu-ben, P u leski, Ki — demokratični po-1, katero so si utrli Američani v ofcu razvou^svoje dežele. Zdru-toni narodi se lahko nauče, kašo je treba udejstviti demofcra- 1 jo — kajti v tej atomski dobi K* nujno potrebno /a vsakega izmed združenih narodov, da poštam demokracija delujoda ai- — dovolj tehten vsrok, da s taftum nadvlada vsak drug na-cljonalni interes. —FLI8 U. S. Army TOREK, 25 PROSVETA klicali, se .motite, svinje. Pred-no bi utegnil kdo priti, vas vse postrelimo. To vam rečem jaz." Ta usmiljeni jim je venomer ponavljal: "Saj je vseeno, saj je vseeno. Saj niste otroci. Danes vi, jutri mi.. ." "Kaj čvekaš?" ga je zabodeno premeril tisti s fotografskim aparatom, obenem je iskal z očmi, kje bi našel kako kritje. "Kam nas pa ženete?" je naenkrat vprašal mlad partizan, ki je korakal nekako spredaj s popolnoma odsotnim glasom. Ts odsotni glas je tako čudno vplival na strsžo, da so se vsi pre-strsšeno spogledali in šele čez nekaj časa je eden odgovoril: "Boste že videli, počakajte malo." (Konec prihodnjič.) HUNGER MAP OF EUROPE t^zni mali ogl^jl girls and vvom^l Light factory *ork 1 Good starting rat* I D®y or night ihift I L mZi £LwCTRIC ** I 1751 N Western Ave I WANTED aTonI assemblers, checkej inspectors AND LABQRjl Henry Valve Co I 3260 W^Grtnd J femaltcook i Experienced for Girls Club J members live on premi««] Vacation with pay. I Phone-oakland 1305I 4649 Woodlawn Ave.| Young Men and Won WORK in MODERN plan Music, rest periods, insurance I Profit sharing plan Good starting wages Opportunities to join union Paid vacations after year Experienced or inexperience General Luminesce Corp. 1 732 s. Federal Stmt (Federal St. u between CUrk^ Qe*i biller or čaš typist AND * dictaphone operator Permanent position - Good 11 Pleasant working condition Merchant Shipper Association 1858 8. Western Ave, SOVIET UNION Poyest SPISAL DR. IVAN TAVpAR ljsl je zapuščino v denar. Tako je pretekla zima, in ko se je zopet povračal na Višavo, je bila že pomlad v deželi in kostsnjevi gozd je v belem cvetju. Nekega jutra se oglasi pri njem notsr Sodsr. Pove mu, da ga samo mimohode obiskuje in da gre na Nižavo, kjer obhaja hišni gospodar danes svoje godovsnje. "Kakor tihotapec se plazim danes tjs!" "Kako to?" "Ernest Malec je postal čez noč narodnjak! Vrag vedi, kaj mu je seglo v možgane! Pri zadnji volitvi je volil narodno in sedaj gs pisano gledajo moji prijatelji in neradi bi videli, da se pečam ž njim!" 1 "A ti se vendar pečaš?" "Moj Bog, kaj hočem! Moj klient je in pije se dobro vino pri njem. Tudi deklets so lepa in bogata!" Prijatelja se ločita. Ko dospe Ferdinsnd So-dar na Nižavo, je bilo skopaj poldne. Na dvorišču je stalo polno voz. Ernest Malec se je rs-dostil svojega rojstva in povabil je bil gostov, da se je vse trlo po starem poslopju. V prostorni dvorani sta bili pripravljeni dve dolgi mizi in kmalu je sedela okrog njiju vesela in navdu* šens družba. « Deveto poglavje Tu so sedeli! V srcih vseh je živel današnji dan in s težko dušo so ga pričakovali vso loto. Danes pa so sedeli pri mizi in z žarečimi obrazi si podajali roke. Vsi so tu bili in z radostno dušo pričakovali skled, da bi jiH praznili. Sedal in sedsj je privzdignil ta ali oni kupo, jo obrnil proti oknu in zaljubljeno-melanholično zrl na barvo cekinastegs vina. In potem jo je Izlll v želodec in dobro mu je dejalo po vseh udih. "To je veselje!" vzklikne gospod Skrjanček, ki je bil leto in dan zakopan med akti v Lu- kovcu. Pisaril je v davkariji ter si bil počasi lzpifaril svoje srce. Toga, kar imenujemo prepričanje, pa gospod Skrjanček nikdar poznal ni. 'To je barva, prava, poštena barva, ah!" In izplje In Iz sres zdlhno. Za njim se oglasi gospod Kremen, ki je bil sodnik v Lukovcu. 'To je pijača, Skrjanček! Ko bi človek takega vssk dan imel le en poliček! Skrjanček, vsaj en poliček, kaj ne?" Izpije in žalostno pobesi glavo. "Poliček, Kremen, en poliček! Pa še nekaj, Kremen, še nekaj!" Skrjanček imenitno dene v gube svoj obraz. "Poliček — pa suhega mesa, Kremen, takisto v skledo položenega mod kislo zelje, Kremen!" "Vem, vem!" odgovori Kremen, "potem bi si ne želel ničesar na svetu in rad bi aelal In zo-bal prah v pisarni!" Umolkneta in padeta po sklodah« ki so se ravno servirsle. Jed in pijača jima je bila v življenju - ideal! Tik njiju si je bil izbral danes svoj prostor gospod doktor Zima. Kaj je bil naš gospod doktor Zims? Sedsj samo kos mesa z glavo, truplom in dvema nogama. Nekdaj je imel lep talent. A nesreča je hotela, da je spisal še precej dobro razpravo o repatih zvezdah. Spiaal pa je edino to delo, in (kakor je že pri nas v navadi) dobil ž njim patent do duševne lenobe. In v tej duševni lenobi si je zamastil In zamoril srce in dušo. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) "Doma ti pa kostanj kradejo, ti gozdni čuvaj, ti!" dostavi vijolica. Bogomiru šine kri v lice. Usta so rsvno tista, nosek tudi, in ti rumeni Issje! A vendar ni mogoče! Kako naj pride kmetsko dekle semkaj! Od samega začudenja niti besedice izpregovo-ritl ne more. "Poglej gs, še vedno je lesen!" se oglasi zopet Turkinjs. "Saj sem ti prsvils, da bo kaka kisla stvsr!" doda vijolica. Tudi te besede je čul tedaj v gozdu! Sedaj dvojba ni več mogoča!. Oni dve smejaje odhitita v gnečo, Bogomiru pa polije čudna sreča po duši. Kakor bi se bil vsilil nebeški žsr v dvorani, se mu vidi hipoma vse v večjem blesku. Se celo smešni plesavci so mu sedsj vzori moške lepote! Ničesar ni več premišljeval; ssmo to je vedel, da bo danes zopet gledsl obrszek, ki ga ni mogel pozabiti od tistega dne. Danes je tu, in sedsj ni več smešno, če jo ljufji!' Tedaj pa se postsvi naš Ferdinand Sodar sredi dvorane, tleskne s pohljačem po stegnu ter pove, ds je urs polnoči in ds zahteva zakon, naj se milostive gospodične demaskirajo. i Splošni ah! in a! se oglaša po dvorani. Gospodične snemsjo msske, žanjejo pohvalo od svojih čsstivcev ter hite k materam, ki jih sprejemajo s skrbno-zsdovoljnimi pogledi. Izvrstno se je posrečilo vso! Družbs vstaja, da bi se odpravila k "supeju". Gospodične in gospe se ogrinjajo z belimi mantiljaml ter pobirajo cvetje, s katerim so jih obložili tlačanl-plesavci. Tudi očetje prihajajo pravit, da so že zasedli prostore. Ves ta čas se je oziral Bogomir kakor jastreb po dvorani. Izmed belih oblek in trnih frakov ne moro opaziti vijoliee, po kateri je hrepenelo njegovo srce. Končno jo ugleda. Ondi pri vratih v garderobi je stala brez msske —• ter snemala bele rokavice z belih rok. Pogled je obračala po plesavcih. Morda je iskala njega? V resni H se orečs oko z očesom. Bila je ona, kakor je živela v njegovem srcu! Dobro opaši, da sa ji širi lahna rdečica po cvetočem obrazu, kakor se razširi jutranja zora po mladem nebu. Čaroben smohljsj se ji zaziblje okrog ustec — potem pa izgine v garderobi. Bila je ona M njega je hotela še enkrat videti! "Lasovej," se oglasi v tistem hipu notar Sodar, "dovoli, da ti predstavim svejege prijatelja, gospods Viktorjs Malca!" Vse poezija izgine pri tem imenu! Bliskoma se obrne — in pred njim zvije tele tisti dolgi človek z repi okrog ušes, ki gs je poprej videl pri biljsrdu. Nemile je mu usods ni mogls ogre-niti nocojšnjega večera! In ta človek naglaša še celo skupno sorodstvo! Bogomir neksj odgovori, in sam os ve ksj. "Morda hočete z nami supirsti?" vpraša mladi Malec. "Obžalujem! Voz aem naročil, a tudi glava me močno boli. Predolgo som žs tu!" "Skods, dobregs šampanjca imamo." "Lahko noč, gospoda!" V srcu zspusti dvorsno ter se v pozni noči odprsvi proti Višavi. Med zimo je odpotoval Bogomir Lesovej. Imel je oprsvke v mestu, kjer mu je umrl oče. Sprav- coaticfi HOUSEKEEPER—Thoroughly reliable; care for 3 children ages 4, 3 and 1 in motherless family. Good opportunity for person who likes children. Permanent home; will consider war widow with child of her own. Ref. Phone Grovehill 7744, Mr. Sloane—bet. 10 AM & 5 PM. sta tudi tisti, ki je nosil fotografski aparat in tisti, ki je bil še najbolj usn\lljen. Sole ko so se že ugnali, se je spomnil komandant: "Ne uganjajte hudiča, da nas ne bodo slišali banditi." Požurili so se proti sedlu. Prvi vzdih, ki je prišel iz obsojenče-vih prs, je imel za posledico, da so se kmalu nato spet drugemu obsojencu razširila prsa in je spet ta glasno zarjul v sneženo jutro. Ta drugi vzdih pa je na esesovce čisto drugače vplival, kakor prvi. Sedaj se ntso zagnali na obsojence, ampak so jih začeli zlepa nagovarjati. "Kaj pa kličete, vraga," je prvi začel komandant. "Saj vam vse skupaj nič ne pomaga. Kar je, to je. Saj niste kakor otroci." In surovež, ki ga je bilo tako strah, je skoraj zašklepetal z zobmi, jo dejal: "Če mislite, da boste koga pri- Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli sro&kanja v listih, prosimo vso dopisnike, kft oglašajo priredbo svojih društev ali drugih organised J, ali pa kako design akcijo sa sbiranJe denarja« naj ▼ svojih poročilih no omenjajo aročk ali smčkanja, kakor tudi no kartnih ali tombulaklh zabav, oko Jo sa- Ker je bila veriga zelo dolga, niso mogli slišati razgovora 'tisti, ki so korakali v zadnji vrsti. Ker so bili nervozni tudi ti, so glasno izpraievali naprej: "Kaj pa je?" "Ničesar!" jim je odgovoril eden izmed prednjih in srepo strmel v gozd; ki jih je prav takrat zajel. Ko so šli skozi gozd, so morilci pospešili korake, kar se jo dalo, tako da so zadnji suvali obsojence v hrbte. Obsojencem se pa ni mudilo nikamor. Bili so utrujeni, pretepeni,•nekaterim so so še poznali sledovi po obrazih in po rokah. Razen tega so jih pritiskale peščene vreče k tlom. Morilci so stisnili puške in par jih je neslo puške na strel skozi gozd. Srca so jim tolkla tako, da so se bali, d* jih slišijo obsojenci. Odleglo jim je šele, ko so prišli zopet na svetlo. Prišli So na široko polje, ki je pokrivalo celo pobočje. Na koncu tega polja je bilo sedlo, odkoder se je svet prevrgel proti Sveti Neži. v. In tako se šli dalje eden za drugim. Tistega esesovca, ki je korakal kot prvi za obsojenci, je popadla jeza, da je naenkrat sunil s puškinim kopitom proti zadnjemu obsojencu. Sunek je bil tako hud, da je le malo manjkalo, da se obsojeni partizan ni postavil na gjsvo. "Tu imaš, pea partizanski," je zaklel esesovec surovo in čisto brez vzroka. S tem si jo mislil pregnsti tesnobo, ki gs je navdajala pred tem pohodom. Toda sedaj se jo oglasil esesovec, ki je korakal za njim. Ta ni bil zloben človek in so se mu obsojenci colo nekoliko smilili, kolikor so se mu smeli. "Zakaj pa ga suješ?" je očital prvemu. "Ali ne veš, kaj jih čaka?" "Kaj me to briga. Kdo ve kaj čaka Še nas," se je izrszil prvi esesovec. • 'To je res!" je poudaril tisti sa njim in si skušal prižgati cigareto, kar se mu je pa Šele posrečilo po tretji vžigslici. Potem so šli spet dalje. Obsojenci sO molčsli slej ko prej. NjihoVi obrszi so bili prszni, polni neke notranje toge, Mi je bila bolj trpeča, kakor pa boleča. IS nekaterih lic je odsevalo tudi notranje sovraštvo. Ko so korakali ravno po sredi golege, belega pobočja, so se enemu obsojencu nensdoms razširila prsa, da mu je postalo vseeno ter je is sebe izstisnil širok glas. Bilo je, ko da bi komu dal aignal. • ' • To je povzročilo velikansko rasburjenje pri eseeovcih. Nsj-prej so vsi okameneli, ker so pričakoval t ds bodo U hip za-regljale strojnice iz gozds. Ker se to ni zgodilo, so pobesneli. Vpili so na obsojence in jih suvali s nogami in z rokami, kamor so mogli. Pri tem so poza-bili. ksk hrup delajo Razsajala WOMAN TO FILL OUT ORDERS AND ASSIST IN KITCHEN 760 S. Kedzie Ave. SACRAMENTO 4918 CABINET MAKER Apply Glabmsui Furniture Co. 1801 S. Peoria Siroot _STEADY WORK_ MEN and WOMEN WOODWORKERS TRIM SAWYERS - 8HAPER8 SANDERS GOOD PAY STEADY WORK V * WILHITE MFG. CO. INC. 408 N, Aberdeen St. _Tel. Monroe 8290_- MEN snd WOMEN 50 PEOPLE . 18 TO 40 YEARS OLD for ASSEMBLY AND LIGHT FACTORY WORK Paid vacation - Free Insurance Excellent transportation First street east of Damen Avenue, three blocks north of North Avenue APPLIANCE INDUSTRIES OF AMERICA 188S N. Winchester Avenue Telephone: Everglade 0600' Ask for Miss Strong ' MODERN FACTORY has good opening for GENERAL LABORERS Both day and night shift—5 day— 45 hours week Apply PERSONNEL DEPT. ' Bell & Gossett Co. MORTON GROVE. ILL. TeL Morten Grove 8700 ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST} Telefon koapanija Ima ari takih prilik ŽENSKE ZA ClSČENJ« V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasila sa pri uprava zahteva od nas, da asora vso tako pglaianlo la liafta. Prosimo, dršlie ee toge«, a . ; WOMEN EXPERIENCED TOR SORTING RAGS WOMEN rOR SORTING BOOKS WOMEN FOR COTTON RIPPING in WASTE PAPER PLANT STEADY WORK GOOD WAGES 1801 N. Leavitt Street v pritličju 800 W. WASHINGTON I V Prosvetl so dnevna ff* no In delavske vesiL All čitate vsak dan? BINDERY GIRLS SVETA NEŽA Experienced or Inexperienced Good pey while learning * Excellent opportunity to learn high paying trade under pleasant working conditions Printing Products Corp. 124 W. Polk Siro* _3rd floor EXPERIENCED WOODWORKERS . Machine Hands Assemblers Good pay and overtime Also excellent opportunity for young men anxious and willing to stick in order to learn a good trade. Western Casket Co. 115« W. Cullerton TRIPOMOOMITE K MILIJONU! ZASLUZITE MEDTEM KO SE UČITE POKLICA ALI STROKE