■ POLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA SOZD EMONA informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Osebni dohodki v skladu z resolucijo V mesecu juniju sprejeti ukrepi zvezne vlade, katerih namen je obrniti negativna gospodarska gibanja v smer začrtano z resolucijo, so prišli prepozno, da bi že lahko pomembneje vplivali na polletne poslovne rezultate gospodarstva. Tako so za prvih šest mesecev letos značilni skromni količinski rezultati industrijske proizvodnje, neugodna gibanja v zunanji trgovini, stagnacija produktivnosti dela. Cene proizvo-vod in storitev so skokovito naraščale iz meseca v mesec, prav tako pa se je povečevala osebna in skupna poraba preko resolucijskih okvirov. * *-* Iz podatkov lahko zaključimo, da je SOZD kot celota ustvarila zelo dobre poslov- ne rezultate. Celotni prihodek v višini 103.388 milijonov din je bil dosežen z indeksom 195 v primerjavi na preteklo obdobje. Če upoštevamo povprečno rast cen na drobno 86,4%, v proizvodnji pa 87,8%, lahko ugotovimo, da se je tudi fizični obseg proizvodnje oz. prometa povečal, s tem pa tudi produktivnost, S£g je število zaposlenih večje za 2%. Dohodek, ki je za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja po naši politično -ekonomski kategoriji najpomembnejša kategorija, je porastel z indeksom 242, torej mnogo bolj kakor celotni prihodek. Razlog za tak porast je v ugodni strukturi porabljenih sredstev, suj se znižuje delež nabavne vrednosti trgovskega blaga trgovinskih OZD ter delež izdatkov za obresti. Tako pozitiv- ni rezultati so bili doseženi tudi zaradi boljšega gospodarjenja s sredstvi, suj se je koeficient obračanja zalog izboljšal od 8,6 v prvem polletju 1985 na 10,1 obrata v letošnjem polletju, kar pomeni zmanjšanje povprečne vezave sredstev od 42 na 36 dni. Pri razporeditvi dohodka ugotavljamo, da smo v SOZD-u upoštevali in še celo izboljšali razmerja v delitvi dohodka v korist akumulacije, kakor je to opredeljeno v resolucijskih dokumentih. Vendar pa ta ugotovitev ne velja za vse OZD združene v SOZD. Nezadostna višina ustvarjenega dohodka nekaterih OZD v prvem polletju je predvsem posledica sezonskega značtga poslovanja (poljedelstvo, turizem). Prav tako pa podatki za nekuj let nazuj kažejo, da je v notranji in zunanji trgovini ustvarjen nujvečji promet in akumulacija v zadnjem kvartalu koledarskega leta. Tudi izgube, ki so v prvem polletju 1986 znašale preko 505 milijonov din, so sezonskega značka, razen v TOZD Supermarket Osijek. Problem TOZD Supermarket Osijek je v tem, da ta OZD računa z izgubo na koncu leta v višini cca 70 milijonov din, prav tako tudi v letu 1987 tako, da bo šele leta 1988 poslovala pozitivno. Celotno izgubo predstavno obresti od kreditov za osnovna sredstva ob ponovni izgradnji pogorelega objekta. Nujvečjo izgubo izkazuje TOZD H. Bernardin, ki je tudi v letošnjem letu obremenjen z visokimi anuitetami za odplačilo inozem- (Nadal|evanfe na 2. strani) Uto 17 september 1986 št. 159 n ■ BRANKO GORJUP Slavnostni govor ob 25-letnici KK Pini Na današnji dan pred četrt stoletja beležimo rojstvo našega Emona Kmetijskega kombinata Ptuj. Ustanovljen je bil v času povezovatij iz takratnih kmetijskih gospodarstev v občini Ptuj. V 60. letih je dozorela v občini Ptuj ideja o združitvi takrat razdrobljenega družbenega kmetijstva. Kmetijski kombinat Ptuj je nastal pred 25. leti, t. j. leta 1961. Takoj po svojem nastanku seje okrepil z gozdarsko in lesarsko dejavnostjo. Od leta 1962-1975 beležimo obdobje kvantitativne širitve kombinata. Leta 1962 so se h kombinatu priključili ptujski kletarji in leta 1966 še ptujsko zadružništvo. V letu 1966 je nastopilo v kombinatu osemletno mirovanje v povezovalnem pogledu. Po teh letih pa pomeni leto 1975 zopet zelo pomembno prelomnico v razvoju naše delovne organizacije. V tem obdobju se je kombinat okrepil z gostinsko in turistično dejavnostjo, živilsko industrijo in trgovino ter kooperacijo izven naše republike. Težka, strma in vijugasta pot v razvoju kombinata ni bila vedno enostavna, niti lahka. Prihajalo je tudi do sanacij, reorganizacij, pa tudi do ukinitve določene proizvodnje, ki je povzročala nenehno izgubo, celo substančno in tako ni Ugotavljala socialne varnosti delavcem. Takšen primer ‘mamo v povrtninarski proizvodnji, kije prinašala kombinatu izleta v leto vse več težav. Opustitev takšne proizvodnje je včasih nuja zaradi okrepitve drugih delov celotne delovne organizacije. Prestrukturiranje proizvodnje tam ko ne greje nuja tudi v današnjem stabilizacijskem času. Včasih je treba stopiti korak nazaj, da lahko stopiš v razvoju jutri 2, 3 korake naprej. Kombinat se ni krepil samo kvantitativno s povezovanji, krepil se je predvsem kvalitativno z razvojem obstoječe Proizvodnje in obsega poslovanja. Leta 1973 seje kombinat povezal v sestavljeno organiza-ctio kmetijstva in živilstva v Podravju, ki pa žal zaradi subjektivnih razlogov ni zaživela. Vrsta reorganizacij je Ustvarila današnji močan kombinat. V občini in predvsem v samem kombinatu je dozorela misel po širšem povezovanju v močnejšo asociacijo zunaj °bčinskih meja. Tako se je povezal kombinat leta 1981 v veliko, organizirano, izvozno ter dohodkovno močno SOZD Emona Ljubljana. . V Emono se je kombinat povezal zlasti zaradi razvojnih mteresov in lažje prodaje svojih proizvodov. Glede na dosedanji razvoj, posebno pa na razvoj obstoječih dejavnosti, Seje kombinat razvil v OZD, ki sodi med najpomembnejše Proizvajalce hrane in drugih dejavnosti v Podravju in v SR Sloveniji. Organizacijska in samoupravna struktura današnjega kombinata zagotavlja slogo in moč zaposlenih v vseh 13 TOZD, zagotavlja pa tudi rentabilno poslovanje, razvoj in socialno varnost vseh zaposlenih. Lane s so v kombinatu zastopane naslednje dejavnosti: Proizvodnja hrane, gostinstvo in turizem, trgovina, servisne dejavnosti in lesarstvo. Te dejavnosti opravlja okrog ••■000 redno in sezonsko zaposlenih delavcev, ki ustvari jtno okrog 24 milijard din celotnega prihodka in 5 milijard dohodka. . Kombinat posluje rentabilno, sej ob polletju letošnjega leta nismo zabeležili izgub. Tudi osebni dohodki so po zaslugi rentabilnega poslova-kombinata in po zaslugi ustvarjenih rezultatov naših vestnih in pridnih delavcev nadpovprečni v gospodarstvu občine. °a je kombinat danes kljub težkim gospodarskim raz-?,eram uspešna delovna organizacija, so delavci kombina-■* morali v svojem 25 letnem obdobju nenehno razvijati Proizvodnjo in obseg poslovanja. Dovolite mi samo nekaj primerjalnih podatkov med le-°m 1961 in 1986: • Leta 1961 smo pridelali le 870.000 kg pšenice, danes jo Pridelamo nad 6 milijonov kg; • Koruze 1961 le 800.000 kg, danes 12 milijonov kg; • Prašičev 1961 465.000 kg, danes preko 5 milijonov kg; • Mleka smo predelali pred 25. leti 4 milijone 1, danes reko 20 milijonov 1; ,-y , • Sladkorne pese pred 25 leti nismo pridelovali, danes Pridelamo do 30 milijonov kg; • Vina smo proizvedli in prodali preSfrcetrtiHtoleije 4 n‘‘iione 1, danes prek 5 milijonov 1; (Nadaljevanja na 7. strani) Komasirana in meliorirana zemljišča med Dobom in Zalogom v domžalski občini. ■ NAŠI JUBILEJI Četrt stoletja Emona KK Plul MOŠKANJCI PRI PTUJU, 12. septembra - Več kot 2.000 delavcev, gostov in zunanjih sodelavcev se je zbralo na slovesni proslavi na letališču, ki se je pričela ob 14.00 uri ob 25-letnici dela in obstoja Emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj. V slavnostnem govoru je Branko Gorjup, glavni direktor kombinata, orisal delo in razvoj delovne organizacije v četrt stoletja dolgem obdobju ter koncept razvoja, ki temelji na dosedanjih dosežkih in zastavljeni razvojni strategiji. Njegov govor objavljamo v celoti. V okviru slavnostnega programa so številnim delavcem kombinata podelili državna odlikovanja, s katerimi jih je predsedstvo SFRJ odlikovalo za posebna prizadevanja pri delu in za dosežene uspehe. Posebna priznanja in zahvale je Kmetijski kombinat podelil številnim poslovnim partnerjem za uspešno in dolgoletno plodno sodelovanje, kakor tudi delavcem iz temeljnih organizacij njihove delovne organizacije za Slovesnosti so se udeležili Milan Kneievič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, ki je v daljšem nagovoru spregovoril o pomembnosti kmetijstva ter delavcem kombinata čestital ob jubileju ter 'doseženih uspehih, predstavniki ptujske občine, predstavniki delovnih organizacij s katerimi kombinat poslovno sodeluje, predstavniki sozda Emona ter predstavniki družbenopolitičnega življenja ptujske regije. posebna prizadevanja pri delu. Predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Šnuderl je izročil Branku Gorjupu priznanje sozda Emona delovni organizaciji KK Ptuj za dosežene rezultate na področju kmetijstva. Ob 25-letnici obstoja kombinata poteka že peto leto, odkar se je ta delovna organizacija vključila v sestavljeno organizacijo Emono. Zbranim delavcem je čestital tudi Gorazd Žmauc, predsednik skupščine občine Ptuj. Obilo aplavza so poželi nastopajoči, ki so v kulturnem delu programa dali slovesnosti poseben pečat. Komorni moški pevski zbor Ptuja je iz svojega bogatega repertoarja zapel nekaj pesmi pod vodstvom pevovodje Franca Lačna. Folklorna skupina šolarjev iz Markovcev pa je zaplesala venček narodnih plesov. Posebno zanimiv in atraktiven je bil uvodni nastop članov ptujskega aerokluba, ki je mejil že na mali letalski miting. Skoki padalcev, akrobatika jadralnega letala in malega motornega pony piperja, ki ga je pilotiral pilot Maks Vavpotič, so še posebej navdušili gledalce. Za pravo praznično Vzdušje je poskrbela ptujska godba na pihala, za ples in razvedrilo na srečanju vseh delavcev kombinata pa so igrali člani ansambla Tornado iz Majšperka pri Ptuju, delati pa niso prenehali le gostinci Haloškega bisera, ki so skrbeli, da mize nikoli niso bile prazne, dobro in solidno kot to znajo. Veselo in praznično vzdušje se je nadaljevalo pozno v popoldanske ure, ko so se zbranim delavcem te velike ptujske organizacije pridružili številni občani. ■ VELIKA KOMASACIJA IN MELIORACIJA ZEMLJE MED DOBOM IN ZALOGOM Petkrat večji pridelek in prireja DOMŽALE, 8. septembra - Zamočvirjena in z grmovjem in drevjem napol porasla dolina med vasema Dob in Zalog, na obeh straneh potokov Rače in Čudna, v dolžini pet kilometrov, je meliorirana (osušena) in njena zemljišča komasirana ali združena oziroma zaokrožena: 375 lastnikov in 478 komasacij. Zares veliko delo. Kakor so nam povedali pospeševalci in strokovnjaki Kmetijske zadruge Emona, Lojze Štepec, Tone Brezovar in Anton Demojzes, se je delo na tem načrtu začelo jeseni 1983. leta, letos pa kmetje kooperantje že žanjejo in kosijo prvi pridelek: si-lažno koruzo, travo in druge poljščine. Tisti, ki jim ni bilo žal denarja za gnojila, imujo tudi tretjo, nekateri celo četrto košnjo, kar je za te kruje in običaje naravnost nepojmljivo. Melioracija: 14 kilometrov jarkov, zravnani strugi obeh potokov in 99 kilometrov drenažnih cevi, s petnajst do tridesetletno življenjsko dobo, kijih bo potrebno občasno očistiti. Denar za to delo naj bi kmetje združevali. Meliorirane in združene je 420 hektarov obdelovamne zemlje, vsak hektar je stal okoli 38 milijonov din. Investitor: Skupnost Ljubljanica Sava, posojilo LB in Kmetijska zadruga Emona v Domžalah. Izvajalec: Hidrotehnik Ljubljana: izkop jarkov in polaganje drenažnih cevi in Veko iz Titovega Velenja, medtem ko je vse komasacijske postopke opravila Kmetijska zadruga Emona, Domžale. Namen: večje in bolj donosne parcele, večji pridelek in bolj zdrava prehrana za govejo živino. Poprej so bili tu zelo slabi, zamočvirjeni travniki in grmovje. »Računamo,« pravijo v kmetijski zadrugi, »da bosta pridelek (že letos) in prireja (v prihodnje) štirikrat do petkrat večja, kot sta bila doslej.« Glavna vodotoka, potoka Čudna in Rače sta poglobljena in zravnana, da hitreje odteka meteorna in ostala voda, drenažne cevi pa ob moči odvuiujo odvečno vo- (Nedal|avan|e na 2. atranl) ■ O GIBANJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO V OBDOBJU I—VII 1986 Bomo dosegli načrtovano? KONVERTIBILNO PODROČJE Izvoz blaga V mesecu juliju je SOZD Emona izvozila na konvertibilno področje za 622.140 -USI blaga, kar je vprimeija-vi z mesecem julijem 1985 18% manj. V sedmih mesecih je bilo izvoženega za 4,759.940 USI blaga, kar je 28% manj kot je bilo izvoženega v enakem obdobju lanskega leta. Agro-emona daje živino v izvoz potom Mesne industrije Zalog z lastnim izvozom pa nameravajo pričeti prihodnji mesec. Emona Commerce ima kar 40% nižji izvoz kot v' enakem obdobju lansko leto, medtem ko je Mesna industrija Zalog izvozila približ-1 no toliko kot lansko leto. Le Emona Inženiring je imela 100% večji izvoz blaga, odnosno storitev po ICD in je načrtovani izvoz storitev dosegla 32%. Glede na obliko izvoza je bilo 59% vsega blaga izvoženega po rednem izvozu (34% nižji izvoz od doseženega lansko leto) ter 41% v posebnih oblikah. Izvoz blaga v obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo, sejemskih in kompenzacijskih poslih je 16% nižji kot lani. Načrtovani izvoz blaga je dosežen 35%. Izvoz storitev SOZD Emona je v sedmih mesecih izvozila na konvertibilno tržišče za 4,870.668 USI storitev, kar je v primerjavi z lanskim letom 10% več. Nižji izvoz storitev ima le Emona Globtour in sicer 25%. Vzrok za to je ažurna izteijava teijatev v mesecu decembru 1985. Emona Inženiring je imela prilive od izvoza storitev' na nivoju lanskega leta. Hoteli in Globtour so v letošnjem letu prejele le za 90 mio dinarjev čekov Narodne banke, kar predstavlja 78% manj kot lansko leto. Načrtovani izvoz storitev je dosežen 36%. Uvoz blaga Iz konvertibilnega področja je bilo uvoženega za 8,537.449 USI raznega blaga (23% manj kot lani); 66% blaga je bilo uvoženega za OZD, ki so v sestavu SOZD EMONA, 34% pa za potrebe Zavoda SR Sovenije za rezerve. V primeijavi z lanskim letom se je uvoz za potrebe OZD v SOZD Emona povečal za 146% in je načrtovani uvoz blaga dosežen 64%. Po redni obliki uvoza je bilo uvoženega 80% vsega blaga, v posebnih oblikah pa le 20%. Mesna industrija Zalog je načrtovani uvoz blaga presegla za 105%; ocenjujejo, da bodo do konca leta uvozili še za cca 1,250.000 USI predvsem meso za predelavo. Struktura uvoza blaga je naslednja: • repromaterial 68,9% • oprema ,. 2,2% • blago široke potrošnje 28,9% KLIRINŠKO PODROČJE SOZD Emona je v sedmih mesecih izvozila na klirinško področje za 1,255.026 USI blaga, enako kot lansko leto. Načrtovani izvoz je dosežen 27%. Uvozili smo za 3,473.148 USI ali 1% več kot v preteklem letu. Struktura uvoza blaga je sledeča: 93% blago široke potrošnje in 7% repromateriala. KOMISIJSKI IZVOZ IN UVOZ BLAGA Tako kot pri lastnem uvozu beležimo neugodna gibanja tudi pri komisijskem izvozu blaga. Na konvertibilno tržišče je bilo izvoženo za 7,733.460 USI ali 22% manj kot je bilo izvoženo lansko leto. Na klirinško tržišče je bilo izvoženo za 2,106.695 USI ali 17% več. Komisijski uvoz blaga iz konvertibilnega tržišča se je povečal za 25% in je znašal 24,734.963 USI, iz klirinškega tržišča pa je prišlo za 5,597.165 USI ali 4% manj kot lansko leto v enakem obdobju. A. Verbinc interRent emona globtour Xi-V rent a car Pregled izvoza blaga na konvertibilno področje v obdobju januar-julij 1986 ■ Izvoz »zelenega programa« se zmanjšuje Černobil draži izvoz LJUBLJANA, 10. septembra - Blago iz tako imenovanega zelenega programa, ki ga izvažamo v dežele EGS, sme imeti po evropskih normah največ do 600 bekerelov (radioaktivnost), zato dajemo vsako pošiljko ha pregled (samo za cezij 134 in 137; radioaktivnega joda ni več). To pa nas stane po 54 tisočakov, novih seveda,« pravita Metka Robič in Vanda Zavrl, iz Emona Commerce, tozd Globus. Ta postopek seveda bremeni in zavlačuje izvoz. Analize in potrdila o pregledu blaga in stopnji radioaktivnosti pa v naši državi dajejo Novi Sad, Vinča in Jožef Stefan v Ljubljani. Samo pri gobah smo zato (15 analiz) imeli skupaj 100 S milijonov din izgube. In: pri nas sami nosimo stroške pregledov, v Vojvodini te pokriva pokrajina . Gobe niso imele več kot 300 bekerelov radioak-.tiivnosti, sveže borovice pa med dvesto do tristo, le na Koroškem naj bi jih imele čez tisoč, zaradi česar je prišlo do zapletov, do prepovedi odkupa. Najprej so nas »stopali« Italijani. Zmešnjava je tudi v tem, ker je vsak posebej »letal« na preglede: po posameznih slovenskih pokrajinah. Černobil je za dober mesec povsem zavrl izvoz, hkrati pa se še zdaj občuti precej manjšo potrošnjo celotnega zelenega programa, kar nam seveda zmanjšuje izvozne uspehe. N. I. v USI $ 264,53 din Doseženo I-VII Ind Plan Ind OZD 1985 1986 2:1 1986 Dos/plan 1 2 3 4 5 Agroemona 108,196 - - 199.354 — E Mesna ind. 1,115.229 1,091.154 98 2,311.560 47 E Ribarstvo 113.215 96.004 85 210.000 46 E KK Ptuj 422.450 323.748 77 975.186 33 E IPKO - 15.862 — 107.700 15 E Inženiring 243.403 486.761 200 - - E Commerce 4,607.124 2,746.203 60 9,675.000 28 E Merkur 208 SOZD skupaj 6,609.617 4,759.940 72 13,478.800 35 PREGLED IZVOZA STORITEV NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-JULIJ 1986 v USI OZD Doseženo I.-VII. Ind Plan 1985 1986 2:1 1986 Dos/plan 2:4 1 2 3 4 5 E-Commerce 1,104.593 1,483.397 134 3,325.000 45 E-Inženiring 159.946 157.995 99 1,545.000 10 E-Globtour 1,251.562 931.746 74 2,533.117 37 E-Hoteli 1,863.958 2,287.627 123 5,948.520 38 Ostale OZD 25,191 9.903 39 5.385 i84 SOZD skupaj 4,405.250 4,870.668 11013,357.022 36 Ostali posli - - - - — Skupaj 4,405.250 4,870.668 11013,357.022 36 Čeki NBYU v din E-Globtour 250.000 20.000 8 1,168.000 2 E-Hoteli 160.000 70.000 43 660.566 11 SOZD skupaj 410.000 90.000 22 1,828.566 5 Petkrat večji pridelek in prireja (Nadaljevanje « 1. strani) do, ob suši pa zemljo namakajo. Pospeševalci hkrati pravijo, da uvajajo gojenje oljne repice ah ogrščice, podrah-ljavapje (do 70 cm globoko!) in gnojenje zemlje, da bo čim večji pridelek. Kakor posebej poudaija pospeševalec Anton Demoj-zes, ki že deseto leto skrbi za pospeševanje poljedelstva in govedoreje v domžalski občini, bo v prihodnjih letih na melioriranih površinah lahko uspevala tudi pšenica, krompir in druge poljščine, medtem ko so ajdo nekateri posejali že letos. In: samo pred dobrim desetletjem v občini ni bilo več kot 40 traktoijev, danes menda ni več kot 40 pol kmetov, ki še nimajo traktorja. Nekako ob enakem času je občina daja- Med vsemi kmeti je ena Rača tako močno poplavljala po 1,3 milijona litrov mle- sama črna ovca, ki se ni la, dvakrat do trikrat na leto, ka letno, zdaj ga bo vsak čas vključila v komasacijsko- da je šel ves pridelek po zlu, 4 milijone litrov. En sam melioracijsko akcijo, en sam otroci niso mogli v šolo, kmet je na hektaru letos pri- pa zemlje letos še ni posejal, hkrati pa je živino pestila in delal 40 ton industrijskega ne obdelal. redčila metljavost, ki s povž- krompirja! Niso bila redka leta, ko je jim prenašalcem vnaša v ži- nino nevarnega zajedalca. Tudi te bolezni naj bi bilo zdaj konec. Še tisoč hektarov melioracij V naslednjih letih je predvideno melioriranje in komasacija nadaljnjih 210 hektarov zamočvirjenih zemljišč, in sicer med Moravško cesto, potokom Radomljo in glavno cesto Ljubljana-Tro-jane. Do 1990 leta naj bi po planu domžalske občine in Kmetijske zadruge Emona hidromeliorirali še tisoč hektarov zemljišč - od tega 700 hektarov v domžalski in tristo v kamniški občini. Komasacija in melioracija Domžale Tako komasacija kot melioracija sta bili verificirani v okviru pospeševanja kmetijstva v domžalski občini že pred leti, še posebej pa po 81. letu, ko seje začelo zares. Akcijski program za razvoj in pospeševanje kmetijske panoge v občini uresničuje Kmetijska zadruga Emona, išče strokovne nosilce za posamezne naloge, financerje, skrbi za pedološke raziskave itd. Na 172 vzorcih blata med 700 glavami živine so našli nevarnega parazita, ki povzroča metljavost: napad na jetra. Izsuševanje bo to preprečilo. Bolezen je namreč doslej za 40 do 50 odstotkov zmanjševala prirejo živine, poudarja Peter Gubane, direktor Kmetijske zadruge Emona. Osebni dohodki v skladu z resolucijo (Nadaljevanje a 1. strani) s kih kreditov. V TOZD H. Bernardin ocenjujejo, da bodo tretje tromesečje in konec leta zaključili brez izgube, to pod pogojem, če jim bo priznano vsaj 10% izvoznih stimulacij. Da bi lahko na ravni DO oz. na ravni SOZD vsklaje-vali obseg dovoljenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo iz delitve dohodka v skladu z resolucij-skimi usmeritvami, je 10. septembra 1986 Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD, na podlagi sklepov vseh OZD, sprejel Pravilnik o vsklajevanju razporejanja dohodka na ravni DO m na ravni SOZD. S skupnim obračune dovoljenih sredstev za osep ne dohodke na ravni SOZ bomo lahko omogočili OZU ki zaradi objektivnih neg tivnih vplivov odstopa družbeno določenih proporcev, izplačevanje os,e bn. dohodkov v višini, kakor J skladno s skupnim sporazu mom SOZD, določeno v njenem samoupravnem aktu. Jovan Joži«* tete: v OOOjlto Element Doseženo S Doseženo 0 Indeks 1.-6. 1985 % 1.-6. 1986 % Celotni prihodek 53,003.956 100,0103,388.105 100,0 19!) Dohodek 6,558.757 12,4 15,873.447 15,4 Čisti dohodek 4,490.890 8,5 11.108.899 10,7 247 Bruto OD 3,518.881 6,6 8,113.258 7,8 Sklad skupne porabe Rezervni sklad Poslovni sklad 283.759 198.709 912.426 0,5 0,4 1,7 535.651 503.018 2,462.296 0,5 0,5 2,4 189 253 270 Izguba 422.885 0,8 505.324 0,5 Akumulacija 1,111.135 2,1 2,965.314 2,9 28 'i Sredstva A za reprod. 2,259.856 4,3 5,055.081 4,9 224 Povprečno štev. 102 zaposlenih iz ur 11.561 11.801 Nove dnevnice in kilometrina Predsednica Izvršilnega odbora DS SOZD tovarišica Boža Javornik je za prihodnjo (oz. korespondenčno sejo) Izvršilnega odbora poslala predlog novih stroškov v zvezi z delom, ki naj bi veljali od 1-oktobra 1986 dalje in sicer: Vrsta stroška Dosedanji Objavljeni Predlog od znesek znesek L 10. Dnevnica s prenoč. 3.100 - 4.000 Dnevnica brez prenoč. 2.500 3.883 3.400 Polovična dnevnica 1.600 1.966 2.500 Dodatek za ločeno življ. 16.000 63.368 25.000 Kilometrina__________________46 51,75 52 Objavljeni zneski (poprečje SRS II. tromes. 1986) so bili objavljeni v Ur. listu SRS št. 30/28. 7. 1986. Razen za stroške ločenega življenja so predlagani zneski nekoliko višji od objavljenih, kar se opravičuje z visoko stopnjo inflacije in enomesečno zamudo pri uveljavljanju teh stroškov. Sadja dovolj tudi za izvoz PTUJ, 4. septembra — To jesen bo v sadovnjakih segnilo precej obilne sadne letine. Bogato so obrodili tudi starejši kmečki nasadi, posod in skladišč pa je povsod premalo. Sadjarji Emoni-nega kmetijskega kombinata s Ptuja so v Zvezni republiki Nemčiji našli kupca za 200 ton svojih hrušk viljamovk. Zaradi letošnje toče sojih morali nameniti za predelavo, poleg njih pa so za predelavo prodali še 40 ton hrušk drugih sort in to celo dražje, kot bi jih doma. Sklenjeno je že tudi, da bo v to državo odpotovalo 260 ton prvovrstnih jabolk iz ptujskih sadovnjakov. Kupec je sadje strogo pregledal, vendar ni radioaktivno. Tozd Sadjarstvo Osojnik pa bo poleg tega izvozil še 300 ton krompirju desireja v Italijo. Prav tako se še dogo* varjajo, da bo s Ptuja potovalo na Bliž' nji vzhod 40 tisoč trsnih cepljenk. ■ POLUGODIŠNJI REZULTATI Učni dohoci uskladeni sa rezolucijom sledica je sezonskog karak-tera poslovanja (poljoprivre-da, turizam). Takode i poda-ci za nekoliko godina una-trag pokazuju da je u unu-trašnjoj i spoljnoj trgovini ostvaren največi promet i akumulacija u zadnjem kvartalu kalendarske go-dine. Gubici koji su u prvom polugodu 1986. iznosili preko 505 miliona dinara sezonskog su karaktera, u svim organizacijama, osim u Supermarketu-u Osijeku. Pro- tnednarodnem živilsko-kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni U prvom polugodu 1986. su u Emoni, u poredenju sa istim periodom pretekle godine, bili ostvareni sledeči rezultati: u 000 din Ostvareno U Ostvareno U Elemenat 1.-6. 85 % 1.-6. 86 % Ind. Ukupan prihod 53,003.956 100,0103,388.105 100,0 195 Dohodak 6,558.757 12,4 15,873.447 15,4 242 Čisti dohodak 4,490.890 8,5 11,108.899 10,7 247 Bruto LD 3,518.881 6,6 8,113.258 7,8 231 Fond zajed. potr. 283.759 0,5 535.651 0,5 189 Rezervni fond 198.709 0,4 503.018 0,5 253 Poslovni fond 912.426 1,7 2,462.296 2,4 270 Gubici 422.885 0,8 505.324 0,5 119 Akumulacija 1,111.135 2,1 2,965.314 2,9 267 Sreds. za reprod. Pros. br. zaposk 2,259.856 4,3 5,055.081 4,9 224 iz časova 11.561 11.801 102 bleme OOUR Supermarket Osijek sastoji se u torne da ovsu OUR može računati sa gubitkom na kraju godine u iznosu 70 miliona dinara, gubitak če ovni OUR imati i u 1987. godini, tek 1988. bi poslovstli pozitivno. Gubitak predstavljaju kamate na kredite za osnovna sredstva radi obnove požarom unište-nog objekta. Največi gubi-tak beleži OOUR Hoteli Ber-nardin, kojeg i ove godine terete visoki smuiteti za ot-platu inostranih kredita. U OOUR Hotel Bernardin predvidgju da če treči kvar-tal i kraj godine zaključiti bez gubitaka, ali pod uslo-vom, da se im prizna bstrem 10% izvoznih stimulacija. Da bi na nivou RO odnosno na nivou SOUR bio us-kladen obim dozvoljenih sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnjo sa smernicama rezolucije, Izvršni odbor Radničkog sa-veta SOUR je 10. septembra 1986. na osnovu zaključaka svih OUR usvojio Pravilnik o uskladivanju raspodele dohotka na nivou RO i na nivou SOUR. Zsuedničkim obračunom dozvoljenih sredstava za lične dohotke na nivou SOUR moči čemo omogučiti OUR, koji radi objektivnih negativnih okolnosti, odstupaju od društveno odredenih proporcija, da isplačuju lične dohotke u iznosu koji je, u skladu sa zsgedničkim sporazumom SOUR, odred-en u njihovim samouprav-nim sik tima. Jožica Jovan Mere, koje je donela sa-vezna vlada u mesecu junu, koje su bile usmerene u to, da negativna privredna tokove usmere na put začrtan sa razolucijom, stigle su pre-kasno, da bi mogle značajni-Je uticati na polugodišnje Poslovne rezultate privrede. Tako su za prvih šest meseci °ve godine karakteristični skromni rezultati u industrijske proizvodnje u smislu količine, nepovoljna kre-tar\ja u spoljnoj trgovini, te stagnacija produktivnosti rada. Cene proizvoda i uslu-8a naglo su rasle iz meseca u mesec, takode lična i zajed-lička potrošnja, čak preko okvira odredenih sa rezolucijom. * * * Prema podacima proizlazi ri® je SOUR kao celina °stvario veoma dobre poslovne rezultate. Ukupan Prihod u iznosu 103.388 mili-?na dinara bio je ostvaren sa •Pdeksom 195 u poredenju Sa preteklim periodom. Ako Pzmemo u obzir prosečstn rast cena na malo u iznosu °o,4%, a u proizvodnji 87,8% možemo utvrditi da se je i tttički obim proizvodnje, odnosno prometa povečao 16 time ujedno produktiv- nost, buduči da je broj zaposlenih veči za 2%. Dohodak, koji za utvrdivanje uspešnosti privredivanja predstavlja najvažniju kate-goriju, prema našoj kategorizaciji, porastao je sa indeksom 242, dakle mnogo više od ukupnog prihoda. Razlog torne moramo tražiti u po-voljnoj strukturi utrošenih sredstava, u sniženju udela nabavne vrednosti trgovač-ke robe trgovinskih OUR i udela izdataka za kamate. Tako pozitivni rezultati bili su ostvareni takoder zahva-ljujuči boljem privredivanju sa sredstvima, koeficijent obrtanja zaliha se je povečao sa 8,6 u prvom polugodu 1985 na 10,1 u ovom polugo-dištu, što znači da su sredstva bila vezana u preseku na 42 dana kao prethodno, več samo 36 dana. Prilikom rasporedivanja dohotka utvrdujemo da smo u SOUR-u vodili računa i čak poboljšali srazmere u deobi dohotka u korist akumulacije, kao što je inače odredeno sa rezolucijskim dokumentima. Nažalost ovo ne možemo tvrditi za sve organizacije udruženog rada u sastavu SOUR. Nedovoljno ostvareni dohodak u nekim OUR u prvom polugodu po- * EMONA HOTELI BELEŽE I ove godine uspešna sezona Prvim osam meseci ove t. ritne je radna organizacija 68fl°na Hoteli zabeležila ) q ®16 nočenja, odnosno za ’ odsto manj e nego u l ?m lanskom periodu, u l Jetn smo u oblasti turistični* Prometa ostvarili izvan-sVau° riobre rezultate. To je bil a*to v*^e nego je inače 0,° ostvareno u ovom peri-7 U preteklim godinama. ^vtšo se je turistički pro-Gat Povečao u Termama u °ds?*U’ 6rie su zabeležili 13 ,° više nočenja nego la-b0’rte u hotelu Slavija Mariin; 6de se je broj nočenja uJečao za 10 odsto. rw°Večanje turističkog pro-ta je delimičan i posledici' dopunskih kapaciteta, tni1 Su u Čateškim Terma-)u, stečeni proširenjem da u mPa i normalnog ra-t\, V°tela Slavija u Maribo-r^.k°ji je u prošloj godini diha a.daptacije poslovao sa arUenim kapacitetima. i*Veči rast broja nočenja gostij u je u ovom Sk0l?du zabeležen u celj-tetU i hotelu Evropa, u ko-% lin kroj nočenja veči čak u odsto. U celosti gleda- no, turistički promet se u ovom hotelu nije povečao radi znatno manjeg broja nočenja domačih gostiju. U preseku su Emona Hoteli bili zauzeti u prvih osam meseci 57,1 odsto, i to najviše hotel Slavija (75,1%) i ljubljanski hotel Slon (73%). Devizni priliv veči nego lane Sa ostvarenim rezultatima radna organizacija Emona Hoteli može biti zadovoljna, u osam meseci bilo je reali-zovano čak 68 odsto godiš-njeg plana nočenja. Dobri su i rezultati na područu izvoza usluga - u toku sedam meseci je direktni devizni priliv za 10 odsto veči nego u istom periodu lanske godine, dok podari za august pokazuju još bolje stanje. Radi niže stimulacije je u ovom periodu unovčeno 74 odsto manje če-kova Narodne banke Jugoslavije nego u lanskoj godini. U oblasti izvoza usluga rezultati su se najviše povečali u celjskem hotelu Evropa i mariborskoj Slaviji, što je u skladu sa zabeleženim brejem nočenja. Radi umanjenih stimulacija, koje su u prethodnim godinama za hotelske radnike predstavljale važan deo ukupnog prihoda, u našim hotelima su se ove godine potrudili da ovo nadoknade sa prihodima od izvanpensi-onske potrošnje. Nedeljni riblji večeri Portoroškim gostima, po svoj prilici, njje bilo dosad-no, u hotelima Bernardin su im priredili niz zabava. Na terasi su ih zabavljale grupe: Spomin, GU-GU i Casino, u Taverni poljski duo Sunrise, u bistrou trio Tip-top. Zabavno je bilo i u bistrou Grand hotela Emona gde je svirao duo Mix i u baru 11, gde su gosti slušali klavirsku glazbu. Atraktivan je bio i program diskoteke u kojoj su bile razne priredbe - izbor Mis toples, Pidžama par-ti, Tropske noči i slično. Oživela je i bernardinska laguna u kojoj se je do tri puta sed-mično okupilo do 4.000 go- stiju, Svaki četvrtak je u laguni bio posvečen kantri muzici sa ansamblom Plava trava zaborava, svaku subu-tu slovenački večer sa ansamblom Slovenija, te nede-Ijom riblji večer. Medu najpopularnije lokale je svakako spadala diskoteka GET 27 u hotelu Riviera, jedna od retkih diskoteka sa terasom, na kojoj se mogu gosti nadisati svežeg zraka nakon igranke. Diskoteka je bila veoma dobro po-sečena, obzirom na veoma atraktivan program. Stariji gosti i posetioci Portoroža su se okupljali na plaži u Jurčku, gde su bile svakodnevno organizovane društvene igre. 1 u ostalim našim hotelima su nastojali što više obogatiti ponudu i time nadoknaditi deo dohotka, ali su radi ne-što lošijih uslova privredivanja potrebni veoma veliki napori svih zaposlenih da se ostvare cilj e vi koje si je postavila radna organizacija Emona Hoteli u 1986. godini. Ana Zalar informator Srpskohrvatski prilog Ljubo Filipan, novi direktor Globtoura Hotelske postelje na računaru LJUBLJANA, 18. septembra - Ljubo Filipan, dosadašnji potpredsednik Poslovodnog odbora SOUR Emona za spoljnotrgovinsku, ugostiteljsku i turističku delatnost preuzeo je 1. augusta dužnosti direktora naše uspešne turističke agencije Globto-ur. Dugogodišnji direktor Globtoura, Davorin Fer-ligoj ostao je u radnoj organizaciji na dužnosti sa-vetnika »Osnovno razvojno usmerenje Globtoura« kazao nam je tim povodom Ljubo Filipan »biti če organ-zacija letovanja, zimovanja i izleta za inostrane goste u Jugoslaviji. Jedan od naših značajnijih srednjeročnih ciljevaje da uspostavimo što bolje i plod-nije odnose sa stranim turoperotorima, te da produ-bimo saradnju sa jugoslovenskim hotelskim kuča-ma. Medu veče probleme u ovoj oblasti svakako spada rešenje pitanja alotmanskih zakupa kapaciteta. Mislim da bi se tu našao izlaz u »fiksnom« zakupu, načinu koji se u svetu uvelike upotrebljava, u saradnji sa turoperatorima i hotelima. Da bi naša uloga na ovom području bila efikasni--ja, Globtour mora rešiti pitanje informatike. Sanio pomoču obrade podataka na računarima, pomoču softvera moči čemo postiči pregled nad svim raspo-ložljivim kapacitetima u svakom trenutku. Več za narednu godinu predvidamo koriščenje poslovnih računara, što če za nas na tomm području predstavljati prvi korak. Kad izradimo odgo varaj uči program i opremimo se sa svim podacima, odlučiti čemo se za nabavku potrebne opreme. Naš cilj je tu kristalno čist - što veča.izskorištenost hotelskih kapaciteta. . No, potrebno če biti još mnogo rada da se izmeni mentalitet hotelskih kuča, agencija, da se postigne bolja saradnja medu svima, buduči da su nam cilje-vi zajednički. Obogatiti moramo takode našu brigu za gosta, ne smemo ostati skrštenih ruku i dalje prežati samo, sunce, more i tanjur. Zanimljiva je i bescarinska prodaja u koju moramo uključiti što više najbolje domače robe, ali i tu moraju stvari krenuti na bolje da nadu svoj interes i proizvodači -na kraju je istakao Ljubo Filipan. N. 1. Novi Merkur Centromerkurja ■ EMONA HOTELI POROČAJO Sezona je bila tudi letos uspešna V prvih osmih mesecih letos je bilo v Emona hotelih zabeleženih 689.916 nočitev, kar je sicer za 1,9 odstotka manj kot v tem obdobju lani, ko smo na področju turističnega prometa dosegli izjemno dobre rezultate, in več, kot smo dosegali nočitev v tem obdobju v prejšnjih letih. Najbolj se je turistični promet povečal v Termah Čatež, kjer je bilo zabeleženih 13 odstotkov nočitev več kot lani in v hotelu Sla-vija Maribor, kjer se je število nočitev povečala za 10 odstotkov. Takšno povečanje turističnega prometa je posledica dodatnih kapacitet, ki so jih v Termah Čatež pridobili z razširitvijo kampa in zopet normalnega obratovanja hotela Slavija, ki je v lanskem letu zaradi adaptacije posloval z manjšimi kapacitetami. Največjo rast števila nočitev tujih gostov so v tem obdobju zabeležili v celjskem hotelu Evropa, kjer je bilo teh nočitev kar za 110 odstotkov več. Celotni turistični promet pa se v tem hotelu ni povečal zaradi precejšnjega izpada nočitev domačih gostov. Poprečna zasedenost Emona hotelov je bila v prvih osmih mesecih letos ■ POROČILO IZ MARIBORA Uspešno delo bolela Slavija MARIBOR, 10. septembra - Največji pozitivni premik v hotelskem poslovanju so v letošnjem obdobju dosegli v hotelu Slavija v Mariboru, ta pa je v veliki meri rezultat obnove hotela lani, saj je boljša opremljenost hotelskih sob omogočila boljšo, solidnejšo ponudbo - so zabeležili v svojem poročilu v delovni organizaciji Emona hoteli. »Menim, da glede na rezultate lahko trdim, da je Slavija edina med hoteli naše delovne organizacije, ki je imela letos porast realizacije od nočitev,« je potrdila Brigita Rupreht, vodja komerciale in recepcije mariborske hotelske hiše Slavija. Mariborska Slavija ima 122 sob v katerih je s pomožnimi skupno 215 postelj. Od prejšnjih 42 sob, ki so bile preje brez tuša in ostalih sanitarij jih je sedaj le 21 toda vse s tušem in francosko posteljo. »Naš hotel je izrazito poslovnega in tranzitnega tipa. Čas bivanja gosta v hotelih je le 1,3 dneva. Nova hitrejša cesta pa nam pobere dokaj gostov. Motorizirani turisti se ne ustavljajo več tako pogosto v Mariboru temveč hite mimo njega naprej. V letošnjih poletnih mesecih pa so obnavljali Partizansko cesto, glavno mariborsko prometnico, kar je še kako vplivalo na obisk gostov v našem hotelu. Prav iz navedenih razlogov smo posvetili vso pozornost popestritvi naše hotelske ponudbe. Zavedamo se, da zgolj kakovostna in pestra ponudba pripelje gosta ponovno v hišo, sloves seže dalj, hvala enega pa pripelje novega gosta. V aperitiv in v Totem baru smo upeljali in ponudili dobre koktejle in frapčje, v ribjem butiku pa popestrili izbiro rib in ribjih jedi. V Totem baru bomo v kratkem ponudili gostom tudi italijansko kuhipjo, predvsem testenine. Slednji se po 22. uri prelevi v video disko, ki je gostom na voljo do 3. ure zjutraj. V jeseni pričakujemo tudi večji obisk gostov - lovcev iz tujine. Tega sicer ne bo toliko kot včasih, ko je bil hotel že od 1. novembra dalje polno zaseden. Lovcev je namreč vedno manj, kot je manj tudi divjadi. Nekaj pa so k temu prispevale tudi cene odstrela, ki sedaj predstavna v stroških tujega lovca pomembno postavko. Nekaj manj kot včasih je tudi grup iz Slovenije in drugih republik, ki so obiskovale Avstrijo in bližnjo Češkosl-sovaško. Dokaj pomembni za naše poslovanje so številni simpoziji, ki so v Mariboru. Pri tem menim simpozije zdravnikov, arhitektov, gradbincev ter podobnih poklicev, ki so v Mariboru že tradicionalni, prav tako kot so tradicionalni novoletni obiski gostov iz Italije. Ne nazadnje so za nas pomembni tudi številni plesi v jesenskem času in v času zima/pomlad. Naj jih naštejem le nekaj - pjakov ples, ples medicincev, pravnikov, gradbincev ter valete srednjih mafiborskih in visokih šol. Hotel Slavija ima namreč v Mariboru kot edini hotel prostor za nad 300 gostov kolikor se jih zbere na takšnih prireditvah,« je povedala Brigita Rupreht, ki je nadomeščala direktorja hotela Borisa Šverka, ki je bil ta čas na počitnicah. Obnovljen hotel Slavija posluje dobro, njegov finančni načrt je znatno povečan, pjegov sloves je iz dneva v dan večji in se širi. Naložba Emone, skoraj poldrugo staro milijardo dinarjev, je naložba dobrega gospodarja. Ob njej lahko zblede vsi očitki o »privabljanju« kolektiva Slavije pod streho Emone, lokalistične bodice naperjene proti ljubljanski Emoni pa so, če ne že danes, pa bodo jutri izgubile vso ostrino, vsaj pri tistih, ki gospodarno mislijo. Z. G. Mariborski hotel Slavija v soju ulične razsvetljave. 57,1%, najvišjo pa so dosegli v hotelu Slavija (75,1%) in v ljubljanskem! hotelu Slon, ki je bil zaseden 73 odstotno. Devizni priliv večji kot lani Z doseženimi rezultati na področju turističnega prometa smo v delovni organizaciji Emona hoteli zadovoljni, saj je bilo v osmih mesecih realiziranega že 68% letnega plana nočitev. Ugodni so tudi rezultati na področju izvoza storitev - v sedmih mesecih je bil direktni devizni priliv za 10 odstotkov višji kot v istem obdobju lani, podatki za avgust pa kažejo, da se bo to stanje še izboljšalo. Zaradi zmanjšanih spodbud pa je bilo v tem obdobju vnovčenih čekov NBJ za 74% manj kot lani. Najbolj so se rezultati na področju izvoza storitev izboljšali v celjskem hotelu Evropa in mariborski Slaviji, kar je v skladu z večjim številom no- PRIZNANJE IZ ZRN -NORDMENDE: kipec »prodajalec leta« za Emono Commerce, tozd Globus, zastopstva. čitev, ki sojih zabeležili v teh dveh hotelih. Zaradi zmanjšanja stimulacij, ki so v prejšnjih letih pomenile za hotelirje precejšnji del celotnega prihodka, so se v naših hotelih v letošnjem letu še bolj potrudili, da bi ta izpad nadomestili s prihodki od izvenpen-zionske ponudbe. Nedeljski ribji večeri Gostom v Portorožu gotovo ni bilo dolgčas, saj so v Hotelih Bernardin zanje pripravili obilo prireditev. Na terasi so jih zabavale skupine Spomin, GU-GU in Casino, v Taverni poljski duo »Sunrise«, v Bistroju pa trio »Tip-Top«. Prijetno je bilo tudi v Bistroju Grand hotela Emona, kjer je igral duo Mix in v baru 11, kjer so gostje lahko poslušali klavirsko glasbo. Privlačen je bil tudi program discoteke, kjer so organizirali različne prireditve - Miss topless, Pidžama party, Tropske noči in podobno. Zaživela je tudi bernardinska laguna, kjer se je trikrat tedensko zbralo tudi do 4.000 gostov. Ob četrtkih je bili v laguni country večer z ansamblom »Plava trava zaborava«, ob sobotah slovenski večer z ansamblom Slovenija in ob nedeljah ribji večer. Med priljubljenimi lokali je bila tudi letos discoteka GET 27 v hotelu Riviera, ki je ena od redkih discotek, ki ima teraso, na kateri si lahko gostje po plesu spočijejo na svežem zraku. Obisk discoteke je bil zelo velik, saj se je vedno dogajalo kaj zanimivega. Starejši gostje in obiskovalci Portoroža pa so se raje zbirali na rivierini plaži v objektu Jurček, kjer so bile vsak dan organizirane družabne igre. Tudi v ostalih naših hotelih so si prizadevali čimbolj popestriti svojo ponudbo in s tem nadomestiti del izpadlega dohodka, vendar bodo zaradi slabših pogojev gospodarjenja potrebni izredno veliki napori vseh zaposlenih, da bodo doseženi cilji, ki smo si jih v letu 1986 zastavili v delovni organizaciji Emona hoteli. Ana Zalar ■ NAŠI NOVI VODILNI DELAVCI Miloš Garbas novi direktor DO Emona IPK0 Novi direktor je bil rojen 30. 4. 1956, končal pa je Fakulteto za strojništvo leta 1980 v Ljubljani. V delovni organizaciji IGO - Industrija gostinske opreme - je bil zaposlen kot vodja operativne priprave. Družbenopolitična aktivnost: je član predsedstva OK ZK Ljubljana Vič-Rud-nik, pa tudi član Partizanskega pevskega zbora. Ob nastopu na delovnem mestu direktorja delovne organizacije Emona IPKO pravi, da so cilji, ki bi jih v prihodnje rad uresničil s sodelavci, naslednji: v delovni organizaciji zagotoviti poslovanje, ki jim bo omogočalo več moči, in sredstev namenjati razvoju; to je predvsem kratkoročni cilj, medtem ko naj bi dolgoročno ta dizloci-rana organizacija na svojem območju ob dobrem poslovanju zagotavljala hitrejši in kakovostnejši razvoj krajevne skupnosti. Ob večjem sodelovanju in povezovanju z drugimi e-monskimi organizacijami in vraščanju v sistem jim trenutno predstavlja glavno nalogo - glede na specifiko poslovanja - pridobiti v okviru kooperacije dovolj poslov za zapolnitev proizvodnih programov, predvsem kovinske proizvodnje -kmetijske opreme, dolgoročno pa izdelati in trgu ponuditi - v okviru emonskih organizacij in samostojno še nove programe. ADELA AČKUN ■ Hotel Poetovio V Ptuju spet galerija Slikarska kolonija ljubiteljskih slikaijev je postala že tradicionalna ustanova tudi na ptujskem območju. Letošnja tovrstna prireditev pod naslovom Gorca ’86 in pokroviteljstvom EKK TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj, je trajala od 21. do 27. junija 1986 v Halozah, s sedežem na gradu Bori, v organizaciji likovne sekcije DPD »Svoboda« Ptuj, z mentorico dr. Štefko Cobelj. V kolonjjo je bilo vključenih 13 udeležencev iz različnih krajev Slovenije. Nekateri so bili prvič, nekateri so se ponovno vrnili med haloške griče in ljudi. Motivov za slikanje je bilo toliko, da se je bilo včasih težko odločiti, kako izbrati najlepšega. Slikarsko razpoloženje slikaijev amaterjev je razvidno iz ustvaijenih in razstavljenih del v restavraciji hotela Poetovio. Slike so bile na ogled do konca julija 86. Po eno likovno delo vsakega udeleženca bo kasneje krasilo poslovne enote TOZD »Haloški biser« v Ptuju. * v Mojstrica lepe pričeske Lidija pri delu v frizerske®1 salonu, ki je v prostorih hotela Slon v Ljubljani ■ SLON V LJUBLJANI NE POČIVA Politika expres priporoča LJUBLJANA, avgusta -Predstavnik ljubljanske turistične zveze je nedavno izročil hotelski hiši Slon plaketo beograjske časopisne hiše Politika expres, s katero slednja že od leta 1978 pod geslom: »Priporočamo« daje priznaje hotelom, ki so se s pestro ponudbo, z domiselnimi novostmi za prijetnejše počutje gostov najbolj izkazali. Za leto 1986 so v Sloveniji prejeli plaketo -hotel Slon v Ljubljani, celjska Evropa in hotel Radin v Radencih. Da so se v Slonu resnično trudili potijuje tudi priznanje, ki ga je izročila htelskim delavcem Turistična zveza Slovenije. Na XIX. skupščini Turistične zveze, ki je bila v prostorih ljubljanskega Magistrata je prof. Danilo Sbrizaj, predsednik zveze izročil Viktorju Korošcu, di-rektoiju hotela Slon zlati, Emilu Jankoviču, ki ima na skrbi gostinski del hotela pa bronasti znak Turistične zveze Slovenije. Znak podeljujejo za posebno uspešno in prizadevno delo pri razvoju gostinstva . Lani Minsk — letos Ljubljana Hotelski delavci Slona prizadevno in uspešno sodelujejo tudi s hotelskimi hišami v tujini. Lani so v mesecu decembru priredili v znani restavraciji »Belarus« v Minsku kulturne dneve Slovenije, v okviru katerih so predstavili tudi našo kulinariko. Ob tej priliki je pomočnik ministra za trgovino Beloru- sije Tadeuš Konstantinovi* Krivenja dal obljubo, da venejo obisk v prvi polovici oktobra 1986. Prišli bodo z dvema ekipama mojstrov ku**-narike in dvema ansambl0' ma narodno zabavne glasbe-Z eno ekipo se bodo v čas® kulturnih dnevov Belorusi)® predstavili Ljubljačanom v hotelu Slon, z drugo pa hotelskim gostom Bernardu18 v Portorožu. V jesenski sezoni bodo hotelu Slon nadaljevali 8 kulturnimi dnevi pod vo®' stvom Bojana Štiha, ki 8 postali že tradicionalni in J bila kristalna dvorana ved® že v naprej razprodana. , V septembru mesecu bo® nadaljevali tudi z otroško k*' varanico, ki se je malim °~. skovalcem zelo priljubi*. Kaj se ne bi, ko pa je tak dobro pojesti posebno tor®' co in sodelovati v igricah ® ugankah, in to v ta pravi P resni’ kavami. Video v frizerskem salon*1 V nove prostore se bo PjT selila tudi ordinacija ak punkture, ki jo že dalj iaj zelo uspešno vodi. dr- k. Sterle. Dejavnost akupu® j ture je dosedaj sodila P,. okrilje zdraviliškega hot Terme Čatež, sedaj Pa ^pojavnost akupunkture sam stojna. V novih prostorih ® tela Slon bodo gostom na ljo tudi kozmetične uslug • Tako hotel Slon korak ^ korakom ponovno uva)a jr) sto, kar je nekoč že im®* po čemer je slovel. ^ G- IN VENDAR SE PREMIKA Emona: Izumi in izboljšave 1985 /O/ldti © informator Komisije za ustvarjalne prispevke v emonskih OZD so v letu 1985 prejele in obravnavale 56 inovacijskih predlogov, nagradile pa so Jjh 43. V tem letu je bilo v SOZD zaposlenih 12.143 delavcev, kar pomeni, da je bilo inovacijskih predlogov manj kot pol procenta (0,35) Pa število zaposlenih. ★ ★ ★ Vseh devet organizacij skupaj je za nagrade izplačalo 562.943 din (ali 56 starih aulijonov). Kolikšen je bil učinek predlaganih inovacij P* nrožno finančno računati, kkjti velik del predlogov se nanaša na razne organizacij-ske izboljšave. Vse ostale organizacije v letu 1985 niso imele niti ene-8a inovacijskega predloga, "led njimi so tudi zelo veli-Ke in pomembne organizacija kot KK Ptuj, Emona Commerce, TOZD Maloprodaja, DO Ilirija, DO Jestvina, DO Merkur Ptuj, DO Hoteli z vsemi TOZD, Prašičema Ihan, Tovarna močnih •tttnil in drugi. Iz celotnega pregleda je tezvidno, da se (razen izjem) v inovacijskem gibanju ne JPoremo premakniti z mrtve točke. Na posvetu, ki ga je sklical tov. Ing. Boris Kristančič, so bili kot zaviralni Vzroki izpostavljeni nasledili Problemi: • V OZD ni pravega yzdušja za pospeševanje ‘Povacijskega gibanja. Kriv-je enaka na obeh straneh: teko pri vodstvenih stuktu-teh kot pri družbeno politič-Pth organizacijah; ® - Vodje oddelkov, °?ratov, služb, sektoijev itd. teptajo zadolžitve za pospeševanje inovacijskega gi- oanja; ® Preslabo vrednotenje inovacijskih prispevkov; , ® Neustrezna metoda vožnja. Vodilni kadri prema-0 Pritegujejo k soodločanju Svoje sodelavce. Prevladuje avtokratizem; * Premajhno moralno fuznanje in upoštevanje teovatoijev; d • Predlogi, ki jih delavci p0 neformalni poti .ptez pismene prijave), se ne e8istrirajo; vj® Nismo uspeli zavreti za-‘st sodelavcev; Prevečkrat prevladuje nPenje, da spadajo predlogi za izboljšave postopkov in iskanje novih prijemov v delovno dolžnost strokovnih delavcev (tehnologov, razvijalcev, oddelkovodij itd.); • Delavci so še vedno preslabo informirani, kuj vse je lahko »koristen predlog«; • Nimamo organiziranega pristopa za razvoj in dodelavo koristnih predlogov ter še manj za praktično uporabo oziroma izpeljavo v praksi v lastni in drugih naših sorodnih organizacijah; • Postopki za prijavo koristnega predloga so preveč birokratizirani. To velja predvsem za navadne delavce, ki niso vešči »svinčnika in papiija«; Na podlagi analize zaviralnih vzrokov so bili oblikovani kot prioritetni naslednji ukrepi: • V razvide del vseh poslovodnih delavcev od nag-nižjih do naj višjih uvesti zadolžitve za pospeševanje, zbiranje in registriranje (pomoč pri prjjavi predloga) inovacijskih predlogov; • Po vseh OZD naj se uvede tudi organizirano zbiranje predlogov za reševanje posameznih problemov. Pri tem zbiranju nag se uporablja primerna metoda kot napr. brain stornig; • Organizirano usposabljanje vseh vodij za sodobne metode vodenja, ki vključujejo tudi metode za pospeševanje inovacijskih dejavnosti; • Povečati materialno stimulacijo in višino nagrad bolj tekoče usklajevati z inflacijskimi gibanji; • Gibljivi del osebnega dohodka vodij (učinek!) nuj bo odvisen tudi od procenta inovativnih predlogov v vodeni organizacijski enoti; • Več je potrebno natredi-ti za moralna priznanja inovatorjem taiko na področju: - javnega obveščanja v OZD; - obveščanja v E-Infor-matorju; - z posebnimi javnimi priznanji (na primer ob dnevu Emone); - vključitev inovatorjev v strokovne ekskurzije; - in podobno. • Potrebna je postopna profesonalizacija animatorjev inovacijskega gibanja vsaj v večjih DO oz. dejavnostih. Za začetek vsaj polovična zaposlitev na tem področju; • Permanentno vnašali inovacjsko problematiko v vsa posvetovanja in izobraževanja direktorjev; • Izdvojiti več sredstev za spodbujanje inovacjske dejavnosti tako za nagrajevanje posameznikov kot skupin. V organizacijskih enotah z več predlogi naj bodo v določeni meri stimulirani vsi delavci (s tem bi zavrli zavist!); S Ponovno naj se uvede akcija širšega informiranja delavcev o pomenu in možnostih inovacjskih prispevkov; • Uvedejo naj se postopki za odkrivanje problemov in naj se za reševanje le-teh izvedejo razpisi taiko v okviru posaunezne DO kot tudi SOZD; • Poenostaviti je potrebno postopke prijavljanja koristnih predlogov. Pri tem naj se upošteva predvsem napotilo, naj delavcem nižjih ravni izpolnjo prijave nadrejeni; • Z vsemi možnimi sredstvi raizb jati obratno slepoto (predavanja: ogledi drugih organizacij, premestitve itd.): ® Angažirati družbeno politične organizacje, da bodo sprejele kot stalno nalogo in skrb tudi pospeševanje inovacjskega gibanja. Pavel Kogej Dobimo se pred Maximarketom Ljubljana, 4. septembra - V letošnjem jubilejnem letu, ko bo Emonina največja trgovska hiša Maximarket v novembru praznovala svojo petnajstletnico, bo na ploščadi pred Maximarketom in v hiši sami vrsta kulturnih prireditev, ki bodo potekale od septembra ja v decembrski čas. Se posebej veliko bo prireditev v novembru, saj je 23. novembra leta 1971 Maximarket potrošnikom nastežaj odprl svoja vrata. Pozitivno so odstopale naslednje organizacije: OZD Štev. Štev. % na štev. predlogov nagrajenih zaposlenih predlogov ________________________ Pojed.-gov. Maximarket Supermarket Lj. Centromerkur Inženiring 8 17 5 11 2 7 16 4 6 2 2,87 2,48 2,44 2,00 2,56 Nekaj predlogov so imele še nasledije organizacje: Blagovni center Mesna industrija Posavje Dolenjka 0,39 0,43 0,22 0,22 ■ PISMO Z RADGONSKEGA KMETIJSKEGA SEJMA Ocena minifarm - odlično 8 24. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI Uspešen nastop Emone na sejmu bjjftoiSiji sejem v Gornji •tia !oni Je POtckal od 22- Ju' o ! oo l. avgusta. Prav vseh i*rsejemskih dni je bilo lahnih tako po S|. Z.1VUI1I11II yu obiskovalcev, kot po !ir. llu razstavjalcev, kar je g0nv Kotovo dokaz, da Radosti sejem postaja in kftjte osrednja slovenska jn bogatimi izkušnjami je pripomogel pri nadaljnjemu razvoju temeljne organizacije, s predlogi in stališči ter s samim delom pa je pomagal pri uresniče-varyu strokovnih in družbenopolitičnih nalog. Francu Majcenoviču, direktorju tozda Jelka, za Uspehe, kijih dosega pri vodenju delovne organizacije ter pri družbenopolitičnem delu. Kot direktor Je s svojo požrtvovalnostjo in delovnostjo uspel spodbuditi kolektiv, ki seje iz majhne poslovalnice {"azvil v trgovino z lesom, kije znana po vsej državi. Martinu Petroviču, tehničnemu vodji v tozdu Kmetijstvo Ptujsko polje v Dornavi. Izredne uspehe je dosegel z uvedbo modernejših agrotehničnih Ukrepov pri pridelavi sladkorne pese. Prizadeven Pa je bil tudi pri družbenopolitičnem delu v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. S svojo prizadevnostjo in tovariškim odnosom uo sodelavcev je mnogo pripomogel k uspešnemu razvoju temeljne organizacije. Katici Vrtičevi, mlekarki v tozdu, za posebno Požrtvovalno delo na delovnem mestu, v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji. Med svojci sodelavci je Katica Vrtič vzor pridnosti in vest-hosti, svoje izkušnje pa prenaša tudi na mlajšo ge-heracijo. Vladimiru Boldirevu, direktorju tozda Kmetijstvo Dravsko polje Kidričevo, za izredne uspehe, ki Ph je dosegel pri uvajanju novih metod pri vzreji ž*vine ter pri pridelavi živinske krme kakor tudi za Požrtvovalno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah * * * Red zasluge za narod $ srebrno zvezdo Katici Kašmanovi, zaposleni v tozdu Farma pra-'cev kot operativni vodja porodnišnice, za izredne ^sluge, ki jih dosega na delovnem mestu ter za Požrtvovalno družbenopolitično delo v samouprav->Ph organih in družbenopolitičnih organizacijah, menovana je za svoje aktivno delo že prejela števil-a Priznanja med drugim tudi red dela s srebrnim cucem. Mariji Magdalenčevi, vodji finančno računovodjama sektorja v delovni skupnosti skupnih služb, j? Posebne in izredne uspehe, ki jih dosega pri vPJem delu. Ob svojem strokovnem deluje vedno sp.š a čas tudi za družbenopolitično delo in delo v tokovnih institucijah zunaj delovne organizacije, Pravljala pa je tudi vrsto odgovornih funkcij v bč>ni in regiji. ^Uriju Mlakarju, vodji komercialne službe za »roživilstvo v delovni skupnosti skupnih služb, za ih°Sebne uspehe, ki jih dosega na delovnem mestu , Pri družbenopolitičnem delu. Jurij Mlakarje kot ^rnercialist vrsto let veliko prispeval k uspešnemu sj slovarju delovne organizacije, z izrednim smi-bo za opravljanje komercialnih opravil, ki jih z Jatimi izkušnjami prenaša na mUjše sodelavce. Vsem odlikovancem iskrene čestitke! Milan Kneževič, preds republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo na proslavi ptujskega kombinata. Proslava na Ptuju iz ptičje perspektive. Branko Gorjup, glavni direktor Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju med slavnostnim govorom ob 25-letnici. Cigansko pečenko, piščančje perutničke znajo ptujske kuharice pripraviti res odlično. Slavnostni govor ob 25-letnici KK Ptuj (Nadaljevani® a 1. strani) • Sadja smo proizvedli prej 400 tisoč kg, danes 2 milijona kg; 9 Močnih krmil pred 25 leti nismo proizvajali, danes jih proizvedemo prek 50 milijonov kg, itd. Danes gospodari kombinat na 7.000 ha zemljiških površin. Samo pjiv imamo nad 4.000 ha in okrog 800 ha vinogradov, sadnih plantaž ter hmeljišč. Zmogljivost stare in nove farme prašičev je nad 70.000 kom letne proizvodnje pitancev. V govejih pitališčih spitamo nad 6.000 kom mlade goveje živine. V novi sušilnici za žita posušimo letno nad 20 milijonov kg žitaric, itd. Po zimski pozebi obnavljamo nad 130 ha vinogradov in sadovnjakov. Meliorirali smo nad 3400 ha zemljišč, itd. Obnovili in uredili smo praktično vsa polja, nasade in gospodarska dvorišča. Na kombinatu, kamorkoli pridete, je drugačen red, kot je bil pred četrt stoletja. Fizični obseg proizvodnje smo povečali za preko 600 odstotkov. Danes blizu 100 kadrov z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo skrbi za visoke pridelke ter za visoko proizvodnjo in organizacijo poslovanja. Izvažamo: hmelj, vino, saclje, krompir, lesarske izdelke in druge storitve in prepričani smo, da bomo letos plan izvoza tudi dosegli. Opremili smo se solidno tudi z mehanizacijo, strojno in drugo tehnološko opremo. Uvajamo čedalje več znanja v naše poslovanje; čedalje bolj smo povezani z znanstvenimi in drugimi institucijami. Vrednost naših osnovnih sredstev je danes že velika in sega v nekaj milijard dinarjev. Povprečni pridelki so danes za več kot polovico večji kot pred četrt stoletja. Danes moderniziramo tudi gostinstvo, lesarstvo, servisno proizvodne dejavnosti, predelovalno industrijo in trgovino. Delavci kombinata so se v svojem 25-letnem obdobju odpovedovali tudi delu ustvarjenega dohodka in ga vlagali v razvoj stanovanjskega fonda in v razvoj "delavsko počitniških kapacitet. Številna odpovedovanja in prostovoljno delo delavcev kombinata so pripomogla k temu, da ima danes kombinat relativno zelo malo potrošnikov za nova stanovanja in, da ima dosti počitniških zmogljivosti na morju, toplicah in na Pohorju. Zlasti pa so delavci kombinata vedno bolj razumeli, kaj pomeni medsebojna solidarnost in, da lahko samo s sporazumevanjem med tozdi v delovni in sestavljeni organizaciji dosegajo optimalne rezultate. Zato smo na kombinatu tudi samoupravnemu in družbenopolitičnemu delu posvečali dovolj časa. V 25 letih razvoja je postal kombinat močna delovna organizacija, ki povezana v Emoni in z usklajenim razvojem v Podravju lahko zagotavlja nadaljnji stabilni razvoj. To potrjujejo tudi srednjeročni razvojni programi, saj bomo po njihovih usmeritvah do leta 1990 povečali fizični obseg poslovanja skoraj za tretjino. Te naloge pa seveda ne bo lahko izpolniti, toda kdor pozna pot, ki sojo doslej prehodili kombinatovi delavci in težave, ki so jih doslej premagovali, lahko verjame, da bo prihodnje obdobje vsaj enako uspešno kot je bilo dosedanje. Strategija razvoja kombinata je opredeljena s srednjeročnim razvojnim programom in s strategijo usmeritve v razvoju do leta 2000. Delavci kombinata smo si do leta 1990 zadali naslednje cilje: 0 povečati proizvodnjo, storitve in promet po letni stopnji fizične rasti 6%; 0 povečati izvoz za 70%; 0 povečati produktivnost dela po letni stopnji nad 3%; 0 povečati dohodek ob racionalnem gospodarjenju s proizvodnimi in finančnimi sredstvi; 0 povečati ekonomičnost; 0 zagotoviti razvoj tudi z naložbami; 0 zagotoviti in krepiti materialni in samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev; • posvetiti posebno pozornost kadrovski politiki; 0 razvijati in uresničevati motiviranost pri usposabljanju za učinkovitejše in bolj produktivno delo in * • razvijati socialno varnost, objektivno solidarnost in vzajemnost delavcev pri uresničevanju skupnih ciljev* in nalog v kombinatu in SOZD Emona. Družbeni proizvod bo rasel po letni stopnji 10 odstotkov, kar bo doseženo na podlagi boljšega izkoriščanja proizvodnih in drugih kapacitet v poslovanju delavcev kombinata. Naša usmeritev so tudi višji osebni dohodki ob doseganju višjih rezultatov dela. Najvažnejši dejavnik razvoja postaja znanje in njegova pravilna uporaba v poslovnih odločitvah. Se bolj bomo morali zavihati rokave in ustvariti več na kapacitetah, s katerimi danes razpolagamo, kajti le višji rezultati dela pomenijo višji osebni dohodek in našo socialno varnost. Kombinat je največja kmetijska delovna organizacija v Podravju. Gospodari skoraj s 50 odstotki kmetijskih zemljišč družbenega sektorja v regiji in je tako najpomembnejši oskrbovalec živilsko predelovalne industrije v regiji s: pšenico, sladkorno peso, svinino, oljnicami, itd. V slovenskem merilu sodi kombinat na drugo mesto največjih kombinatov. Je drugi v republiki (Nadal|evan|e na 12. strani) ■ AKCIJA MAXIMARKETA Na prodajno razstavnem oddelku v Maximarketu so se med akcijo — Zdrava prehrana — še posebej zanimali za izdelke Emonine Dietetike. Sklepi 7. redne seje Izvršilnega odbora DS SOZD ■ IO DS SOZD Emona ugotavlja, da je SOZD kot celota v 1. polletju v vseh glavnih elementih poslovanja posloval pozitivno in zadovoljivo. ■ Ne glede na prikazane pozitivne rezultate se morajo vse OZD v drugem polletju prizadevati, da bodo te rezultate še izboljšale. ■ Izvoz - z rezultati na tem področju nismo zadovoljni, vse OZD v SOZD se morajo maksimalno angažirati pri pospeševanju izvoza do konca leta 1986. ■ Odbor za spremljanje delitve dohodka, ki gaje imenoval DS SOZD na svoji 6. resni seji 1. 7. 1986 na podlagi 82. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka na sredstva za OD in skupno porabo ter njihovo delitev SOZD Emona, se mora sestati. Če bo pri analizah ugotovil, da OZD ne spoštuje Pravilnika o ugotavljanju razporejanja OD na ravni SOZD in da pomembno odstopa od skuppega sporazuma o skupnih osnovah in merilih OD in resolucijskih usmeritvah in če ne bodo za kršitelja dani objektivni razlogi, mora odbor dati predlog, da se taka OZD iz skupnega obračuna za delitev osebnih dohodkov izključi. ■ OZD, ki imajo rezultate poslovanja, ki kažejo na možnost slabih rezultatov ob zaključku leta, morajo mesečno analizirati svoje poslovanje in o tem obveščati poslovodstvo SOZD. S POSLOVODNEGA SVETA IN 10 DS SOZD Dobri poslovni rezultati Ljubljana, avgust, september - Na 7. redni seji se je 21. avgusta sestal poslovodni svet SOZD, ki je obravnaval rezultate poslovanja v I. polletju letošnjega leta, problematiko izplačevanja osebnih dohodkov, spremembo statusa TOZD Restavracije Cankaijev dom in se dogovoril o pripravi srednjeročnega plana. V sredo, 10. septembra pa se je sestal Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD, ki je prav tako razpravljal o polletnem poslovanju SOZD Emona, sprejel je tudi Pravilnik o usklajevanju razporejanja dohodka na ravni DO in na ravni SOZD. Sklenil je, da se delovni organizaciji Emona Kmetijski kombinat Ptuj ob njeni 25-letnici delovanja podeli posebno priznanje za dosežene skupne rezultate na področju kmetijstva. rili zadovoljivo. Predvsem lahko ugotavljamo, da smo izboljšali razmeija v delitvi dohodka v korist akumulacije bolj, kakor je to opredeljeno v resolucijskih dokumentih. Dobre poslovne rezultate nekoliko kvarijo edino sprememba v strukturi zunanje trgovinskih gibanj, saj se je močno povečal uvoz (index 130) in zmanjšal izvoz (index 80). Rep. Zdrava hrana na ogledu in pokušnji LJUBLJANA, 16. septembra - Z namenom, da seznanimo potrošnike s pestro ponudbo izdelkov naše prehrambene industrije ter s številnimi novimi proizvodi, ki štejejo med vrhunske izdelke zdravega prehranjevanja, izdelanih po sodobni metodi, je Emonina največja trgovska hiša v svojem kletnem razstavno-prodajnem prostoru organizirala s sodelovanjem Emonine Dietetike, revijo Zdravje, društvom vegetarijancev Jugoslavije ter z ostalimi našimi ponudniki zdrave hrane prodajno razstavo s pokušino nekaterih novih prehrambenih izdelkov. Akcija v Maximarketu je bila od 11. do 20. septembra. Potrošniki so se lahko vsak dan od ,16. do 18. ure pogovarjali š strokovnjaki glede pravilnega preizkušenega hujšanja, pravilne prehrane, pravilne priprave jedi, kot tudi o nasvetih za vegetarijansko prehrano. Tisti, ki imajo štirinožne prijatelje, so se lahko pogovarjali s strokovnjaki iz oddelka za usposabljanje in urjenje službenih psov in psov vodnikov. Strokovnjaki so jim svetovali, tako pravilno prehranjevati pse, saj je Emonina Tovarna močnih krmil pripravila za pse novo hrano, ki je na testiranju pokazala odlične rezultate. Na današnji tiskovni konferenci v Maximarketu so predstavniki te hiše povedali, da bo restavracija Maxim prva v Ljubljani pripravljala vegetarijanske jedi, ki bodo na jedilnem listu. V njeni ponudbi ne bo manjkalo jedi tudi za diabetike. Tistim, ki ljubijo vegeteri-jansko kuhinjo, bodo ponudili krompirjevo juho, grati-nirano cvetačo s sirovo omako, cvetačo s šampinjoni, slednje tudi na dalmatinski način, polnjeno papriko s fižolom, dušeno korenje s curryjem, rižoto z artičokami, sojine špagete z ovčjim sirom, njoke s stročjim fižolom, da naštejemo le nekaj od njih. Vse seveda ob pogrinjku s sojinim in rženim kruhom z maslom ter z iskreno željo - dpber tek! Ljubljansko Žito je predstavilo pšenični drobljenec, proseno in ajdovo kašo, razne žitarice in diabetične te-stenice, ki so še kako okusne in po katere so številni odhajali preko meje. in proseno kašo, ki jo lahko pripravljamo na različne načine saj je odlična tudi za pripravo bujte repe. dovščine s svojimi sokovi in kašami za dojenčke. Mlinotest iz Ajdovščine je ponudil nove diabetične testenine. Novost na tržišču je ponudil PPK iz Kule -pšenične kalčke, ki so v svetu že našli v prehrani svoje pravo mesto in ga bodo verjetno osvojili tudi pri nas. V slaščičarstvu se že veliko uprabljajo. Emonina Kmetijska zadruga iz Domžal je ponudila neškropljena jabolka. Ni marykalo Milupe, otroške hrane, ki jo pripravljajo pri Agrokomercu v Veliki Kladuši, ne številnih izdelkov novomeške Krke, ki pomagajo k boljšemu zdravju in počutju, ne izdelkov ljubljanskega Leka in zagrebške Plive. letnici Bayer Pharme Jugoslavija bo ponudila Natreen sladilo brez kalorij in ogljikovih hidratov, ki bo v popularnosti nadomestil v diabetični prehrani sladkor. Poskušna kalčkov in kikirikijevega masla, ki je prav tako novost na našem trgu, zasluga za to gre Vispaku iz Visokega, je vzbudila pri gospodinjah, ki poznajo zdravo prehrano veliko zanimanje in priznanje. Novost, ki pa bo prišla na trg šele v oktobru, pa je predstavila Quenty kozmetika, ki sodeluje s svetovno znano firmo Bayer. Ob 15- Natreen ima tri pomembne odlike: prijeten, naraven okus, sodobno higienično embalažo in - nič kalorij; Natreen bo kot vsi njihovi izdelki pod stalno dvojne kontrolo firme Bayer iz Le-verkusna. Domiselno zašnn vana, dobro organizirana ak; cija Maximarketa zasluži vsekakor priznanje in pob valo in si takih lahko zaželi-mo tudi v bodoče. Z. G- Crvena zvezda iz Štipa je predstavila neglazirani riž sladokuscem poznan a so ga morali kupovati v tujini. Sedaj bo ta pot odveč oziroma nepotrebna, imamo ga doma. DVAJSET LET NOVOGORIŠKEGA EMONA MARKETA Čaka »nove čase« Ljubljanske mlekarne so se na akciji ponašale z di- Poslovodkinja Irena Škodnik si želi take abetičnim sladoledom, siri, delovne pogoje, ki bi kupcem zagotovili kulturnejšo postrežbo sojini polpeti in ribami. Portoroška Droga je bila navzoča s svojo bogato paleto čajev, instanti in naravnimi začimbami. Sloboda iz Osijeka je ponudila graham kekse, iz diabetičnimi keksi in diabetično čokolodo je nastopil Kraš iz Zagreba, koprivniška Podravka pa z diabetično čokolado. S številnimi doma in v svetu poznanimi in priznanimi izdelki se je predstavil Ljubljanski Medex. Kot novost je ponudil med Dieton in diabetični izdelek za otroke in odrasle Probion katerega sestavina je med, matični mleček, cvetni prah, propolis in olje pšeničnih kalčkov. Tretjega septembra letos • je priljubljeni Emona market v Novi Gorici brez posebnega pompa slavil dve desetletji delovanja. Z maiy zaposlenimi kot na začetku in z večjim obsegom prodaje... Novogoriška »Emona«, kot jo ljudje na kratko imenujejo, je v mestu, ki se še vedno šteje za mlado, nepogrešljivi del preskrbe prebivalstva. Kupci radi prihajajo Vrednost stotih gramov je 1189 kJ ali 284 kcal. Pomembnost Probiona je predvsem, da povečuje odpornost organizma, veča apetit in zmanjšuje utrujenost. Emonin Blagovni center je razen že poznane sušene zelenjave ponudil sušeno sa-. dje - slive, jabolčne krhlje, hruške, smokve ter orehe, lešnike in mandlje. Poslovodkinja Irena je hudo živahna ženska. Ni tip S? fa, ki bi se držal pisalne ze in iskal drobne napakic6 pri sodelavkah. Sama poph' me povsod, kjer se poka*6 potreba. Kakemu starejše-mu kupcu celo nese nakupljeno do avtomobila, ri* počno tudi druge delavke.) O sodelavkah ima zelo.d0' bro mnenje. »V glavnem s° mlade imajo kondicijo, P^-zadevne so. Težko dobiš d6! lavce, ki bi bili pripravljen tako živahno delati, kot de lajo ,moje punce’.« . Lepo o svoji »ta glavn1' govore tudi prodajalke. Irena brez zadrege goV1 -ori --fig Irena Škodnik Pekarna Maximarket poznana po odličnem in priljubljenem kruhu, sirovih in navadnih soljencih je ponudila nove vrste peciva in nekdaj znane a sedaj že skoraj pozabljene pletenke. Emonina Dietetika je nastopila z Enemonom in Di-emonom z novimi okusi vanilije, jagode in kave, Bra-unemonom, instant otrobi Takovo iz Gornjega Mila-novca je prispeval sokove brez sladkorja, zagrebška Zvezda pa vrste olj, od sojinega, sončničnega, bučnič-nega do olivnega ter olja iz koruznih kalčkov, da ne omenjamo bučnih golic in semena sončnic. Prisotna je bila Rogaška Slatina z znano mineralno vodo Donat Mg, Ju vita na iz Vindžije z mesnimi in sadnimi kašami, Fruktal iz Aj- ss 1 če bi imeli sodobnejše lovne pogoje. ( t! ib Sf>< 5? p S i K K S- S H Mitja Svetel), novi član poslovodnega odbora SOZD Delavski svet SOZD je na seji dne 31. 7. 1986, na predaš razpisne komisije imenoval za člana podpredsednika poslovodnega odbora oOZD za področje sistema gospodarjenja, vodenja poslov in koordinacije v SOZD tovariša Mitjo Svetelja, “‘Pl. pravnika, dosedanjega nolgoleltnega direktorja Indije banke Emona . Tov. Mitja Svetelj je prišel v Agrokombinat Emona leta 1969 na mesto vodje pro-gramsko-analitskega oddel-**• Po združitvi AE s Pre- Svetelj !'r.ano v takratno DO Emono ‘eta 1970, je bil glede na rye-JLye izredne strokovne in lovne sposobnosti ter zna-imenovan za pomočnika Rektorja direkcije za eko-inske in finančne zadeve dir Fmona i° kmalu nato za finančne direkcije ib ?°močnika generalnega v^^toi9a za finančne zade->pO Emona. l«-tem delovnem mestu ti "btja Svetelj pričel snova-jJ® pripravljati delovanje ,i Sobne interne finančne L^be ozd. bodoče interne Jj?ke Emona , ki je že leta kot ena prvih pričela 91 Poslovati, takrat še v okviru delovne skupnosti delovne organizacije. Po sprejemu ustreznih predpisov in predvsem Zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema, pa se je leta 1975 tudi pravno formalno konstituirala kot Interna banka Emona. Njen prvi direktor je postal prav Mitja Sveteti. Najbrž ni nobenega poslovodnega in vodilnega, finančnega pa tudi kateregakoli drugega delavca Emone, ki ne bi vedel, da je precejšen del razvoja Emone in vse dosedanje izredno uspešno delovanje naše Interne banke povezano z Mitjo Svteljem. Naša emonska interna banka je bila že od vsega začetka glavni povezovalni faktor organizacij združenega dela, posebno pa še od oblikovanja SOZD Emona leta 1977. Prav tako pa je bila Inter-jia banka Emone že od vsega začetka vzor in primer za večino posebnih finančnih služb in sedanjih internih bank v mnogih podobnih gospodarskih sistemih. Mitja Svetelj je bil vseskozi izredno ustvarjalen, ne samo na ozkem finančnem področju, temveč prav po nje-go zaslugi naša Interna banka prevzela odločilno usmerjevalno in povezovalno vlogo na področju razvoja naše sestavljene organizacije, njene politike naložb, inovacij in raziskovalega dela. Zato je povsem logična odločitev poslovodnega odbora in delavskega sveta SOZD, da Mitja Svetelj še naprej ostane, tako kot doslej, enakopraven član najvišjega vodstva SOZD Emona, Kjer bo prav gotovo s svojim znanjem in njemu značilno ustvarjalnostjo še veliko pripomogel k nadalj-nemu razvoju Emone. I GLOBTOUR: ZADOVOLJIVA OCENA turistične sezone tima 1986/87 '»{prodana j^UANA, 18. septem-k°r nam je povedal Ferligoj, odslej •J°huec 2a turizem pn iSn?Uru’ je naša turistična letos pripeljala 8 do 5<’ker u. H.. ............- ?Nhi«t>retiravali s cenami. A dohodek na 50 uspešno Aav i z ustanavljanjem y .klubov za angleške ,ltJer so jim nudili 10% je povzročilo zanimanja za so pri dražjih nemi, ra- uspešno na- Naj na koncu omenimo še to, da je Mitja Svetelj kot priznan finančni strokovnjak član Sveta Narodne banke Slovenije, član Izvršilnega odbora združenja bank Jugoslavije, član odbo- ra za samoupravne in pravne zadeve GZS, komisije za finančno in bančno poslovanje pri GZS in še mnogih drugih odborov in komisij. Miran Blaha Kar na strehi blagovnice Centromerkur v Ljubljani so trije umetniki oblikovali nov kip boga Merkurja, fotografirano dan pred odstranitvijo zaščitne zavese, ko je blagovnica zablestela v novi »obleki« in novim Merkurjem na vrhu pročelja. ■ »NE SODI NOTRANJOSTI PO ZUNANJOSTI« Centromerkur v novi preobleki S?*«* Je še poletje, je dar jeseni - ptujsko vino - v t)Hovnlcl Centromerkur ja v Ljubljani že na voljo ku- V znamenju tega pregovora, ki je pisan bolj na kožo ljudi kot objektov, potekajo že od konca maja obnovitvena dela na eni od najlepših secesijskih pročelij Ljubljane - veleblagovnici Centromerkur ob Tromostovju. Znani rek, ki so ga v Cen-tromerkuiju obesili nad vse vhode pojasnjuje mimoidočim, da za neuglednimi ponjavami teče trgovsko življenje nemoteno dalje. Pripis na tabli: »Centromerkur za lepšo Ljubljano« pa daje slutiti, da gre za nekaj več. Delavci Centromerkurja vidijo v prenovitvi pročelja (pritličje pride na vrsto kasneje) nove možnosti za kakovosten dvig ponudbe, saj se zavedajo, da trgovina niso samo polne police in prijaznost, ampak tudi urejenost. To tradicijo pa ima Centromerkur že od leta 1903. Obnovitvena dela bodo stala predvidoma 25 milijonov dinarjev, ki jih bodo v Centromerkuiju prispevali iz lastnih sredstev. Ne gre prezreti, da so pri obnovi sodelovali poleg občine še Zavod za spomeniško varstvo Ljubljane, Restavratorski center Slovenije, Koordinacijski odbor za prenovo stare LjubUane ter razni strokovnjaki. Dela so bila zaupana Obrtni zadrugi Novo- plesk, ki je dela končala izredno kakovostno in v rekordnem času. Sanacije kipa Merkurja sta se lotila kiparja Ljubo in Dušan Zidar. ! Sprva so nameravali prelesti izvirnik v atelje in tam izdelati kopijo, zaradi popolne dotrajanosti kipa, ki ne bi prestal transporta, so se odločili, da napravijo kalupe kar na kraju samem. Po originalu so izdelali kalup in v ateljeju odlili novo plastiko, ki že krasi pročelje Centro-merkutja. Starega Merkurja so razrezali na kose, ki čakajo na boljše čase na podstrešju hiše. Prve dni avgusta je blagovnica zažarela v polnem sijaju. Redki turisti, ki so zašli v Ljubljano neumorno nabirajo svoje spomine na celuloidni trak. Skoraj vsako fotografsko oko se pomudi tudi na pročelju Centromerkurja pa tudi Ljubljančani se zaustavijo in zadovoljno opazujejo staro znanko. Pogovor, ki so ga v Cen-tromerkurju napisali nad vhode pa meščani komentirajo te dni tudi takole: »Ne sodi zunanjosti po notranjo-|sti« kar pomeni, da se bodo morali v Centromerkurju lotiti obnove pritličja prav kmalu. Rudi Meglič popuste in dinarske čeke. Globtour letno pripelje v Jugoslavijo za 5 do 15% več gostov, zakupuje pa po 45 do 48 tisoč postelj. Zima 1986/87 je na morju praktično razprodana. Samo zahodnonemški Kaufhof bo letos pripeljal na Jadran 70% več svojih gostov, tudi vsi Vugotoursi delajo izjemno dobro, spet bomo gostili češkoslovaške rudarje in samo v Pulju bo zimske počitnice preživelo 16.400 upokojencev. N. I. Russell Jim, Takima Indian Nation, odločen borec proti nuklearnemu onesnaževanju okolja, manager Nuclear Waste programa iz Washingtona, udeleženec 18. svetovnega kongresa IUFRO, ki je bil v Ljubljani (tretji z leve) je v Maximarketu rad dajal avtograme najmlajšim. ■ IZ DELA UREDNIŠKEGA ODBORA E-INFORMATORJA Za boljšo vsebino in obliko Uredniški odbor je na seji, kije bila 11. septembra 1986. podal kritično oceno do sedaj izišlih številk in obravnaval delo uredniškega odbora v tem času. Sprejel je tudi poročilo o stroških izdajanja internega glasila v prvi polovici leta ter se domenil o konceptu vsebine in oblike našega časopisa v prihodnjem letu, glede na 40-letnico Emone. Seje uredniškega odbora se je udeležil tudi podpredsednik poslovodnega odbora SOZD za splošne in pravne zadeve Franc Molan. Na osnovi razprave je uredniški odbor ugotovil, da je E-Informator zadovoljivo opravljal svojo informativno funkcijo in zabeležil pomembnejše dogodke v Emoninih organizacijah, tako z vidika dela samoupravnilforganov, kot tudi problemov poslovanja. Pomembna ugotovitev je, da so bili maloštevilni delavci, zadolženi za izdajo internega glasila pri snovanju vsake izdaje osamljeni, ni bilo pravega delovnega sodelovanja med odgovornimi činitelji v organizacijah združenega dela, ki bi omogočili večjo aktualnost, kot tudi vsebinsko bolj kvalitetne informacije. Z namenom, da postane E-Informator glasilo, ki naj obvešča in vzpodbuja vse delavce Emone je uredniški odbor predlagal, da bi dvakrat letno o tekočih problemih informiranja in funkciji obveščanja razpravljal poslovodni odbor, poslovodni svet in delavski svet SOZD ter družbeno-politične organizacije v Emoni. Na ta način bi omogočiti razpravo v slehernem kolektivu, tako, da bi po delegatskem principu izoblikovati najboljše rešitve. Uredniški odbor je bil mnenja, daje treba posvetiti večjo skrb odpravljanju jezikovnih napak, kakor tudi kvalitetnejši tehnični ureditvi. Da bi dosegli boljšo kvaliteto obveščanja bo uredniški odbor predlagal kadrovsko izpopolnitev in sicer tako, da bi v uredniškem odboru biti zastopani, člani iz vseh dejavnosti Emone, s čimer bo omogočena strokovna recenzija vseh prispevkov in s tem boljše poročanje. Ugotovljeno je bilo, da bomo dosegli izboljšanje našega glasila le, če bodo njegovi stalni sodelavci predvsem odgovorni poslovodni delavci v naših organizacijah. Časopis bo moral dobivati tudi povratne informacije, s tem bi dosegli resnično povezavo med dopisniki časopisa in bralci. V zvezi s programom obeleževanja 40-letnice delovanja Emone je uredniški odbor E-Informatorja sprejel program svojih izdaj v letu 1987. Vse izdaje internega glasila v naslednjem letu bodo s poudarkom na tem, našem jubileju. Ob obletnici bo izdaja tudi posebna slavnostna številka. Na jtoncuje uredniški odbor tudi sklenil, da poviša honorarje za prispevke delavcev in dopisnikov objavljene v E-Informatorju, prav tako pa je povišal nagrade za reševalce ugankarskega kotička, tako da bo odslej prva nagrada znašala 4.000 din. ■ DRUGI O NAS: ' Izpred pulta Ste že poskušati rezervirati prostor na Jadranu za tujce, ki plačajo v trdni valuti - pri nas? Se huje - ste poskusiti rezervirati na drugačen datum, kot so sedemdnevne ati desetdnevne turistične izmenjave ali pa celo, bog ne daj, samo sobo in ne še vsega drugega zraven? Če ne bi imeti v Celju turistične poslovalnice Globtour, bi bilo to povsem nemogoče. Nemogoče, ker v vseh ostalih turističnih poslovalnicah prodajajo samo tisto, kar imajo v programih (se pravi polne penzione, ob določenem času na tedenske ati desetdnevne menjave). Za spredaj naštete nemogoče želje nimajo niti najmanj posluha, za tujce pa še cene ni mogoče izvedeti, kaj šele, da bi lahko urediti rezervacijo. Povsem drugače, preprosto poslovno, pa se obnašajo v Globtouru. Oborožena s slabimi izkušnjami iz drugih poslovalnic sem tam seveda najprej ponižno povprašala, če so moje želje sploh uresničljive, še zlasti, ker v njihovem programu željenega kraja sploh ni. Odgovor je bil kar vprašanje, na katero ime, za koliko oseb, kdaj, za kaj in kje žetim rezervacijo? Tudi razlaga je bila preprosta: »Mi tega res nimamo v programu, bomo pa poklicati tja, kamor je potrebno, da to uredimo.« Samo še za telefonsko številko so me povprašati in v najkrajšem možnem času (ni mi bilo potrebno petkrat v poslovalnico po odgovor, da ni nič novega) so mi sporočiti, da je vse urejeno, povedati cene in pogoje plačila. Nič posebnega, boste rekli. Saj tako se dela. Z bogatimi izkušnjami pa vam lahko z vso odgovornostjo zatrdim, da se v Celju tako dela v eni sami turistični poslovalnici. Turizem smo (tudi) ljudje. Novi tednik, Celje ■ ZA VELIK POŽAR JE DOVOLJ LE MALA ISKRA Rdeči petelin v IRKO KAMNIK POD KRIMOM, 5. avgusta - Resnični »črni petek« je bil za najmlajšo Emonino delovno organizacijo IPKO - Industrijo plastične in kovinske opreme v Kamniku pod Krimom v petek 1. avgusta 1986. »V petek 1. tega meseca, ko je bil od zgodnjih popoldanskih ur večji del Slovenije brez električnega toka zaradi razpada električnega omrežja je ob približno 16 uri 15 minut vratar Emsud Krupič opazil na strehi pi-sarniškoproizvodnega trakta dim in ko je sklepal na požar, takoj obvestil in poklical gasilce. Pohvaliti velja pripadnike prostovoljnih gasilskih društev Preserje, Zgornje Brezovice, Kamnika, Jezera in Goričice, ki so med prvimi prišli gasit in reševat. Žal se zaradi pomanjkanja toka niso mogli uspeš- Pogorišče IPKA v Kamniku pod Krimom zunaj Solidarnost na izpitu ni padla. Pripišemo ji lahko oceno - odlično. Vse dokler je obstajal najmanjši sum na nevarnost, so uvedli dežurno službo, ki je bedela, da se ne bi ponovno pokazal rdeči petelin. Proizvodno-pisarniški trakt, ki ga je uničil požar, so prav lani adaptirali. Sedaj so se pogorelci preselili v druge prostore, se malce stisnili in delo je steklo naprej tako kot mora, da bo načrtovani plan dosežen. Nenadni požar, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo, nas resno opozazja, da moramo dosledno spoštovati in izpolnjevati vsa navodila in predpise o požarni varnosti, saj lahko že majhna nepazljivost ali rahla malomarnost povzroči veliko nezgodo in veliko materialno škodo. z. g. E—IZOBRAŽEVANJE no postaviti ognju po robu, vse dokler niso prispeli poklicni gasilci ljubljanske gasilske brigade, ki so pripeljali s seboj cisterno z vodo. S skupnimi močmi so požrtvovalni gasilci le uspeli zadušiti požar saj je obstajala resna nevarnost, da ogenj preskoči na proizvodno halo plastičnih izdelkov v neposredni bližini,« je povedala Zdenka Petelin, vodja splošnih in kadrovskih zadev pri IPKU. Družbena zavest in pripadnost — odlično! Skoda po požaru, ki znaša po grobih ocenah približno 250 milijonov dinarjev, bi bila še večja, če zavest delavcev v delovni organizaciji nebi bila na takšni ravni kot je. Ne moremo brez pohvale, da so bili prav delavci, ki stanujejo blizu tovarne, tisti, ki so takoj pritekli in požrtvovalno pomagali iz gorečega trakta reševati opremo in dokumentacijo, vse tisto kar se je rešiti dalo, čeprav jim je nad glavo gorelo. Prav delavci so bili tisti, ki so se na poziv preko radia Ljubljane naslednji dan, bila je sobota, vrnili na delo, da mimo svojega rednega dela pomagajo pri odstranitvi posledic požara, pri ureditvi začasnih novih delovnih prostorov, da bi delo čimpreje steklo po rednih tirnicah. Ekonomska fakulteta in Emona IB ------------------------• ............. ...--------------------------------------------------------------------- S slovesne otvoritve ekonomske fakultete v Emoni. V veliki sejni sobi v Emonki smo sredi meseca septembra začeli z izobraževanjem delavcev na višješolski stopnji v okviru dogovora in sodelovanja Ekonomske fakultete Boris Kidrič iz Ljubljane in SOZD Emona. V oddelek je vključenih več kot 80 slušateljev, največ slušateljev je iz ljubljanskega Merkurja, Commerca, Globtourja, Blagovnega centra, Agroemone in Interne banke, ki bodo ob delu študirali na šesti zahtevnostni stopnji, komercialne smeri. »Z organiziranjem študija na višji stopnji zaokrožujemo sistem izobraževanja delavcev ob delu, ki je sicer sad uspešnega, večletnega sodelovanja Emone s slovenskimi srednjimi šolami za trgovinsko dejavnost,« je ob slovesnosti pred .pričetkom predavanj dejal Borut Šnuderl, predsednik SOZD Emona in poudaril, kako vse bolj uresničujemo načelo permanentnega izobraževanja delavcev povezanega z interesi in potrebami delovnih organizacij v SOZD Emona. Predsednikovemu nagovoru se je pridružil dekan Ekonomske fakultete dr. Marjan Senjur, ki se je pohvalno izrazil o naporih in prizadevanjih SOZD Emona, da bi izboljšala strokovnost in izobrazbeno raven svojih delavcev. Pozdravil je pogumno odločitev slušateljev tega oddelka Ekonomske fakutete v Emoni, da nadaljujejo študij s področja ekonomskih znanosti. S pridobivanjem novih znanj in z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami bodo lahko sov-plivali na družbenoekonomska dogajanja v gospodarstvu in združenem delu. Te lepe slovesnosti ob začetku študija na višji stopnji so se poleg slušateljev, naših zdravo ambicioznih Emoncev, ki so prišli tudi na prvo predavanje prof. dr. Brankoviča iz ekonomike SFRJ, dekana fakultete in predsednika Emone udeležili tudi prof. dr. Vekoslav Potočnik, prodekan na EF, Franc Molan, podpredsednik SOZD Emona in nekateri direktoiji naših delovnih organizacij, v katerih dajejo velik pomen strokovnosti in izobraževanju svojih sodelavcev. Vesna Raztresen ■ Dobro delo nagrajuje Priznanja ptujskim hmeljarjem Žalec, 9. avgusta - Tako kot vsako leto so tudi letos na tradicionalnih dnevih hmeljarjev podelili priznanja najboljšim. Tokrat so priznanje prejeli hmeljarji s Ptuja, temeljne organizacije združnega dela Dravsko polje iz Kidričevega in sicer za največji pridelek hmelja na hektar v letu 1985. Skupaj imajo ptujski hmeljarji nekaj manj kot 52 ha hmeljišč in so lani pridelali v povprečju 2 tisoč 420 kilogramov suhega hmelja na hektar. S tem so za približno 100 kilogramov presegali pridelek drugouvrščenega hmeljarja - Kmetijski kombinat iz Ormoža. Vsekakor je priznanje, ki so ga Ptujčani prejeli za njih pomembno tudi zato, ker so dosegli takšen uspeh pred tradicionalnimi pridelovalci hmelja v Savinjski dolini. To pa je sigurno potrditev učinkovitosti strokovnega dela v Kmetijskem kombinatu v katerem sicer predstavlja hmeljarje-nje bolj stransko dejavnost. Priznanje sta prejela tudi inž. Franc Frajnkovč za uspešno uvajanje strojnega spravila hmelja v delovni enoti Zvarč in Franc Ostroški iz delovne enote Turnišče kot nosilec kakovostnega in količinskega pridelovanja hmelja v tozdu Dravsko polje. E. I. ■ NOVI DIREKTORJI V EMONI Igor Kadunc direktor Interne banke Emona Po odhodu dolgoletnega direktoija Interne banke Emona Mitje Svetelja na novo delovno dolžnost je dela in opravila direktoija prevzel Igor Kadunc, dosedanji pomočnik direktorja Emonine interne banke. Igor Kadunc se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Po kon--čani osnovni šoli in gimnaziji se je vpisal na Ekonomsko fakulteto in jo leta 1974 zaključil z diplomo na splošni smeri. Po končani vojaščini se je konec leta 1978 zaposlil v delovni organizaciji Emona inženiring s tem, da je pripravništvo opravil v Emoni-ni interni banki. Leta 1982 je prenehal delati v Inženiringu ter se zaposlil v Interni banki Emona kot pomočnik direktoija. Igor Kadunc se je ob delu nenehno izobraževal in izpopolnjeval svoje znanje. V Beogradu je opravil seminar za izvajanje investicijskih del v tujini, v Zagrebu pa je obiskoval tečaj FOIB za izdelavo investicijskih projektov. Uspešno je opravil tudi vrsto jezikovnih tečajev na Zavodu za intenzivno učenje tujih jezikov, tako ima priznano aktivno znanje francoščine, govori pa tudi angleško in nemško ter delno italijansko. Dodatno se je izobraževal na področju računalništva in uporabe raču- nalnikov pri ekonom®^ problemih. , Aktiven je Igor Kadu^ tudi na družbenopolitični področju. Sedaj 3e predsedstva občinskega s. dikalnega sveta, član ko*^ sije za delitev dohodka , OD pri občinskem in m® nem sindikalnem svetu. . Ije, član skupine delegaL; vseh zborov skupščine L, za proučevanje aktov iz P ( stojnosti zborov skupaj SFRJ in tudi član izvršP” ga odbora Ljubljanske ke - Gospodarske banj. Vrctn lot rta io Kil tilHl Vrsto let pa je bil tudi ....... sednik predsedstva P2e blemske konference ^0 komunistov v Emona. NAŠI JUBILEJI 25 let EKK TOZD Gostinstvo Haloški biser 1. oktobra 1961 se je z združitvijo takratnih gostinskih obratov na območju občine Ptuj ustanovilo novo gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj. Ustanovitelji so bili: Gostinsko podjetje »Grajska restavracija«, »Bračič«, »Zupančič«, »Pri sejmišču«, Gostilna Rozika in gostilna »Pri lipah« — Videm. Novo ustanovljeno podjetje je imelo 11 obratov in 94 zaposlenih delavcev. Gostinsko podjetje se je takoj po ustanovitvi hitro razvijalo in širilo svojo de- javnost, saj se je pripojilo 11 novih obratov, število zaposlenih pa se je povečalo, izboljšala se je kadrovska struktura in popestrila gostinska ponudba. Do večje organizacijske spremembe je prišlo 1. novembra 1971, ko seje gostinskemu podjetju »Haloški biser« pripojilo gostinsko podjetje Letovišče Grad Bori, ki je imelo v svoji sestavi devet obratov. Leta 1975 se je gostinsko podjetje »Haloški biser-grad Bori« pripojilo k Kmetijskemu kombinatu Ptiy, kot TOZD Gostinstvo »Haloški biser«. S tem so bi- li dani boljši pogoji za nadaljnji razvoj in povezovanje na nivoju DO KK Ptuj, kateri bi naj prinesel boljše rezultate in hitrejši razvoj. 1. 1. 1980 se v okviru DO KK Ptuj združita TOZD Gostinstvo »Haloški biser« in gostinstvo Breg, v okviru katerega je 24 obratov in 285 zaposlenih. 1. 1. 1981 je TOZD skupno z DO KK Ptuj združena v SOZD Emona Ljubljana. Vzporedno z ustanovitvijo novih gostinskih obratov so določeni obrati prenehali z obratovanjem. Danes je v TOZD-u 22 poslovnih enot in 295 zaposlenih delavcev. V preteklih letih so bile opravljene večje adaptacije, ki so zahtevala večja finančna sredstva. Potrebna ako-mulacija se je zbirala tudi na račun samoodpovedovanja pri osebnih dohodkih. Med najpomembnejšimi adaptacijami naj omenim preureditev gradu Bori in gostilne Beli križ, Rozika, Evropa, Pivnica-Zlatorog, Kavarna v Hotelu, Grajska restavracija, Bife na avtobusni postaji, gostilna Grozd, Pošta, Breg in Bife Turnišče. V letu 1985 smo z združenimi sredstvi na nivoju SOZD-a preuredili staro stavbo ob reki Dravi v specializirano restavracijo Ribič, ki sodi med najlepše 1°** v Ptuju. Ob 25. obletnici Haloški biser, bomo s'1 ^ mu namenu predali %i-gostinske prostore ob P y ci Zlatorog. Novi lokaj imenovali Bistro Nap°ie AeStit: Ob jubileju, iskrene s> ke vsem zaposlenim. tey; kljub gospodarskim ^ vam, prizadevajo rea* ^ planirani prihodek 11 ji»' trebno akomulacijo dalj nji razvoj TOZD-3 loški biser« v Ptuju. * Irena KOVA STARA NEURESNIČENA IDEJA: Kie si, stabilizirana zeljnica? LJUBLJANA, 16. sept. -v°dja naše Zeljarne v Tomačevem (Blagovni center, tozd Prehrana), Štefan Rozman, ki 34 let riba in kisa ?®Jje ter repo, pravi, da so «tos zribali 150 ton zelja, do liko »grmerya« pred dobrim desetletjem, čisto pozabili. Z akni? Voda, ki jo spusti naribano in obteženo zelje, zeljenica, je doma in po svetu znana kot izredno zdrava in prijetna pijača: okus, C tem ko po visokem svetu stabilizirano (ustavljeno) zeljnico uspešno pakirajo (flaširajo) in prodajajo, smo pri nas prišli samo na idejo, ki je zaspala. Škof knnL^luiui i0U tonzejJa-a° m prijetna pijača: okus, C pa'bi šele zdailotil kdo^ ni n Ca\S^one Pa b°do (P° vitamin in druge pozitivne je vnet za novosti Kdn 'vp Planu) 650 do 700 ton, med- sestavine. Nekateri trde, da k0hko tektohtrov zetke i' so na stabiliziranje je celo zdravilna, posebno za gre zdai namreč do zlu - v zeljemce, o čemer je bilo ve- preganjanje -mačka.. Med- ITnŽ lme«% bilo sp^ ti ali v blagaj no in z malo truda potrošniku ponudili še nek^j več. Kaj pa dietetika? Toda naj bo dovolj. Tomačevska željama, ki ima stoletno tradicijo, dobiva okoli tristo ton zelja od okoliških kmetov-kooperantov - iz Dola, Beričeve-ga, Stožic, Savelj, Kleč, 300 ton iz Ormoža in Ljutomera (KK Ptiti), letos bodo naribali tudi 120 ton repe. Na 1.500 kg kislega zelja dodajajo naši zeljaiji 10 do 15 litrov belega vipavskega vina, medtem ko ga v celoti letno stočijo v zelje okoli 500 litrov. Sveže zelje letos odkupujejo od kmetov po 3.800 din. Solidarnost na prvem mestu Ob priliki požara, ki je 1. avgusta 1986 ob 16.15 uničil tovarniški trakt delovne organizacije Emona IPKO v Kamniku pod Krimom so se izkazali delavci, ki so takoj prihiteli na mesto nesreče in so požrtvovalno reševali opremo in dokumentacijo, ter opravljali dela tako, da je bila škoda čimmaiyša. Prizadevno so delali tudi naslednji dan pri odpravi posledic nesreče. Morda smo katerega izpustih in ga nismo zapisali, ob tolikšnem številu je tudi to možno. Naj nam tisti dobrohotno oproste. Pri reševalnih delih so sodelovali: Kavčnik Vinko, Šinkovec Dušan, Jereb Darko in Roman, Jeraj Stefan, Zajc Janez, Mazi Jože, Bregar Jože, Kovačič Janez, Lipovec Franc, Šuštaršič Janez, Alič Janez, Kavčnik Dušan, Hlače Lado, Novak Maijan, Zalar Milan, Škrbec Viktor, Vrščaj Leon, Lipovec Janez, Rebolj Miro, Francelj Andrej, Šorn Franc, Makuc Franc, Rogelj Ida, Rogelj Lovro, Vidovič Slavica, Možek Jože, Rogeti Simon, Ulaga Rafael, Budisav-tievič Stojan, Keršmanc Vinko, Švigelj Viktor, Debevec Bojan, Rupnik Gregor, Čarman Franc, Pristavec Bogomir, Doljšak Darko, Kolman Franjo in Žerjav Simona . Vsem hvala in iskrene čestitke. E. I. I p o* vSxMAHjETNA glava 2358 m . . ^eNlGLAV 2863 m «_ XjrWEHSKI SLOG 2040^7 ^£HNAP. m / > > -2350""d X(R)- ’>sL $ i V željami je redno zaposlenih šest delavcev, v sezoni pa jim še dva do trije priskočijo na pomoč iz Blagovnega centra. Željama ima 30 bazenov od 12 do 20 ton zmogljivosti. Izplen znaša do 55%. Prvo zelje so ribah letos 29. maja, skisano pa je bilo po dveh mesecih, medtem ko se poleti skisa v mesecu dni. Poraba soh se suče okoh 2,5 tone. Dva pakirna stroja delujeta dobro, le rezervnih delov zanju zmarykiye. Pakirajo tudi kisle zeljnate glave za sarmo na posebnem stroju, zatika pa se pri foliji, ki jo dobivajo iz Srbije. »Kadar mora kdo priti na pomoč iz Blagovnega centra v Zeljamo, pravijo delavci, da gredo v kazenski bataljon. Zakaj? Tu je treba zares zagrabiti. Pozimi zelje in repo pakirajo, spomladi pa je na vrsti remont; čiščenje in vzdrževanje strojev, bazenov ipd. Dobršen del opravijo sami, še posebej spretni Štefan Rozman, ki je deklica za vse. N. I. IM FOH. čl ‘1 TOk fHpk.lt tnutii At4 Al /3, Pravilna rešitev nagradnega E-surfanja in nagrade °Zdrav emoncev z vrha našega očaka Triglava. Veselo surfanje Emoninih hotelirjev našim reševalcem ni delalo sivih las. Na naslov našega uredništva je prispelo kar lepo število pravilnih rešitev. Kdo ima rdeč surf, kdo je iz Celja in kdo pije radensko? Boris ima rdeč surf, Ivan je iz Celja in Viktor pije radensko, trdijo naši reševalci, in tako je tudi pravilno. Nagradni magični liki 2 5 Z 4 5 6 V 7 8 9 4 7 5 6 6 9 10 11 12 N 14 15 16 S 17 18 19 14 17 - 15 18 16 19 je b ° Emoninih trgovcev Kov Xezalo šest magičnih h-Sičtij? Pravilno rešitvijo masla i.; “kov pridemo do ge-VpHSlce.r n* mlado, drži pa H'. in bo tudi v bodo-Sltev preberete vodo-vni„V Vrstab kjer so črke Vod ane- *■ ri^?IIavno in navpično: NnmSki b°e ljubezni, 2. , • drža,Va za izobraževanje, Vna blagajna, sedeti še v Avstriji, 4. izletni- ška točka na Pohorju, 5. ime glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, tudi smotrna človeška dejavnost, 6. ošaben, 7. umetniško ime znanega ameriškesga filmskega komika, 8. pega, maroga, 9. ime ameriške filmske igralke Collins, 10. oblika rekreacije, 11. kmetijsko orodje, 12. pasje zelje, 14. janež, 15. indijsko božanstvo, 16. udor, 17. industrijska poljščina, 18. oponent boljševikov v času revolucije, 19. del umetniškega imena nemške plesalke, ki so jo kot vohunko ustrehli leta 1917 njeno pravo ime pa je M. Zelle. Rešitve pošljite v zaprti kuverti na naslov uredništva, na kuverto pa obvezno napišite: Nagradni magični liki. Izžrebani prejmejo nagrade - vrednostne bone za 2.000, 1500, 1000 in 500 di-naijev. Poglejmo še kako je žreb razdehl nagrade: 1. nagrado - vrednostni bon v znesku 3.000 din prejme: Vera Ujčič, Emona Ilirija, tozd Grosist, Vojkov drevored 28, 66250 Ilirska Bistrica. 2. nagrado - vrednostni bon v znesku 2.000 din: Vid-ko Vlašič, E-Doleryka, tozd Detajl, Črnomelj, 3. nagrado - vrednostni bon za 1.000 din: Marija Knez, E-Merkur, tozd Maxi-market, Smartinska 130, 4. nagrado - vrednostni bon za 1.000 din. Mitja Čač, delovna skupnost SOZD, Smartinska 130, 5. nagrado-vrednostni bon za 1.000 din: Vera Kos, Supermarket, Kersnikova 2, Ljubljana, Čestitamo! Rešile* nagradnega E-suriania Točka 4. pove, da surfa Boris kot tretji. Po tč. 8. ugotovimo, da surfa Ivan prvi, tč. 9. pa pove, da ima Ivan rumen surf. Iz točke 2. ugotovimo, da je Vlado drugi, torej je Viktor zadnji -četrti. Točka 9. pove, da ima Vlado modri surf. Iz pete točke sklepamo, da ima lahko le Viktor sam zelen surf, torej ima Boris rdečega. Točka 7. nam pove, da je Vlado iz Ljubljane, točka 10. pa da Vlado pije konjak. Pri točki 3. ugotavljamo, da je Viktor iz Maribora, točka 11. pa pove, da je Boris iz Portoroža, torej je Ivan iz Celja. Točka 6. pove, da tisti iz Portoroža, torej Boris, pije pivo, točka 1. pa da Janez pije vino, torej je možno le to, da je Viktor tisti, ki pije radensko. Z malo logike je rešitev lahka. Rdeč surf ima Boris, iz Celja je Ivan, Viktor pa pije radensko. Marjanu Poloviču v spomin Mnogo prezgodni nas je za vedno zapustil Maijan Polovič Vsi, ki smo ga dobro poznali smo vedeli za bolezen Marjana, vendar smo živeli v upanju, da bo pri tako veliki volji, kot jo je imel on za življenje, močnejši od zahrbtne bolezni. Komaj je dopolnil 47 let, pa je že prenehalo biti srce človeka, kije znal biti vedno skromen, pošten in delaven. Njegova življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Že v otroških letih je v NOV izgubil svojega očeta. Iz Celja, kjer se je rodil, se je z mamo in očimom preselil v Črnomelj, v katerem sije zastavil svoj življenjski cilj. Izučil se je za trgovskega pomočnika pri takratnem splošnem trgovskem podjetju Potrošnik Črnomelj, pri katerem je postal leta 1966 direktor. Maijan je dobro poznal razmere v trgovini, zato je iskal nadaljnjo usodo trgovine v povezovanju v večja poletja. Leta 1968 se je podjetje Potrošnik Črnomelj pripojilo k Dolenjki Novo mesto, on pa je od takrat opravljal dela internega kontrolorja vse do leta 1974. Z organiziranjem TOZD v letu 1974 pa je bil imenovan za direktorja TOZD Engrodetalj Novo mesto. Svoja dela je uspešno opravljal vse do leta 1984, ko je zaradi bolezm bil spoznan za invalida in je po priporočilu zdravnikov moral biti razporejen na mam zahtevna dela. Z Marjanom je bilo prav prijetno delati, bil je vedno nasmejan in s svojo hudomušnostjo je znal prispevati k razpoloženju sodelavcev. Vsi smo ga imeli radi, zato ga bomo vedno pogrešali med nami. Ohranili ga bomo v trajnem spominu L. Urbanč Zahvala Ob boleči izgubi mojega dragega brata Ivana Hribarja, se iskreno zahvaljujem sodelavcem Emoninega tozda Centromerkur za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Magda Bolte Zatavala Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Cirila Lundra, se iskreno zahvaljujem sodelavcem Maximarketa za izraze sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi poslednji pjrti. Marjan Kastelic Zahvala Ob izgubi mojega očeta Jožeta Levstika, se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DS Interna banka Emona za izrečena sožalja in darovano cvetje. Klemenc Francka Zahvala Ob boleči izgubi moje ljubljene mame Neže Debevc, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Prehrana-Pra-žama za vsa izrečena sožalja in denarno pomoč. Krevs Angelca z družino Zahvala Ob smrti moje mame Štefanije Kepa se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz DO Emona Mesna industrija Zalog in Pršutarne Lokev za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Janez Kepa f Zahvala Ob boleči izgubi moje drage žene Štefke inkovec, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam Emone — Mesne industrije Zalog, za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Jože Šinkovec Zahvala Vsem, ki ste na mnogo prerani poslednji poti pospremili mojega moža in očeta Bernarda Bečana. Vsem in vsakemu posebej v tozdu Maloprodaja se zahvaljujem, ker ste v teh za mene hudih dneh sočustvovali z menoj, mi izrekli tiho sožalje ter na grob položili cvetje v spomin. Mojca z Mihom in Anko Zahvala Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Antona Gornika, se iskreno zahvaljujem sodelavkam Maximarketa, Klubu upokojencev Emone, ter njegovim stanovskim kolegom za izraze sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. Tonka Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta Živote Jankoviča, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem delovne skupnosti Emona-Commerce iz Ljubljane ter sindikalni organizaciji za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Danica Novakovič Hvala tovariši! Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in direktoiju Blagovnega centra Emone za prisrčno slovo in prejeta darila. Franc Tomažič ■ Ljubo Filipan, novi direktor Globtoura Računalniško polnjenje hotelov LJUBLJANA, 18. sept. - Ljubo Filipan, kije bil doslej podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona za zunanjetrgovinsko, gostinsko in turistično dejavnost, je s 1. avgustom prevzel dela in naloge direktorja naše turistične agencije Globtour, medtem ko je bivši in dolgoletni direktor Globtoura, Davorin Ferligoj, ostal v tej naši delovni organizaciji kot svetovalec. Ob tej priliki smo Ljuba Filipana povprašali za osnovne in nadaljnje usmeritve Globtoura kot ene naših najuspešnejših izvoznih delovnih organizacij. »Osnovna usmeritev Globtoura bo slej ko prej pri organiziranju počitnic in izletov za goste iz tujine v Jugoslaviji, srednjeročni cilj pa predstavlja vzpostavljanje čimboljših odnosov s tujimi turoperator-ji, kot so vsi Vugotoursi, ITS - Kaufhof in drugimi v poglobljenem sodelovanju z jugoslovanskimi hotelskimi hišami. V tem krogu namreč nastopa eden osnovnih problemov: alotmanski zakup zmogljivosti, kjer vse tveganje za polnjenje postelj prevzemajo nase hotelske organizacije. Naš namen je, da bi postopoma poskušali s turoperatorji in hoteli »fiksno« zakupovati zmogljivosti. Te stvari so v turističnem svetu namreč znane in vpeljane. Da bi ta cilj dosegli, so potrebne informacije za nazaj, kako so bile polnjene določene zmogljivosti v določenih hotelih itd. Če hoče Globtour odigrati še učinkovitejšo vlogo, moramo razrešiti problem informatike: to je računalniški pregled in zajemanje vseh zmogljivosti. Gre za prevzemanje pobude pri prodaji v sodelovanju s tujimi turoperatorji, posebno kadri in kjer so postelje slabo prodane oziroma zasedene. To je možno le z računalniško obdelavo podatkov in tako imenovanim »softverom«. Gre za dodatno in čim-boljšo prodajo postelj v določenem kraju in času. Za sezono 1987 se bomo opremili s potrebnimi poslovnimi računalniki. Na tem programu že dela posebna ekipa Iskra-Delte in našega računskega centra, pritegnili pa bomo še naš zastopniški program iz tozda Globus Emona Commerce. Za izvedbo prvega softverskega programa potrebujemo določene statistične podatke. Sele ko bomo prestopili to prvo računalniško stopničko, se bomo odločili za nakup določenih računalniških enot oziroma opreme. Ideja je popolnoma čista, vprašanje je le, kako se bomo pri turoperatorjih dokopali do potrebnih podatkov. Končni cilj je kristalno čist; boljše izkoriščanje hotelskih zmogljivosti v določenem kraju in času. Za vse to bomo morali skušati spremeniti miselnost hotelskih hiš in agencijskih partnerjev in se še bolj angažirano lotevati hitrih propagandnih akcij. In seveda potruditi se bomo morali, da bomo tudi na'ta način zakopali bojno sekiro, ki se prevečkrat vihti med agencijami in hotelirji, saj vendarle konec koncev vsi skupaj nastopamo v istem krogu, isti igri in za enak namen. Naslednja naloga je ponudbena koncentracija de-stinacij, da bomo lažje in bolje poskrbeli za dobro počutje in širšo ponudbo večjih skupin gostov iz posameznih držav, s čimer bomo več dali in tudi lahko več pričakovali. Vsak gost namreč hoče čim več doživeti in se na počitnicah.tudi čim bolje počutiti, zato ga ne moremo pustiti zgolj pri soncu, morju in krožniku, kakor se še vse prerado dogaja. Skratka gre tudi za več domiselnosti in iznajdljivosti, ki se mora obrestovati. , V brezcarinsko ponudbo maramo vključiti čim več najboljšega domačega blaga, vendar bo za to potrebno še marsikaj premakniti, da bodo proizvajalci za takšno prodajo zainteresirani in seveda tudi stimulirani,« je za konec poudaril Ljubo Filipan. Zeljnate glave, ki bodo v dnevih, ki so že pred vrati kmalu na naših mizah spremenjene v priljubljeni sege-dinski golaž in primorsko joto. Opravičilo Pri tisku julijske številke Emona informatorja je zaradi tehničnih težav v tiskarni prišlo do nekvalitetnega tiska slikovnega dela glasila, zato se bralcem opravičujemo. Tiskarna ■ POLJEDELSTVO-GOVEDOREJA DOMŽALE: KONTROLA KVALITETE DAJE LEPE REZULTATE Emona molze naiboli čisto mleko DOMŽALE, 7. septembra - Okoli 700 krav molznic na farmah Vodice in Pšata, ki dajejo povprečno po 12 tisoč litrov mleka na dan, zahvaljujoč vpeljanemu sistemu krmljenja in kontroli kvalitete (nadzor kakovosti) daje najbolj čisto in najboljše mleko Ljubljanskim mlekarnam,« pravi Marta Kos, diplomirana inženirka živinoreje. Kako in zakaj? Sistem proste reje: živali so proste in na globokem nastilu. Poleti dobe po 30 do 40 kilogramov zelene krme dnevno. Ob pomanjkanju žagovi-ne pride na glavo 3 do 4 kilograme slame in ogromnih količin blata. »Živalim bi morali zagotoviti še boljše higienske pogoje, pa kaj ko ne pridemo do obljubljene žagovine,« se mimogrede ujezi Marta Kos in nadaljuje: »Čeprav so živali zato preveč umazane, se toliko bolj potrudimo okrog njih v molzišču: zelo natančno operemo vimena, po molži razkužujemo seske, za vsak boks menjavamo brisače, preizkušamo nova razkužila, zares intenzivno umivamo in čistimo mlekovodni sistem, molzne stroje, ki jih vsak teden razstavimo in poleg rednega dnevnega še generalno očistimo. In stimulacija oziroma nagrajevanje: če dosežemo pod 500,000 mikroograniz- mov v mililitru mleka, dobimo 10-odstotno stimulacijo na osnovno ceno (na tolšči-no enoto), kar znese tudi do 1 S milijon din na delavca mesečno. To je pravzaprav tudi edina stimulacija za kakovost dela v tozdu. No, dosegamo pa tudi samo do 100,000 mikroorganizmov na mililiter, pa tudi pod 30 tisoč. V družbenem sektorju i smo na prvem mestu v Slo; veniji, saj preostali mlekafii dajejo od sebe mleko, ki ima od 1 do 3 milijone mikroorganizmov na mililiter mleka. • Lahko bi bili še boljši, pravi inženirka Marta, če bi imeli več žagovine za nastil, ki nam ga je obljubil SOZD Emona in na obljubo pozabil. V našem mleku je velik odstotek beljakovin, kar povzroča pravilna selekcija (izbor) prehrane, zato bi morali zanj tudi več dobiti (boljši izkoristek pri siru in jogurtu), za kar se zavzema tudi kmetijski inštitut Slovenije. Glede na bližino Ljubljane in kakovost mleka, ki ga dajemo, bi se lahko zganil tudi mestni SIS za preskrbo in prispeval kakšen dinar za nove investicije, saj bi ga dobro naložil. ■ SUPER MARKET MARIBOR LETO DNI POD PTUJSKIM MERKURJEM »Srečni in zadovoljni smo« MARIBOR, 10. sept. - Prvega oktobra bo minilo leto dni, odkar bo dolgoletni nebogljenček Supermarket Maribor član naše ptujske delovne organizacije Emona Merkur. »Srečni in nadvse zadovoljni smo, odkar smo pod Ptujčani, saj bomo poslovno leto zaključili s pozitivno ničlo, kakor se reče, prvikrat v zgodovini,« pravi Cvetka Škof, v. d. vodje te trgovine. Kako gre po novem? S prometom so zadovoljni, še najbolj pa z nekdaj povsem nemogočimi medsebojnimi odnosi, ki jim je v precejšnji meri botrovala prejšnja po-slovodkinja, zaradi česar se je morala tudi posloviti. Sprememba in razširitev ponudbe: 25. septembra bodo v bifeju priredili degustacijo ptujskih piščancev na žaru s pristno ptujsko kapljico iz Haloz. In: kupec, ki bo v trgovini nakupil blaga za več kot 500 starih tisočakov blaga, mu bodo pri računu odšteli 50 din za parkirnino (konzumacija). Pri- pravljajo se tudi s postrežbo kupcev na domu, skrbijo za širjenje ponudbe in pestrost blaga. Končno bodo rešili tudi prometni rebus, kako najti pot v Supermarket. Pripravljen načrt predvideva napise in puščice na pločniku - 100 metrov pred trgovino in posebne opozorilne table. Mariborski Emonci in Emonke so zadovoljni tudi s plačami, saj imajo 38% stimulacijo. Pričakujejo novega vodjo in poudarjajo, da so Ptujčani zelo iznajdljivi, posebno direktor Merkurja Marjan Ostroško, ki izjemno skrbi za svoje Mariborčane. Ptujčani so tukaj, z njimi se laže pogovorimo. Ne mine dan, da se ne bi slišali vsaj po telefonu. Skratka razumemo se odlično, poudarja Cvetka Škof. Blagovni center je slej ko prej njihov glavni dobavitelj. Reklamacije rešujejo sproti. Dobro je sodelovanje tudi z Blagovnim centrom, Centromerkurjem še posebej s tov. Rezko, ki je nadvse ustrežljiva. Imamo pa Slavnostni govor ob 25-letnici KK Plul (Nadal|evan|e a 7. strani) po obsegu poljedelske proizvodnje, tretji po obsegu proizvodnje prašičev, drugi pri proizvodnji govejega mesa, tretji v proizvodnji močnih krmil, peti v predelavi mleka in šesti v proizvodnji in prodaji vina, itd. Iz teh podatkov je razviden pomen kombinata v nadaljnjem razvoju. Do leta 1990 bomo končali melioracije na sedanjih površinah kombinata. Glavna naložba bo tekla v namakalne sisteme na Dravskem in Ptujskem polju - pa tudi v Halozah. Tako bomo namakali do leta 1990 skoraj 1800 ha njiv in nasadov. Obnovili bomo še več hmeljišč, vinogradov in sadnih plantaž. Rekonstruirali in modernizirali bomo ptujsko mlekarno ter proizvodnjo žganih pijač in žveplovega zakada. Modernizirali in rekonstruirali bomo gostinske lokale, zlasti hotel v Ptuju. Uvedli bomo novo proizvodnjo v TMK. V celoti bomo izkoristili nove kapacitete farme prašičev v Dražencih in uredili ekološki problem omenjene farme. Modernizirali bomo tudi storitveno uslužnostne in proizvodne dejavnosti v lesarstvu, servisiranju, trgovini, itd. Tovarišice in tovariši, premalo časa je na razpolago da bi spregovorili še bolj podrobno o razvojnih ciljih in nalogah kombinata. Spoštovani sodelavci, dovolite mi, da vam čestitam ob srebrnem jubileju kombinata. Prav tako pa čestitam tudi vsem prejemnikom odličij in priznanj. Istočasno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k razvoju našega Kmetijskega kombinata. Hvala vam! probleme z MIZ, z Zalogom. Akcija posebne prodaje: savske in gorenjske klobase. Reklama za akcijsko prodajo je bila na radiu, mi pa tega nismo nič vedeli. Tudi Mariborski kupci poslušajo radio, zato so nas spraševali, kako kaj in zakaj, (avgusta). Poseben problem predstavlja tudi vakuumsko pakirana šunka (MIZ), ki pušča, zato se kvari. Kupci nam jo vračajo, v MIZ pa sprva niso hoteli nič slišati, dokler nismo nastopili zares žolčno. Zdaj so nam nekaj odstopili za novi super četrtek, da ne bomo spet praznih rok. Skratka, Mariborčani so srečni, da so pod Ptujem, kakor pravijo, zakaj direktor Ostroško zna prisluhniti vsakomur, zato ga imajo vsl radi in ga cenijo. Poprej tega mariborski kolektiv Supef: marketa ni bil vajen, zakaj Ljubljana je bila daleč. Ptu) pa je blizu. Smo si Štajerci pač bliže in se bolje ujemajo, pravijo. Mimogrede: mesar je P°' prej »delal« za 300 S milil0' nov prometa, zdaj doseg" milijardo! Delavci, ki so biti včasih zaposleni v Sup?.r_ marketu Maribor, si žeW nazaj. Eno delavko so 1 sprejeli. In: »preteklost s. ne sme nikdar več ponovi- ti«, pravijo v en glas. N.l- ■ VEST IZ NIZOZEMSKE Victam 86 -novosti na pretek Od 27. do 30. maja 1986 je bil v nizozemskem mestu Utrecht mednarodni sejem opreme za industrijo mešanja krmnih mešanic »VICTAM 86«. Le tega organizirajo vsaka tri leta in prinaša še »vroče novosti« za to dejavnost. Ni naključje, da je dobil sejem domovinsko pravico prav na Nizozemskem. Ta majhna državica, ki je velika za poldrugo Slovenijo in zelo gosto naseljena (približno 14 milijonov ljudi) je prava velesila na področju proizvodnje krmnih mešanic in v živinoreji. Letno proizvedejo skoraj 16 milijonov ton krmnih mešanic, največ za siv-nje, nekaj manj pa za govedo in perutnino. Letos so na sejmu sodelovali 203 razstavljale! opreme oziroma storitev za industrijo mešanja krmnih mešanic iz 14 držav, največ iz Evrope. Moto sejma je bila »kakovost«, vendar ne kot funkcija končnega proizvoda, temveč kot pogoj za njegovo realizacijo. Tako so bili storjeni, veliki koraki na področju projektiranja ter izdelave strojne in programske opreme za industrijo mešanja krmnih mešanic. Komponente kakovosti kot so zdravost, racionalnost, zanesljivost, učinkovitost, ekonomičnost ter druge so predstavljali proizvajalci kot glavne novosti, posebnosti oziroma prednosti svojih proizvodnih programov. Tako je v okviru sejma potekal 28. in 29. maja 1986 tudi simpozij o kakovosti. Vsekakor je sejem predstavljal tudi velik izziv za domačo strojno industrijo s področja mešalničarstva, ki sicer ni razstavljala, vendar je poslala na sejem svoje str ' kovnjake, od katerih se Pri. čakuje, da bodo vsaj n j* ponujenih idej vključili v d mače proizvodne prograrn . Prav tako pa je potreb?) pohvaliti dobro organizacv in izvedbo programa P°t°',n, uja v okviru turistične age* cije Globtour ter strokoj™ vodstvo njihovega predata nika, ki je popestril p°t° uje s poznavalskimi kotne tarji o kulturno zgodov skih značilnostih ter znati1. nitostih te majhne, veno slikovite državice. R. JESENSb* m informatof glasilo delavcev sozo emona l|UM Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni medni Miran Blaha. Uredniški o» bor: Dušan Bračun, F«f'0. Cigale, Mira Doeič, P«**; Groznik, Jure Križnar, MU]* ela Plšek, Mira Težak, j* nez Zagmajster, Vesna C be, prevajalka Ivana P0yfl gerčlč. Uredništvo: 610V Ljubljana, Šmertlnska 1 130, tel. 441-944. Tisk C«\ »Delo«, Ljubljana - neki*0*’ 13.500 Izvodov. Oproščen temeljnega prometne« davka od prometa P10 vodov.