OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUAlclTf
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVIL—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 20, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 13

IGNAC KASKO
Nagloma je umrl v ponedeljek ko je bil na potu na delo Ignac Kasko, star 64 let, samski, stanujoč na 6718 St. Clair Ave. Delal je mnogo let pri Republic Steel Co. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
*
Pogreb pok. Charles Krall
Pogreb pokojnega Charles Krall se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri.
Dvakrat pošto na dan
WASHINGTON, 19. januarja ^-Posvetovalni odbor poštne Uprave je mnenja, da se za Ame-rikance spodobi, da dobivajo pošto dostavljeno na dom dvakrat na dan.
Osrednja poštna uprava nasprotuje temu iz dveh razlogov: Prvič, ker je poštna uprava itak pasivna in obratuje s primanjkljajem nekaj sto milijonov dolarjev. Drugič, ker da bi dva-kreL.4 poštno dostavljanje povišalo stroške za nadaljnjih 80 milijonov dolarjev na leto. Posvetovalni odbor pobija te trditve in dokazuje, da so ti računi previsoki. Glede stroškov poštne Uprave na splošno pa naj se podraži poštnina drugih pošiljk predvsem raznih magazinov in časopisov, katere razpošiljajo niilijonska časopisna in tiskarska podjetja sedaj proti smešno nizki poštnini.
Poljska odklanja pakete
VARŠAVA, 19. januarja—Komunistična poljska vlada je hotela očividno preprečiti pošiljanje paketov iz inozemstva na Poljsko. Naložila je namreč visoke davke—carino na te pakete. Nova carina stopi v veljavo dne 9. februarja in se bo povišala kar za sto odstotkov. Carini bodo podvržene vse stvari, razen knjig, časopisov, fotografij, medicinskih pripomočkov, slednjih pa le, če jih bodo upravičevala posebna zdravniška spričevala, da so potrebna.
Nekaj primerov: na obnošeno obleko iz nylona ali svile se bo plačalo v dolarski valuti $125 ca-Hne; na par nylonskih nogavic, če so nove, $15, in $10, če so state. Na par otroških čevljev je naloženih $10 carine.
Ш0 SE ŽIVI V SLOVENIJI
V slovenskih časopisih v Ameriki je izšlo precej dopisov, ki so opisovali razmere v starem kraj. Večina teh poročil gre mimo konkretnih, življensko važnih dejstev. Obrnili smo se na prijatelja v Ljubljani, da nafh piše objektivno, kakšne so razmere v Sloveniji. In to brez vsake propagande. Dobili smo odgovor, ki ga objavljamo: Najprvo—kaj je s hrano. Zdaj
in primerjajo, resnica ali ne, prejšnje razmere v Črni gori, ki je bila znana dežela penzijoni-stov in kjer je že dojenček vprašal, če mu je zavarovgjia penzija, ker drugače gre nazaj ... V penzijo vstopajo ljudje s 50 leti.
CENA KAVI SE DVIGA
NEW YORK, 19. januarja— Družba Great Atlantic and Pacific Tea Co. je zvišala ceno kavi Za tri cente pri funtu. Prekupčevalci s kavo uganjajo še naprej propagando, da mora cena kavi narasti na $1.25 na funt, ker da je bil lanski pridelek kave v Braziliji majhen.
FRANCOZI BODO POSKUSILI
BUENOS AIRES, Argentina, 19. januarja — Sedem francoskih turistov je šlo na pot, da doseže vrh najvišje gore zapadle poloble, Aconcagua.
je pri nas zaradi prehrane zelo dobro urejeno. Dobiš vsega. Iz izložb se ti ponuja vsake vrste meso, klobase, šunke, slanina vseh vrst in tudi pikantne stvari. Ker smo prestali huda leta, govorimo sedaj že o Indiji Ko-romandiji. Za gospodinjstvo je važna nova iznajdba, da se peče kruh doma v nekem aluminijastem loncu, ki ima pokrov električen. Vsa stvar stane nekaj čez tri tisoč dinarjev. V tej napravi lahko spečeš kruh ali krompir ali pečenko. Kdor ima denar, jo lahko kupi.
Ljudje nimajo preveč denarja, dinar pa nima zadostne kupne moči. V toliko smo vsi enaki, da vsakega prvega v mesecu, ko dobimo plačo, plačujemo svoje dolgove po trgovinah. Vsled slabe kupne moči je vedno več ponudbe kot povpraševanja. Dostava na dom je urejena tudi pri nas. Ne prevažajo z avtomobili, pač pa je postal tricikelj moda.
Ali smo se popolnoma spremenili? Ko je šlo zadnjič radi Trsta za gotove varnostne mere in je bilo veliko upoklicov na orožne vaje, so ljudje zopet začeli nakupovati blago za zalogo. Po trgovinah so kljub strogi kontroli gfitove Ktv-ni ?oz noč izginile iz trga in jih je zmanjkalo. Tudi ko je šlo za hrano. Ko je oblast najstrožje posegla vmes, je nekaj trgovin ali zaprla, ali trgovce kaznovala in je zaleglo. Izkazalo se je dvoje: Prvič, da ljudje le imajo denar, četudi jamrajo, trgovci pa niso zatajili svojega špekulacijskega duha.
Z obleko je križ. Po radiju je bilo objavljeno, da je zunanji svet navil cene za volno. Pri nas volno uvažamo in tako je bilo napovedano, da bo meter volnenega blaga stal pet tisoč dinarjev. Moja mesečna plača znaša dest tisoč dinarjev. Torej meter volnenega blaga praktično pomeni polovico moje plače.
Izdatki za pohištvo so visoki. Naročil sem si "kauč z vsemi vložki" in me bo stal v celoti okrog 70,000 dinarjev.
Denar dobiš na posodo ali v banki, hranilnici ali pa tudi pri privatnih osebah. Glede vračanja se obvežeš, da boš dolg odplačeval mesečno.
Nekaj glede vremena. Tako lepe zime kot jo imamo pri nas, še ni bilo. Pred Božičem je bilo toplo, nato naenkrat velik sneg, ki je obležal. Za smučarje je letos v Sloveniji raj. Po smučarskih postojankah polno idealnega pr-šiča. Nad Stražo pri Bledu so ot-vorili in dali v promet prvo vzpe njačo—žičnico; za tiste rojake, ki poznajo kamniški okraj pa javljam, da bo v maju 1955 vozila vzpenjača tudi na Veliko planino.
Zanimali vas bodo naši vojaki in kako se z njimi ravna. Prvo kar se mora naučiti pri vojakih, če je bil nepismen, pismenosti;' drugo poleg redne vojaške vzgoje—smučanje. Za izobrazbo zelo skrbimo na vseh vogalih.
S socialnega polja javljam, da se nadaljuje z vsemi vrstami zavarovanj. Recimo tudi advokati so zavarovani za pokojnino, enako vsi obrtniki, da delavstvo in nameščenstvo ne imenujem.
S kulturnega polja naj navedem, da se v Ljubljani vrti slovenski film "Vesna" (pomlad), ki opisuje študentovsko življenje in Ljubljano od vseh strani.
Dohodki so zadostni za preživljanje kot tako, z obleko in drugimi nabavami pa je težava. To pa so poznali v Sloveniji v vseh časih brez razlike na režim ali na poklic, le bogataši so bili izvzeti.	M. E.
RAZNE VESTI S SVETA
Danes, 20. januarja je poteklo eno leto odkar je bil zaprisežen novi ameriški predsednik Eisenhower. Bela hiša je javila, daje Eisenhower v tem letu shujšal za dva funta. Politiki naglašajo, da velikih napovedanih sprememb ni bilo.	,
Državni tajnik John Foster Dulles od' 'jti jutri, v četrtek, v Evropo nato pa po posvetovanju v Parizu in Londonu v Berlin. Dulles je dejal, da bo konferenca v Berlinu pokazala ali so So-vjeti pod Malenkovim res za konstruktivno delo ali ne.
Poročila iz Vzhodnega Berlina javljajo, da so organizirali tam velike parade z napisi, da naj se zasedbene čete umaknejo iz Nemčije.
Dulles bo v Berlinu razpravljal z Molotovom tudi o atomski energiji.
Danes se je ukrcal v angleškem pristanišču Southhamp-tomu predsednik turške republike, Bayar na poti v Ameriko. Bay ar je dejal, da ga je že doma spremilo na pot v Ameriko veliko Turkov, ki so mu želeli uspeha v Ameriki. Gre namreč za ameriško posojilo Turčiji.
Noč in današanji dan sta stavila v vremenskem pogledu Amerikance v čuden položaj. V južni Californiji so bili veliki nalivi. V okolici Los Angelesa je padlo dežja za štiri inče. Iz Kanade je vdrl v Montano in okolico mrzel val in so imeli 35 stopinj pod ničlo. Val se pomika proti Atlantiku in sredini Amerike in bo severovzhod jutri zajel.
Obratno je ta severovzhod imel ponoči, kar je napovedano tudi za danes, izredno gorko vreme—in temperaturo med 40 in 49 stopinj.
V Toledo, Ohio, je bila po cestah poledenica. Neka šoferka busa je previdno vozila, na vsaki postaji je vozu malo spodletelo. Neka potnica je kričala in kričala, kar je šoferko dovedlo do tega, daje bus zavozila na stran poti, ga ustavila in izstopila z izjavo, da jo potnica dela nervozno, vsled česar, da zapušča služ-
KAKO STANUJEMO V AMERIKI
Izračunali so, da je v Ameriki pet milijonov takih stanovanjskih hiš, ki sploh ne odgovarjajo svojemu namenu in bi se morale kratkomalo podreti.
Dalje je 15 milijonov takih hiš, tudi enostanovanj-skih, ki rabijo nujno popravila, popravila pa bi stala stala najmanj $3,000 na hišo.
Izračunajmo, koliko ljudi, starejših in mlajših, biva v takih nevrednih stanovanjih, ki so tudi slika socialne družbe današnjih dni in Amerike!
Izračunano je nadalje, da bi odprava heznic in popravila slabih stanovanj stala 50 do 60 milijard dolarjev. Ali je ta vsota tako grozna, ko gre za človeka vredno življenje?
Sicer pa, tako se navaja, je samo eno leto vojne na
Koreji stalo svet isto vsoto.
*
V Cleveland« samem je sklenjeno, da bodo v naslednjih treh mesecih pregledali iz zdravstvenih razlogov 13 tisoč stanovanjskih hiš.


Vile rojenice
:
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. William Grebene, 1044 E. 148 St., in jima pustile v spomin krepkega fantka-prvo-rojenca, ki je tehtal sedem funtov. Mlada mati, katere dekliško ime je bilo Donovan, in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Tako je postala Mrs, Frances Grebene iz E. 148 St. prvič stara mama. Čestitamo!
Važen dogodek v Aziji; Izjave
predsednika vlade na Ceyloim
"SVETA BIROKRACIJA"
PARIZ, 19. januarja—Finančno ministrstvo je preganjalo nekega Michela Courtina radi neplačanih davkov v dolarski valuti $8.50. Slednjič je akt zaključilo, potem ko je bilo opozorjeno, da je bil Courtin že pred dvemi leti usmrčen radi umora.
Iz Koreje na Formozo
TAIPEH, Formoza, 19. januarja—Kakih 12 tisoč kitajskih vojakov, sedaj vojnih ujetnikov antikomunistov na Koreji bo drugi teden, potem ko bodo na Koreji postali svobodni, prišlo na Formozo h Ciang Kajšeku. Pred temi je prišlo na Formozo večje število tistih kitajskih vojnih ujetnikov, katere je osvobodil na lastno pest predsednik ^užne Koreje Rhee. Gre za mlade Kitajce, ki bodo na Formozi najprvo predvsem dobrodošlo sprejeti, si bodo nato ogledali Formozo, nakar bodo razposlani v razne kurze, kjer naj se potrebno izobrazijo. Nepismene bodo naučili brati in pisati. Ti kur-zi so predvideni na tri mesece. Po preteku tega časa si bo vsakdo sam izbral svoj poklic. Računajo, da bodo stopili v nacionalistično vojsko; v kolikor pa se hočejo posvetiti privatnemu pridobitnemu življenju, bodo lahko postali kmetje, ribiči ali trgovci.
bo. Slučajno je bil v bližini dru-Nekaterim ta sistem vsesploš- gi voznik avtobusa, ki je nato nega zavarovanja ne gre v glavo nadaljeval pot.
Redne seje
V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Cerkniško jezero št. 59 S. D. Z. v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seja je važna in vabi se članstvo, da se udeleži v polnem številu.
Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva Waterloo Grove št. 110 W. C. v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo rd. Poleg drugih važnih zadev bo na dnevnem redu tudi ukrepanje o kartni zabavi, ki jo društvo namerava prirediti. Vabi se članice, da se gotovo udeležijo.
Dividendni čeki
Tajnik Slov. nar. doma na St. Clair Ave. sporoča, da ima pripravljene dividendne čeke. Lastniki cecrtifikatov, ki živijo v bližini, naj se osebno zglasijo v uradu Doma, kjer dobijo svoj ček.
Delegatinje
Na seji društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ so bile izvoljene delegatinjam za konvencijo Slovenske dobrodelne zveze, ki se vrši maja meseca v Barbertonu, Ohio, Mrs. Nežka Kalan in Mrs. Elizabeth Bela j, namestnici ste pa Mrs. Jennie Skuk in Mrs. Helen Mikuš. Na konvencijo bo šla tudi tajnica Mrs. Josephine Petrich, ki je v glavnem nadzornem odboru Slovenske dobrodelne zveze.
VELIKA UTAJITEV DAVKOV
V Clevelandu se vrši pred federalnim sodnikom velik proces, ki je edinstven radi višine zneska, kakor tudi radi števila prič, ki bodo v tem procesu zaslišane. Gre za industrijalca Ponceta Da-visa, starega 56 let, v bližnjem mestu Akronu znano družabno in gospodarsko osebnost. Davis je obtožen, da je v letih 1946— 1948 utajil $738, 249 federalnega dohodninskega davka. Na proces je pozvanih kar 30 prič.
skih držav, kakor gori omenjeno, na konferenci pa naj*bi se našla skupna pota v pozitivnem ustvarjanju azijske skupnosti, obenem pa našla sredstva, kako zavrniti rdečo nevarnost.
ZA VSEAZIJSKI DEMOKRATIČNI BLOK!
NEW DELHI, 19. januarja—"Južnovzhodna Azija naj se združi v borbi zoper zoperno obliko komunizma, ki leži že pred durmi. Južno vzhodni azijski narodi naj se združijo v borbi zoper rdečo nevarnost." Tako poziv Johna Kotelawela, predsednika vlade britanskega dominjona Ceylona, ki se nahaja na uradnem obisku pri N^hruju v New Delhi.
Dominjon Ceylon je velik bogat otok ob jugovzhodni obali Indije. Po drugi svetovni vojni je prešel iz kolonijalnega sistema dominjona, torej samostojne države.
Amerikanci so očitali vladi Ceylona, da je razvila preživah-no trgovino s komunistično Kitajsko. Kotewela priznava, da je Ceylon trgoval s komunistično Kitajsko, šlo je pa le za gospodarsko sodelovanje, ne pa za politično prijateljstvo.
Nadaljnje izjave Kotewela so bile:
O komunizmu, da uspeva kjer so dani za njega pogoji. Je popolnoma nasproten azijskemu verskemu, kulturnemu in socialnemu čustvovanju.
Indija, Indonezija, Ceylon,
Burma in Pakistan naj odstranijo vse težkoče, ki ovirajo napredek in prijateljstvo med ljudstvi v teh krajih.
Na sodelovanju teh azijskih dežel zavisi tudi usoda Azije.
Ko se gradita na svetu dva velika bloka, se mora zgraditi azijski tretji blok kot edino sredstvo, ki bo odvrnilo tretjo svetovno vojno.
V Azijo je prišlo vstajenje, ki bo pomenilo popolno osvoboditev teh ljudstev od koloni jalnega sistema.
Povdariti je, da je imel Kotewela dolga posvetovanja tako s predsednikom vlade Indije Nehru jem, kakor Pakistana Mohamedom Ali jem. Za prihodnjo spomlad je predvidena velika konferenca glavnih predstavnikov petih južno vzhodno azij-
V LONDONU SE PRAVDAJO ZA OTROKA
LONDON, 19. januarja—Danes seje pred tukajšnjim sodiščem začela rodbinska pravda, v katero so zapleteni inozemci —Amerikanec in Nemka. Gre Za to, komu naj pripade otrok iz tega zakona, šestletni sinček. Ozadje spora je naslednje:
Harry Hillers, 36 let star pleskar iz Brooklyna, seje udeležil zadnje svetovne vojne. V Nemčiji se je seznanil v Stutt-gartu s hčerko premožnih nemških staršev Hanno. Prišlo je do poroke in družina seje preselila v Ameriko. Kaj je dovedlo do notranjih sporov, ni povsem jasno. Dejstvo je, da je Hanna meseca aprila lanskega leta iz Amerike odšla nazaj v Nemčijo, s seboj pa vzela tudi sinčka Jamesa. V Nemčiji si je pridobila nazaj nemško državljanstvo, zoper svojega moža Harrya Hil-lersa pa vložila tožbo na razpo-roko.
Med možem in ženo se je začela pravda za otroka. Mož Harry trdi, da je sinček James itak ameriški državljan, da ga hoče vzgojiti za dobrega Ameri-kanca, zato da pripada njemu. Hanna trdi, da je sinček njen in da ga bo vzgojila po svoje, po nemško.
1
Harry Hillers je pred petimi meseci šel za ženo v Nemčijo in končno se odločil, da ji otroka odvzame. To se je tudi zgodilo in je odletel z otrokom v London, da se oc\ tam z njim vred povrne v Ameriko. Mati in žena Hanna ni držala rok križem in je poletela enako v London, obenem pa je izposlovala razne sodne in policijske ukrepe zoper svojega moža Harrya. Temu je bil otrok, ko je letalo prispelo v London, v resnici odvzet in izročen mladinskemu skrbstvu javnih oblasti. Oba zakonca sta se koncem znašla v Londonu pred sodiščem in danes seje začel obravnati njun spor.
Spor je zanimiv poleg stvari same na sebi radi kompetence. Ali je londonsko sodišče pristojno, ko gre za Nemca in Ameri-kanca, ki nimajo z Anglijo nobenega opravka, razen to, da. so angleške čete kot okupacijske čete v Stuttgartu? Harry Hillers se je obrnil na ameriško poslaništvo za pomoč in zaslombo. Vsekakor za javnost zanimiv proces, kakor je bil slučaj brazil j skega magnata in njegove hčerke, ki seje kbnčno poročila s sinom londonskega hotelirja.
Churchill in delavci
LONDON, 19. januarja—Danes se je znova sestala britanska spodnja zboinica, da razpravlja o perečih delavskih vprašanjih. Pet milijonov britanskih delavcev zahteva povišanje plač, v nasprotnem slučaju pa grozi s stavko.
Britansko laboristična stranka je pripravila celo vrsto vpra-. šanj, ki jih namerava staviti vladi in zahteva odgovor nanje. Minister za delo Walter Moncekton je bil pred tem zasedanjem od Churchilla direktno pooblaščen, da naj vodi pogajanja z voditelji raznih-defevskih unij.
Gre za važno, po mnenju Churchilla tudi težko socialno gospodarsko vprašanje Velike Britanije. Churchill se nagiba k temu, kar mu navaja britanska industrija, da je britanska industrija, s tem pa tudi zaposlitev navezana na izvoz industrijskih produktov. Ti pa naletijo v cenah na svetovnem trgu na ostro konkurenco zunanjega sveta. Če naj se povišajo mezde, potem je nujno povišanje tudi cenam proizvodom, s čemer pa bo konkuriranje na svetovnem trgu britanski industriji onemogočeno.
Britanski laboristi zahtevajo med drugim od vlade pojasnilo odkod pojav, da so se dvignili stroški preživljanja.
Zadnji meseci leta 1953 so bili kakor priprava na velik spopad med kapitalom in delom. Velike delavske unije zahtevajo na splošno 15 odstotno povišanje mezde. Britanski rudarji, kakih 400 tisoč po številu, zahtevajo povi-šek $1.89 na teden, če se dela pod zemljo. Churchill ima rešiti delikatno notranje politično in gospodarsko nalogo.
Ujetniki v svobodo
PANMUNJOM, 20. januarja— Ponoči se je začelo z vrnitvijo vojnih ujetnikov. Komunisti so sicer protestirali zoper ta sklep poveljstva indijskih straž, vendar ni bilo zaprek ali kakih nasilnih dejanj.
Danes do desetih dopoldne bodo vsi ujetniki puščeni iz taborišč in vrnjeni vojaškim koman-dom.
Amerikanci so preskrbeli potrebna prevozna sredstva, s katerimi bodo šli kitajski vojni ujetniki v pristanišče Inchon, odkoder pa bodo že v soboto nadaljevali pot po morju k Čiang-Kajšeku na Formoso. Severno Korejci se porazdelijo med Južne Korejce.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-53II — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES
(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v, Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ..............................................................$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) .....
For Six Months—(Za šest mesecev)_________
For Three Months—(Za tri mesece) :____________
..$12.00 - 7.00 .. 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"NEW DEAL" EISENHOWERJA
Predsednik Eisenhower, je zanimiva osebnost kadar gre za ameriško delavsko in socialno zakonodajo vobče Znan je izrek Eisenhower j a kot predsednika univerze Columbia; Če hočejo biti Amerikanci socialno zavarovani, naj gredo v zapor, kjer bodo imeli posteljo in streho nad sabo in bo za njih tudi hrana preskrbljena. V tem izrazu s eje Eisenhower izkazal kot absolutni pristaš ideje čiste ameriška "enterprise" torej čistega liberalnega kapitali-
zrcKi.	.v
Združene države so to misel itak gojile do nastopa Franklina Roosevelta, ki je s svojo zakonodajo leta 1935 začel s socialno ameriško notranjo revolucijo. Amerika kot država ni imela več vloge "nočnega čuvaja," marveč je morala poseči globoko v življenje Amerikancev in to kot država!	^ J Si
Predsedniški kandidat Eisenhower je v svoji volilni prop^andi brenkal na strune popolne ameriške gospodar ske svobode. Napadal je "New Deal" Roosevelta in "Fair Deal" Harrya Trumana!
V novi poslanici kongresu je Eisenhower predlagal razširjenje socialnega pokojninskega zavarovanja preko vseh dosedanjih "New in Fair Dealov"! Postal je bolj pa-peški, kakor papež sam!
Njegov načrt k starostnemu pokojninskemu žavorava-nju bo zajel, Če bo sprejet, kakih deset do 12 milijonov Amerikancev, ki niso spadali pod sedanji zakon. Gre za zavarovanje zdravnikov, vseh vrst pravnikov, kmetov in inženirjev, državnih in uradnikov krajevne uprave, prostih poklicev, tudi tistih moči, ki se ukvarjajo kot pomožna sila v gospodinjstvu s snažen jem, pranjem in pospravljanjem. Program je dalekosežen in v enem pogledu naravnost izi-valen, ko gre za republikansko stranko. Zdravniki na primer so ga odklonili že pred tem, češ, da se ne more določiti starostna meja 65 let, ko naj bi zdravnik lahko vršil polno svojo službo, oziroma jo opustil. Sicer pa da imajo zdravniki itak svojo lastno organizacijo, v katero naj se nobena oblast ne vtika. Zveza ameriških zdravnikov, njen slučaj bi se lahko prenesel in uporabil pri drugih zvezah privatnih poklicev, je važen politični faktor v Ameriki. Je zoper obvezno zavarovanje zoper bolezen in je vsaj v tej točki do sedaj še vedno zmagala.
, Pa naj govori nekaj številk, da si lažje predočimc jasno sliko, kako naj izrazito kapitalistična Amerika preide še dalje preko zamisli demokratov kova Roosevelta in Trumana v pravo "dobrodelno državo":
Že do sedaj je zavarovanih 66 milijonov Amerikancev in Amerikank za starostno pokojnino. Po njihovi smrti preide ta pravica na člane družine.
36,200,000 ameriških delavcev je zavarovanih za slučaj brezposelnosti.
21,500,000 ameriške delavne sile ščiti zakon o najnižji mezdi na uro.
20,400,000 ameriških veteranov, torej vojakov iz vojn. kakor tudi članov njih družin je upravičenih, da zahtevajo ugodnosti iz posebnega zakona.
Več kakor poldrug milijon državnih nameščencev ima svoj pokojninski sistem. Skoraj v enakem številu ameriški železničarji.
Zopet gre za milijone in sto tisoče Amerikancev in Amerikank, ki imajo pravico do javnih podpor; gre za dela nesposobne, za otroke potrebne varstva, za slepe, za tiste, ki imajo pravico do podpor v njihovi vzgoji, za tiste, katerim se mora dati brezplačna zdravniška oskrba, za ameriško šolstvo, ki naj za časa šolskega pouka skrbi za hrano učencev in učenk. Ogromen obseg socialnega in raz-rega drugega zavoravanja, ki bije v obraz vsem dosedanjim republikanskim tradicijam v Ameriki!!
Eisenhower hoče zavarovati Amerikance in jih napraviti sigurne "od zibelke do groba." Ali je v program, katerega je predložil, res osebno prepričan, ali pa gre za dobro politično potezo? Nahajamo se v volilnem letu 1954. Eisenhower morda hoče izbiti iz rok volilno parolo demokratov. Ali se je Eisenhower res tudi v svoji notranjosti prelevil iz Savla v apostola Pavla?	L.Č.
h življenja naših ljudi po Ameriki
CECIL, Pa.—V pittsburški Mercy bolnišnici je umrla Johanna Zajc-Povrik, ki je bila pokopana v West Newton, Pa., kjer je grob moža, ki je umrl junija 1951, in sinov Freddy in Joseph. Rojena je bila 8. maja 1878 pri Celju na Štajerskem. Zapušča hčer Mrs. Mary Bouchy, sinove Andrew, Frank, John in Edward, tri vnuke in brata Tony ajc v Perry, Ohio.
AVELLA, Pa.—Dne 20. decembra je umrl v bolnišnici v Pittsburghu poznani društvenik John Debelak, ki je bil član SNPJ in večkrat delegat na konvencijah. Podlegel je zavratni bolezni, ki si jo je nakopal tekoYn dolgih let dela po premogovnikih, po katerih je delal od rane mladosti. Star je bil 68 let. Zapušča sopro-S.N.P.J. Zapušča soprogo, sina, dve sestri.
BARBERTON, O. — Tu je umrl 17. decembra John Cim-perman, ki je dočakal visoko starost 80 let. Doma je bil blizu Iga pri Ljubljani. Bil je član S.N.P.J. Zapušča soprogo, sina hčer in več sorodnikov.
ELY, Minn.—Po devetmesečni bolezni je umrl 11. decembra Anton Huch, star 69 let. V Ameriki od 1910 in je bil član ABZ in KSKJ. Doma je bil iz Gornjega Medvedjega sela, fara Trebnje, kjer zapušča štiri sestre in brata. Tu ne zapušča sorodnikov.
EVELETH, Minn.—Tu je umrl po dolgi bolezni v okrajni bolnišnici Anton Stebla j, p. d. Vidmarjev, samski, doma iz Iške vasi pri Igu. Star je bil 81 let. V Clevelandu zapušča sestro, tu več nečakov in nečakinj, v stari domovini pa brata in sestro.
Pred enim mesecem je pa umrl tu Frank Platnar, p. d. Janezov, tudi doma iz Iške vasi. Bil je član SNPJ in je bil star 60 let. V Ameriki se je nahajal od leta 1912. Zapušča soprogo, tri sinove, pet hčerka, brata in dve sestri, v starem kraju pa več ožjih sorodnikov.
FONTANA, Calif. — Umrl je 20. decembra Anton Cuder, star 75 let. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo, sina in dve hčeri.
LINTON, Ind.—Tu je umrl 19. dec. Peter Dolence, star 77 let, ki je prišel v Ameriko leta 1906. Bil je član SNPJ. Zapušča soprogo Jennie, rojena Jerasa, sinove John, Ralph, Frank in Louis, hčere Albina, Paulina, in Jennie, vnuke in pravnukinjo ter brata, v stari domovini pa sestro.
BENLD, lU.—Štirimesečni bo-lezini je podlegel Joseph Raukar, star 70 let, doma iz sela Črni Lug na Hrvaškem. Bil je član društva št. 356 S.N.P.J., pri kateremu je bil nekaj časa tajnik potem pa zapisnikar. Zapušča soprogo Antonijo, sina, tri hčere in sedem vnukov.
Pri delu v premogovniku se je zadnji mesec poškodoval rojak Rudy Novak, ki je bil odpeljan у bolnišnico.
CHICAGO, 111.—Dne 29. dec. je umrl Martin Abram, član SNPJ, star 71 let. Rojen je bil 1. 1882 v Blanci pri Rajhenburgu na Štajerskem. Zapušča soprogo Mary, sinova Juliusa in Martina ter hčer Mrs. Julia Močnik.
DULUTH, Minn.—Tu je 3. decembra umrla benediktinska sestra Elcanorc Legatt, pionirska bolničarka v St. Marys bolnišnici. Rojena je bila 3. jan. 1881 pri sv. Štefanu v Minn., in je ožja sorodnica župnika pri fari sv. Lovrenca v Newburghu, Rt. Rev. Msgr. John J. Omana. Zlati jubilej redovnega življenja je obhajala 15. avg. 1949. Zapušča med drugimi, sorodniki sestro, Ici je tudi redovnica Sr. Amata v samostanu sv. Skolastike v Chicagu, in nečakinjo benedik-tinko Sr. Agnetta v St. Paul, Minn.
GREENSBURG, Pa.—Po dolgi bolezni je umrl 23. decembra George Stepič^ star 57 let, doma
iz sela Begovac blizu Kotorja. Bil je član SNPJ in HBZ. Zapušča soprogo Mary, hčer Berto, sina Antona, dva brata, tri sestre in več sorodnikov.
CHICAGO, 111.—Tu je umrl na Novega leta dan Ignac (Nace) Razoršek, star 56 let. Doma je bil iz vasi Jemce, fara Kolovrat. V Chicago se je preselil pred 25 leti iz Stauntona, 111. Zapušča očma Frank Jesen-ko in sestro Jennie Teropšič.
ST. LOUIS, Mo.—Dne 30. decembra je umrl Martin Gialusi, ki je bil član SNPJ in nekaj časa tudi blagajnik pri društvu št. 107. Zapušča soprogo Mary, rojena Rošel, dve hčeri in več sorodnikov.
McKINLEY, Minn.—Umrla je tu dne 4. januarja Frances Mesojedec, rojena Zgonc, stara 60 let, doma iz Velikih Lašč, odkoder je prišla v Ameriko pred 42 leti. Bila je članica SNPJ. Zapušča moža, tri sinove, dve hčeri, brata in sestro.
RALPH, Mich.—Tu se je 27, decembra primerila tragična nesreča, v kateri je izgubil svoje življenje 31 let star Leo S. Pau-lic. Na omenjeni dan se je Leo podal s svojim prijateljem na lov na race s čolnom. Po nesreči se je čoln prevrnil in oba lovca sta pri tem utonila. Pokojni je služil v drugi svetovni vojni in tudi za časa vojne na Koreje, in sicer je kot pilot vežbal letalce na ameriških bazah. Za svoje izkušnje v učenju je prejel več vladnih priznanj in odlikovanj. Zapušča tri otroke, starše in druge sorodnike.
JANKO N. ROGELJ;
Prispevek k zgodovini S.N.D. v Clevelandu
"DVOGLAVI" OTROK GRE DOMOV
INDIANAPOLIS, 17. januarja—Družini Cecila Hartleya se je dne 12. decembra porodil otrok, ki je imel dve glavi. Otrok je bil prenesen v bolnico, kjer se je negoval in hranil na umetni način. Zdravniki so čakali, kakšen bo njegov nadaljnji razvoj, Otrok so je razvijal ugodno in nastopil je čas, ko naj gre k staršem Hartley na njihov dom.
Otrok ima dve glavi, dvoje ramen, štiri roke in menda celo tri pljuča. Zdravniki so mnenja, da se bo otrok sedaj na domu staršev razvijal kljub svojim posebnostim, kakor drugi normalni otroci.
UČITELJI ZA EVROPO
WASHINGTON, 18. januarja —Ameriški vojaki z njihovimi družinami, nastanjeni po raznih državah Evropo, imajo za šolsko mladino tudi svoje šole. Ameriška šolska oblast v Evropi javlja, da ji primanjkuje ameriških učiteljev. 775 ameriških učite-teljev bo imelo priliko, da se javijo za poučevanje na ameriških evropskih šolah.
ZGORELA STARA 93 LET
PHILADELPHIA, 19. januarja—Ga. Anna Simonds, stara 93 let, si je po naključju zapalila obleko. Dobila je smrtonosne opekline, katerim je tudi podlegla. Anna Simonds je bila slabega vida in tudi ni slišala dobro, kar je pripomoglo k njeni smrti.
V liimi
Sredi najbolj napetega dejanja na platnu je pričel neki gledalec lesti pod klop in svetiti pod sedeži.
"Kaj se je zgodilo?" se je vznemirila okolica.
"Bonbon pem izgubil," je polglasno pojasnil iskalec.
"In zato tak nemir in mqt-nja," se je zgrozila okolica.
"Veste, bonbona so se prijeli tudi moji zobje," se je oprostil
mož pod klopmi.
*
—	Halo, je tam 21-961?
—	Da. želite?
—	Ali bi mi lahko rezervirali dva sedeža?
—Oprostite, mi sploh nimamo sedežev!
—	Ali, ni tam kiuo Union?
—	Ne. Mestni pogrebni zavod!
(Nadaljevanje)
Dne 15. decembra je bilo sledeče poročilo v listu:
"Konvencija društev, ki so zastopana pri korporaciji Slovenskem narodnem domu, se je se-šla v sredo, 13. decembra v John Grdinetovi dvorani. Bilo je rep-rezentiranih 35 društev in 15 direktorjev. V nenavzočnosti predsednika korporacije, je vodil sejo Josip Kalan, podpredsednik Doma. Posamezni društveni zastopniki so podali svoja poročila, nakar se je šlo na čitanje in izboljšanje pravil. Sprejeto je bilo, da se sedaj sme prodajati delnice samo Slovanom, ne drugim narodnostim. Pričakuje se, da se Slovenci in ostali Slovani v kar največjem številu odzovejo ideji Slovenskega narodnega doma in žrtvujejo z največjimi sredstvi, ki so jim na razpolago, da se Dom čimprej e postavi. V resnici je pričakovati od vsakega Slovenca, da kupi delnico ali drugače pomaga Domu."
V isti številki je tudi sledeče poročilo:
"G. Anton Kuhel, član društva 'Lunder-Adamič,' št. 20 SSPZ je nabral vsoto $9 za Slovenski narodni dom, in sicer $2 v veseli družbi pri Augustu Groboljšku, na društveni seji pa je dobil od rojaka J. Lokarja $5 in od Antona Turšiča $2. Hvala cenjenemu nabiralcu in tako daroval cem.
"John Tomažič, član društvs 'Ribnica,' št. 12 SDZ je nabral na botrinji pri rojaku Frank Ludviku 10. decembra vsoto $5 za Slovenski narodni dom. Vsem darovalcem in nabiralcu prisrč na hvala!"
Poročilo o volitvah drugega
direklorU Poročilo pravi: "Pretečeni petek je konvencija slovenskih društev, ki so inkorporirana v podjetju Slovenskega narodnega doma, izvolila deset direktorjev, in sicer pet za dve leti in pet za eno leto. Pet direktorjev je ostalo za nadaljnjo leto v direk-toriju, ker so bili letos marca meseca izvoljeni za dve leti. No vo izvoljeni direktorji so: Ignac Smuk, Frank Hudovernik, Josip Kalan, Frank Butala, Frank Zo rich, Anton Kuhel, Louis Ora žem. Frank Somrak, Janko N, Rogelj in Frank Bela j.
"Drugi direktorij Slovenskega narodnega doma za leto 1917 je imel sledeče člane:
Dr. Frank J. Kern, presednik Josip Kalan, podpredsednik Frank Hudovernik, tajnik Frank Butala, blagajnik; osta li direktorij: Matt Petrovich Frank Černe, Ignac Smuk, Josip Žele, Frank Belaj, Anton Kuhel, Louis Oražem, Janko N. Rogelj, Frank Somrak, Frank Zo-rich in Louis J. Pire.
Iz prvega direktorija niso več sprejeli nominacije sledeči: Rudolf Perdan, Frances Lausche, Anton M. Kolar, Mike Setnikar, Primož Kogoj, Frank M. Jakšič in Zofka Birk.
Tako je bilo zaključeno delo za leto 1916, ki je bilo leto dela, organiziranja, žrtvovanja in načrtov za sedanji Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. Vogelni kamen je bil položen, smernice so bile krepko začrtane in morala naših ljudi je bila mogočna in zmagovita.
Uresničenje Doma je bilo na vidiku, uresničenje Doma je bilo gotovo, kajti kontraktor Sat-kovič je že dalj časa delal na načrtih za naš sedanji Dom. V ta namen si je ogledal že veliko drugih domov in dvoran, da naš Dom ne bo zaostajal za drugimi naroc. -mi sta t .nii v ,
In tako je zaključeno delo prvega direktorija.
Rezultat vzajeimicga ш Vi6držnega delovanja IVIočiia organizacija deliiičajpjev, direktorjev in bratskili društev
V leto 1917 je stopila organizacija Slovenskega narodnega doma vsa pripravljena in zazr-ta v nove načrte in smernice. Uspehi so bili vidni in stalni, navdušenje za narodno delo je zajemalo širšo množico našega naroda v Clevelandu. Lepo in vzorno življenje je bilo takrat za našega človeka, ko je čutil v sebi tisto sladko zavest, da ustvarja nekaj velikega in veličastnega, ki bo narodu v ponos, a tudi v mičen vzgled celotni ameriški javnosti. Domotožje na domovino onkraj morja je zamrlo, vstajala je porojena domačnost na ameriških tleh.
Ljudje so kupovali svoje hišice ,njih nove domove v naseljeni zemlji. Nastajale so nove dru zine, mladi rod je rastel, družinski krogi so se širili. Vsak je postajal "gospod za sebe," gospodar v svoji hiši. Zato je bila skupna zamisel za skupen narodni dom tako živa in čvrsta ker je prevladovala zavest: "To je naša nova domovina, rodna gruda naših otrok, naša skupna domovina." Rekli so: "Zidamo dom za sebe in za naše otroke."
Prečita jte imenik zastopni kov za prodajo delnic in opek. Možje in žene, ki so hodili od hiše do hiše, govorili in agitirali z vso svojo prepričevalnostjo in vero v novo bodočnost. Berite imena društev, ki so zastavila svoj denar in nabirala denar na mesečnih sejah za nakup novih delnic. Poglejte imenik delničarjev in delničark, okoli pet sto jih je, ki so položili svoj mal dar domu na altar. Poiščite tam svo je ime: uredil sem imena po abe čednem redu, da boste hitro našli, kar iščete. Dosti jih ni več med nami, toda njih delo živi med nami. Lepi so spomini na te ljudi. Zato čitajte:
Zastopniki za prodajo delnic in »liek za Slovenski narodni dom leta 1917:
Frank Černe, Josip Kalan, Rudolf Perdan, Frances Lausche, Josip Konte, Mihael Setnikar, Primož Kogoj, Louis Oražem, Anton Milavec, Al. Če-bular, Ana Hodaly, Frank Hudovernik, Antonija Turk, Matevž Mausar, John Eržen, John Polak, Mary Bogataj, John Gornik, Frank Jerina, Anton Jančar, John Zaletel, John Pekolj, John F. Jadrich, Frances Terbi-žan, John Pirnat, John Roje, Mihael Luknar, Rozi Mayers, Anton Kuhel j. Frank Česen, Josip Pograjc, Josip Terbovec, Frank Zorich, Janko N. Rogelj, Anton Kovačič, Matt Petrovich, Agnes Lunder, Frank Somrak in Josip Mrhar.
Društva, ki so kupila delnice
Slovenskega narodnega doma
Naprej, št. 5 SNPJ, Maccabees, št. 1288 LOTM, Carniola. št. 493 LOTM, Slovenska narodna čitalnica, Danica, št. 11 SDZ, Delavec, št. 51 SDPZ, Edinost, sv. Janez Krstnik št. 37 JSKJ, sv. Jožef, Srca Jezusovega, Lnder-Adamič št. 20 SSPZ, Cle-velandski Slovenci, št. 14 SDZ, Lipa, št. 129" SNPJ, France Prešeren, št. 17 SDZ.
Ribnica, št. 12 SDZ, Slovenski Sokol, Jugoslovanski Sokol, Slovenija, Slovenec, št. 1 SDZ, Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, Slovan, št. 3 SDZ, Složne sestre, št. 120 SSPZ, Slovenske Sokolice, št. 62 SDPZ, Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, Primož Trubar, št. 126 SNPJ, Vodnikov vcnec, št. 147 SNPJ, Jadranska vila, št. 178 SNPJ, Z. M. B., Žužemberk, Sava, št. 87 SSPZ, Triglav, Slovenski socialistični klub, št. 27, Napredni Slovenci, št. 5 SDZ, sv. Barbare, št. 6, Dosluženci, Brooklyn, št.. 135 SNPJ, Sixth City Pleasui e Club in Glas cleve-landskih delavcev, št. 9 SDZ.
Delničarji Slovenskega narodnega doma
Andrej Artelj, Jakob Ambrož, Anton Ambrožič, Martin Avsec, Mike Arh, John Ankerst.
Josip Birk, Zofka Birk, Olga M. Belaj, Frank Belaj, Ferdinand Belaj, Anton Bobek, Josip Bogolin, Anton Budič, Frank Butala, Julija Brezovar, Evsta-hij Brezovar, Uršula Bizovičar, Frank Boje, Hinko Bole, Charles Boitz, Frances Babnik, Mary Babnik, Josip Brus, Anton Baje, Anton Branisel, Edward Brani-sel, Margaret Boldin, Frank Bučar, Frank Budan, Josip Butara, John Breskvar, Josip Bir-tič, Josip Božič, Andrej Bole, Mary Bogataj, Bernad Berlan.
John Centa, Frank Cirk, Louis Cidrič, Mike Cvelbar, Ivana Cankar, Ferdinand Cankar.
Frank černe, Frances Černe, Frank Česen, Jakob čič. Frank Čoš, Alojzija Čebular, Jakob Černilogar, Frank Čepirlo, Frank Čakel, Leopold Čampa, Jošt Čuk.
Mary Debevec, Matija Doli-nar, Josip Drugovič, Andrej Doles, Josip Dobrun, Martin Dol-har, Viktor Drobnič.
John Eržen, Katarina Eržen, Mary Erčul, Louis Eršte.
Frank Fajfar, John Ferlu-ga, Ignac Finžgar, Anton Fink, Louis Fink, Matevž Filipič, John Fifolt, Frank Fritz, John Flaiš-man.
John Godnjavec, Vatro J. Grill, Avgust Groboljšek, Anton Golob, John Gornik, Frank Gornik, Frank Gornik ml., Anton Grdina, John J. Grdina, John Grdina, Matej Gorup, Frank Gabrijel, Anton Garbas, Josip Go-dič, Ana Drganc, John Govže, Urban Grabnar, Mike Gole, Frank Grandovec, John Gabre-nja, Josip Glavan, Anton Go-renc, Josip Glač, Frank Grebene, Matija Glavič John Glavič, Josip Gornik, Frank Glavič, Josip Glavič, Josip Gregorič.
frank Hudovernik, Frances H^idovernik, Avgust Haffupr, Josip Homovec, Jakob Homo-vec, John Hiti, Ana Hodaly, Louis Hubard.
Viktor Intihar.
Frank M. Jakšič, Frank Jerina, Mike Luknar, Frank Je-larčič, Josipina Jereb, Fannie Jerič, Mirni Jerič, Agnes Jerič, Agnes Jerič ml., Karol Jerič, Ernest Jerič, Frank Jerič ml., John FF. FJadrič, Mary Jadrič, Vincent Jurman, Josip Jakšič, Anton Jernejčič, Antonija Jer-šan, John Javornik, James Jančar, John Jančar, John Janežič, Anton Jelenič, John Judnič, Ana Jeršan, Anton Jankovič. Frank Jerman, Frank Jelušič, Jacob Jene.
Dr. Frank J. Kern, Anton M. Kolar, Primož Kogoj, Frank Kovačič, Josip Kalan, Anton Kuhel j, Edvard Kalish, Anton Kaušek, John Kremžar, Agnes Kalan, Irma Kalan, Ciril Kun-stelj, Frank Kunstelj, Mary Kunstelj, Louis Knaus, John Kromar, Ivana Kuhelj, Josip Kuhar, Frank Kuhar, John Križmančič, Valentin Kavčič, Frank Kos, Frank Knific, Jos. Zakrajšek, Louis Kožuh, Geo. Kranjčič, Henry Keržič, Frank Kaušča, Martin Kovačič, Chas. Karlinger, Luka Križmanc, Albert Kolbezen, Louis Klemenčič, Jakob Klemene, Jakob Konjar, Louis Kužnik, John Koparc, Rudolf Krušič, Charles Krašovec, Anton Kolenč, Anton Krašna, John Kadunc, Josip Klanjšček, Frank Knez, Louis Kastelic, Josip Koprivec, Andrej Korenčan, Louis Kovačič, Mike Kuhar, Josip Kastelic, Rudolf Knaus, John Kral, Frank Krašovec, Anton Kalan, Frank Koren.
(Dalje prihodnjič)
m
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SREČANJA V SRCU BOSNE
Brzovlak hiti po novi progi proti Sarajevu. Levo in desno ostajajo nove velike gradnje. Visoko pod nebom se kadi dim iz neštetih tovarn. Zrasle so v zadnjih letih, kot bi bila vsa Bosna 2 njimi posejana, toliko jih je. Vrinile so se v ozke doline s strmimi bregovi, se naselile na obrežjih Save, Bosne, Lašve Vr-basa, Plive in Drine, si poiskale prostor med starimi bosanskimi Vasicami. Skoraj v vsaki vasi je kaj zraslo, če ne tovarna, pa Vsaj novo podjetje ali pa se beli med črnimi lesenimi strehami nov zadružni dom ali šola—za. četek napredka bosanske vasi. Zaman si prizadevaš, da bi ne videl novega, da bi zasledil sa-Dio pristno staro Bosno.
Ko sem se presedel v Lašivi na ozkotirno železnico in imel v žepu karto za kraje globoko v srcu Bosne, sem bil vsaj prepričan, da bom srečal Bosno, ki je novi čas ši ni našel. Proga je tu iz praznine kaj kmalu prišla v strme soteske, ki so se od časa do časa razširile v položne dolinice in v teh so spet vasi, sredi njih pa nove, rdeče strehe. V Vitezu So se mi že prav na postaji predstavili novi svetli stanovanjski bloki, obdani s starimi bosanskimi hišami, kot meni v zasmeh ki sem iskal Bosno brez novega, brez napredka, a to—da povem že takoj v začetku—danes težko najdeš. O tem me je prepričal tudi bosanski kmet, ki je vstopil nekaj postaj pred Travnikom. Otovorjen je bil z velikimi košarami, polnimi sira, jajc in surovega masla. Namenjen je bil v Travnik na trg. S prijaznim možakom sva se kaj hitro zapletla v pogovor. Zvedel sem, da je ta dan prehodil že pet ur, da je lahko prišel do vlaka iz niale vasice v hribih. Radoveden Sem ga povprašal po njegovi vasi, če se tudi v njej pozna že kaj napredka.
"Pozna, pozna," je glasno odgovoril starec tako da sem se zdrznil. Popravil si je visoko ovčarsko kučmo, ki mu je postrani sedela na glavi, in mi z nekim posebnim, dejal bi, malo svečanim glasom, začel pripovedovati :
"Sin moje sestre Mehmed, je bil štiri leta zdoma. Po deželi je gradil tovarne za elektriko. Na spomlad se je vrnil v vas. Rečem Vam, pravi gospod, v čevljih, ne opankah. Zaslužil je precej denarja in ob stari sestrini hiši je Začel graditi novo, svojo. Lesena je, toda ima okna. Pomislite, okna! Vse hiše v vasi so lesene, a svetloba prihaja vanje le skozi ozke špranje med debli podob. Ue linam v stari trdnjavi. Povem Vam, to je bila prava revolucija v vasi. Aktivist, ki je prišel iz Travnika med nas, je dejal, da je Mehmedova hiša "napredek." Toda letos gradimo nov "napredek"—šolo in ne iz lesa, temveč iz kamna in opeke. Visoka bo in 10 oken bo imela.
"Travnik...." je klic sprevodnika zmotil starega Bosanca iz živega pripovedovanja. Nama obema je bilo žal. Možak mi je hotel še marsikaj povedati o svoji vasi, jaz pa sem bil prikrajšan Za živo pripovedovanje, kako da-
nes živi in se razvija tudi najbolj zaostala in od sveta odmaknjena bosanska vasica.
Travnik, staro mesto. Pravijo, da tu najlepše sije sonce v Bosni. V to sem se tudi prepričal. Komaj smo se izvlekli iz doline, po kateri vre Lašva in so strmi bregovi prepleteni z lesenimi ograjami, ozkimi potmi, posuti s turškimi grobovi in malimi vasmi, se nam je zasmejalo sonce, vse dotlej pa je bilo jutro odeto v koprenasto meglo. Travnik se je ves kopal v toplih jesenskih sončnih žarkih. S kolodvora sem lahko videl precejšen del starega mesta: veliko tobačno tovarno, a tudi precej novega. Toda novemu sem se v Travniku šele čudil, ko so v vlak zapregli kar dve lokomotivi in smo odrinili. Malo iz mesta, na položnem hribčku so se na desni strani začeli vrstiti novi moderni stanovanjski bloki. Štel sem jih: pet, deset, dvajset, trideset, širideset.
V Travniku so vstopili novi potniki. Gruča kmetov in kmetic je posedla po klopeh v kotu ku-peja. Silno živahen(fe bil njihov pogovor. Vrtel se je okrog sodišča in nekega gozda. Starega očanca z redkimi, ostrimi brki in z rdečim fesom so vsi klicali "paša." "Paša, ti povej, paša raztolmači!" Ta visok turški plemiški naslov me je presenetil in tudi spravil med zgovorne Bosance.
Vlak sopiha tod počasi navkreber tako, da bi zlahka kora. kal ob njem, zato je tudi vožnja z bosanskimi kmeti trajala precej časa. Dodobra sem se spoznal z njimi, prav posebno pa še s pašo, ki se mi je predstavil za drvarja, pastirja in kmeta De-mir j a. Kmalu sem tudi izvedel, o čem govorijo, a tudi visoko zveneči Demirjev naslov so mi pojasnili.
"Kadila nam je posodil. Stari ferman, ki je od samega sultana dobil stari Demirjev oče, je spet v veljavi. Gozdovi, za katere bijemo že stoletja borbo, so spet naši."
Tako sem od svojih sopotnikov izvedel zanimivo, toda tudi resnično povest, vsaj tako so mi vsi zatrjevali. Stari paša Demir pa se je zaklel v imenu prvega preroka in stoštiriindvajset tisoč svetnikov, da je vse do zadnje besede čista resnica.
Pred več stoletji je v njihovo kasabo pridivjala turška vojska. Iz vasi je v suženjstvo odgnala mnogo otrok, predvsem deklic. Med njimi je bila tudi lepa Lili-jana, hči Demirjevega prapra-starega očeta. Ugrabitev ljubljene hčerke je starca tako prizadela, da je oslepel in od žalosti umrl. Saj dekUca je bila lepa kot pomladanski cvet, zato je tudi prišla v sultanov harem in pozneje postala celo njegova žena. Svoje domače vasi ni pozabila. Pri sultanu je izposlovala ferman in s tem je njena vas dobila velike gozdove na Vlasič planini.
Toda nasilni Mehmed beg iz Travnika je stegnil kaj kmalu svoje grabežljive roke po gozdu. Kdo se bo z njim bodel ? Tako je vrgel stari Demirjev prednik svoj jandžik čez ramo in se leta 1704 bos napotil v Carigrad, da pri samem sultanu izposluje pravico svoje tevabije in svoje vasi. V prestolnem mestu se je uvrstil v špalir pravovernih, ki so dolge ure čakali na sultana, da si pridobijo njegovo milost, ko bo šel na molitev v džamijo. Veliki gospodar "polovice sveta" ga je tudi opazil med množico ob cesti. Prebrisani Bosanec, oblečen v narodno nošo, je držal v eni roki vrv, a v drugi kol, za šal, s katerim si je ovil turban, je vtaknil štiri goreče sveče. Tako je vzbudil pozornost sultana: "Od kod si musafir? Kaj te je privedlo sem?"
"Iz tvojega devleta sem iz Bosne, presvetU pašadik! Tu imaš vrv in tu kol. Izbiraj! Na-bij me na kol, obesi na vrv ali pa dodeli pravico, ki nam jo daje stari Lilijanin ferman."
Ko je sultan, mogočni Ahmed, prebral stari ukaz, je izdal leta 1704 novi ferman, ki je potrdil pravic.e bqsa^sk^ ya^sice, gt^rega Bosanca, prednika Demirja, pa povišal v pašo. Toda Demirjev prednik je bil previden. Zahteval je, da mu vse lepo zapišejo še na njegovo kožo na hrbtu. Tako se je tudi vrnil. V koži na hrbtu je imel vžgan ferman, v šalu za turbanom pa je nosil velik per-gament, ki se je še vse do danes ohranil v vasi ter se svečano in tajno predajal iz roda v rod. Toda pozneje so gozdove odvzeli Ogri in Avstrijci, sedaj pa je gozd spet dobila nazaj vaška skupnost ali zadruga, kot so mi
raztolmačili kmetje. Stari Demir pa še vedno nosi visoko zveneči naslov, ki ga je dal sultan Ahmed njegovemu daljnemu predniku.
Ure in ure bi človek poslušal zanimiva pripovedovanja zgovornih Bosancev, toda kaj, ko se je vlak že začel spuščati s skalnatih sten v dolino. Kmetje so začeli pobirati s polic velike ko šare. Na ргла postaji so izstopili. Stari Demir mi je ob slovesu naročil:
"Če te bo pot nosila še kdaj tod okrog, oglasi se pri nas. Pokazal ti bom ferman! Na poletje pa bo pod streho že tudi nova šola. Zgradili jo bomo z lesom iz gozda, ki smo ga ponovno dobili."
Krepko sem stisnil grobo, od žuljev razrito roko potomcu žene turškega sultana, bAatemu bosanskem kmetu, katerega rod je vse življenje trdo garal, čeprav je nosil visok plemiški naslov.
Gledal sem za potniki, ki so izstopili. Eni so se izgubili v nizko Icavarnico na fildžan črne kave,



WkohM
I
^ THAN EVER BEFORE ^
^_" II	II ^
Jointhe '
MARCH Ж
DiMfsw:
January 2 id 31
' .:■ % 'I'.-■■■'(■ ■-
Društveni koledar
JANUAKJA - 1954
23. januarja, soboto—Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
FEBRUAKJA
14. februarja, nedelja—Koncert pevskega zbora Slovan v SND, St. Clair Ave.
APRILA
4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
N(» ttuiri cier .stands so Simi^ht ,L{s^wlH'n he Stool« he/|» a hoy"
, 50th ANNIVEKSAKY BIGBRCiTMER :^IQYEIV(EN1
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S 4 trgovine
•».-	.	E
ROCK BOTTOM PRICE SALE! BRIGHT "CHROMATONE"
Anodlzirana POSODA IZ ALUMINIJA
•	Trajno! Se ne okrši, olupi, obledi	. (A) 12-unč	A za ^ 00
...	..... J v	kozarci ..............O «'
•	Varno proti alkoholu, madežev prosto!	o i -	^ лл
/	r	(g) 2-kv. vre z pregrajo . . (t 00
•	Izvrstno ukrojeno in izdelano!	za led.....................
(C) Posoda za led, v	^ 00
Krasna posoda iz aluminija v barvi, ki sc	obliki jabolke...............
sklada in nudi vaši zabavi prijetnost... na-	irsiCiO jj ^ , , _
pravi vašo pijačo bolj okusno ... in vse to po	o podlog v o barvan m
novi nizki ceni, ki je primerna budžetu. Fla-	, . , pjso slikane........ wL"
mingo kot krom finiš je varen proti madežem,	_ , ' . .........
sc ne razbije, in nima nikakršnega okusa...	bilent Durler z lesemnn Л
in barve so stalne.	ročajem . A'
Naročil^ po telefonu CHerry 1-3820	(F) Velik pladenj, 141/4"	9 49
za $2.00 ali več	v premeru ... ni slikan........6'
BAILEY'S Pritličje in v vseh podružnica)!
drugi so zajahali svoje osličke ter jih pognali skozi množico v hrib. Precej potnikov se je zbralo okrog novega, prav modernega avtobusa. Na streho so naložili svoje košare in usnjene mehove. Avtobus je odrinil in z glasnim trobljenjem preganjal s ceste karavane trmastih osličkov. Številne potnike je odpeljal v njihove vasice med gorami, v srcu Bosne.
Boris Kuhar.
Ferman—sultanov ukaz, kadi j a—muslimanski sodnik, kasa-ba—manjša vasica, jandžik— usnjena torba, tovabija—družina, musafir—gost, devlet—drža. va, gildžan—skodelica za turško kavo.
(Po "Slomiskem poroSevalcu")
Oglašajte V « • « Enakopravnosti
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
^ čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ame riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št, 4.4 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
m
Pri moških oblekah pa se začenja v E\Topi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je
36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
♦
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje, i kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje.
♦
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
#
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
MANDELJVOVA
44

RAZPRODAJA CEVUEV
Cene na vsemu obuvalu so bile znižane za to razprodajo Sedaj je VAŠA prilika, da se okoristite teh dobrih nakupov
po tako nizkih cenah
ZALOGA
OTROŠKIH
COP AT
Iz sukiiu ill podložene z volno. Nekoliko zaprašene. Vredne $2.98
47c
ZALOGA
OTROŠKIH
ČEVLJEV,
lakuKli ali usnjeni, s pasovi ali oxford stil.
v vseh merah. . Vrednosti do $5.00.
$2.87
ZALOGA
ŽENSKIH ARCH SUPPORT
ČEVLJEV,
Pnnips, Straps ali Oxfords. Vredni $9.95. ISa raziirodaji
ZALOGA
ŽENSKIH HIŠNIH
COPAT
V VSEH STILIH. Vredne $3.98; nu razprodaji
87c
ZALOGA
ŽENSKIH BOLJŠIH
ČEVLJEV
v vseh stilih. Lakusti ali usnjeni. Rjavi. S pasovi, l>ump8 ali oxfords. Vredni $7.95,
99c
$4.77
ZALOGA
DEKLIŠKIH
LOAFERS
TRPEŽNEGA IZDELKA.
Vrednosti do $4.98. Na razprodaji
$2.87
ZALOGA
MOŠKIH HIŠNIH
COPAT
Reg. $1.50 Cena na razprodaji
87c
ZALOGA
MOŠKIH PRAZNIČNIH
OXFORDS
SAMO RJAVE BARVE. Vredni $7.95.
$4.87
ZALOGA
MOŠKIH DELOVNIH
ČEVLJEV,
Oxfords ali visokih čevljev. Trpežnega izdelka.
$4ш47
TISKOVINE
Enakopravnosti
IZDELANE V TISKARNI SO LIČNE iN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo druš+vom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AYE.
♦
t
i
♦
г ф
t ,♦
STRAN i "
ENAKOPRAVNOST
11111«1111И1111«1111»|11|И|11|И|111М|11|«|11И||||»|||1В11|11111И1111М1111«1111И111«111т11ГИ11ЧИ1111И1111И11||И1иш.ммиши.
[|||1в1||1в1||1а1||1в1|||в1||ш1и1а1||1а1||п1||1а|||1а1|1ш1||1а1|||(|||1а||||ш|||1а1п1вЈ||ш1|||а1|||||||||а1|||а||||а||||а[|Г
Ш AVGUST ŠENOA:
BIB
ш
Dio
genes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
=t=IIBII|l»llll»llll«llll»llll«llll»llll»llll«llll«llll»HIWIII!
К>=1ш1||ш1||1а1||!в1>|1а1||ш1||1а1||1а1нш1||1а1|1ш1м1а1|!]
(Nadaljevanje)
"Razumete to logično zvezo,
gospa grofica?"
"Neumne bajke! Kdo le misli na namestništvo!"
"Klefeld."
"Pa ima tukaj kako oporo?"
"Ima."
"Kakšno?"
"Kaptol, baronico Julijano Sermage in vse njene pristaše zaradi krvnega maščevanja proti Rauchu, zdaj pa kani osvojiti še močnejšo oporo."
"Katero?"
Najšić je utihnil in prodirno pogledal grofico kakor trgovec, ki misli na ceno prodanega blaga
"Katero? Povejte. Zakaj molčite? Razumem. Kesate se. Preveč ste mi zaupali—brez poroštva, brez razloga. Kajne?" Grofica je snela s prsta dragoceni, žlahtni kamen, ga stisnila pro-tonotarju v roke in nadaljevala; "Sprejmite ta spominček. Veliko je vreden, verjemite. Veste, take stvari se darujejo samo prijateljem, prijatelju je treba pomagati; vi ste dozoreli za čast 'banskega prisednika, stric mojega moža je ban in tu je moja roka za večno prijateljstvo."
Najšič je bil nekako v zadregi, vendar si je hitro nataknil prstan in poljubil grofici roko.
"Klefeld je dobil pri nas domovinsko pravico, zdaj pa išče sorodstva z važno in premožno hrvaško družino."
"S katero?"
"Svojo edinko skuša obesiti mlademu bogatašu Belizarju Pa-kicu."
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
4 FLAT BUILDING with 2 furnished apartments, hot water heat. Combination storm windows and screens. Modern interior.
Phone GUnderson 4-0711
5000 Block on Maypole — 6 ROOM BRICK BUNGALOW — Gas heat; cabinet kitchen; wall to wall carpeting; Venetian blinds; 2 car brick garage. By private owner for quick sale. Price only $15,500.
Austin 7-6552
2 FLATS — 6 rooms each. Corner brick building. Full attic and basement with plastered ceiling. Enclosed rear porches. 2 car brick garage. Hot water heat. Other choice property available. Call Bishop 7-2900 or Yards 7-7670.
DOMESTIC FEMALE
Dependable GIRL-WOMAN — Ex-perienced child care for working mother. Assist with light housework. Stay. Own room and bath. References required. Business hours: TAlcott 3-1224
Evenings; TAlcott 3-8046
WANTED TO RENT
POSSESSION AS SOON AS POSSIBLE of 5-6 room unfurnished apartment for substantial young couple with lovely children, 1 and 3. Must be desirable north-side area. Will meet moderately priced rental. Kindly call
LOngbeach 1-3720
FEMALE riELP WANTED
IZURJENA KUHARICA dobi dobro službo v restavraciji.
Pokličite WHitehall 4-8152
■iiii»iiiiaiiiiBiiii»iiii»iiiwiiii«iiii»iiii«mi»iiii4iii»niii ■1!|1в1||1а1||1а1||1а1||1а1||1в1||1а1||1в1||1а1||1ш1|1ш1|1ш1|Ш
Grofica je skočila pokonci:
"Tistemu lepemu stotniku v polku mojega moža? To ni mogoče."
"Pa vendar je. Sicer bi moralo ostati skrivnost, toda Klefel-dova žena je čvekalo, rada se hvali."
"To se ne sme zgoditi! Treba je preprečiti—odložiti."
"Zadeva je že ustavljena. Mladi Pakić je v dvoboju ubil stotnika Bergena. Prišel bo pred vojaško sodišče, toda vse kaže, da
"Toda jaz bom stotnika uniči-ga bo Klefeld rešil."
la! Pisala bom banu."
"S tem bi prebudili dremajo-čega leva, ki bi nam lahko silno škodoval."
"Koga?"
"Antona Jakoviča."
"Ta čudak da je nevaren?"
"Jaz dobro vem, da je Janko-vić ognjenik, ki ga pokriva sneg. Mladeniča rešite vi, privabite ga."
Grofica je sedla, povesila glavo in premišljevala.
"Dobro! Premislila bom. Čuj-te, Najšič, vi ste torej naš?"
"Vaš," je odgovoril Najšič čez trenutek.
"Z dušo in s telesom, grofica."
"Na cesarskem dvoru se bojujeta dve stranki. Pripravlja se marsikaj. Nemci nas hočejo oropati naših pravic, naših privilegijev, to je nas Madžare in vas Hrvate. A to se ne sme zgoditi, mi ne smemo izgubiti oblasti, sicer je vse propalo. Pri vas Hrvatih so izkopali prve pod-kope, da poženo v zrak vaše in naše pravice. Vi ste slabši. Opri-mite se na nas, ki smo močni. Složni moramo zmagati."
"Da," je pokimal Najšič. "Kaj pa ban?"
"Zdi se, da dela vse po volji nemške stranke. Ampak to je samo pesek v oči. On je Madžar in nikdar ne bo pozabil svojega rodu. Kar podnevi javno gradi, to ponoči tajno podira. Ampak," se je zdrznila grofica, "prisezite, d^, boste molčali, o čemer ste pravkar slišali."
"Prisežem!" je resno potrdil Najšič.
"Bien!" je rekla grofica, "šli boste na požungki sabor. Dala vam bom pismo za bana. Vi poznate vojaštvo in vodje?"
"In v čigavi vojski je škof Klobušicki?" je zvito vprašal Najšič.
Grofica ga je pogIeda,Ia.
"Zakaj vprašate?"
"Zagrebški škof je navsezadnje važna oseba."
"Vsekakor."
Chicago, Ш.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — Ideal Loop location. Street entrance. 24 hour business, completely equipped. Haliwell Dryers, $400 cash register. Beautiful modem shop Good for husband and wife. Help may be retained. 5 operator shop Cash or terms can be arranged.
LAfayette 3-7918—Owner
TAERN — 2312 Chicago Ave Sacrifice because of illness. Less than cost; selling at $3,500. Own juke box, bowling machine. Long lease.
EUclid 3-1049, Mrs. DePew
BARBER SHOP — Excellent business and home. Tile kitchen, bath, recreation room, gas heat, large lot. Selling due to illness.
Call Villa Park 9573 R
Good Opportunity — BEAUTY SALON — Good location near Stony Island. Established 23 years. Good clientele. Excellent condition with complete equipment. Selling, retiring.
__HYde Park 3-1003
"Škof je samostojen. Ima posebna načela. Ne na levo, ne na desno."
"Toda Madžar je!"
"Res, toda njegova desna roka je Baltazar KrCelič, bister, slavohlepen in omahljiv človek."
"Vaša opazka je dobra. Zapomnil si jo bom."
"Jaz mislim: Promoveatur, ut amoveatur."
(Povišaj, da lahko odstraniš.)
"Optime dixit dominatio ve. str a," (Izvrstno ste povedali, milosti jiva.) je potrdila grofica.
"Kdo je v kaptolu mehak, zelo mehak?"
"Bosanski škof Frano Tausi."
"Ah, moj prijatelj Tausi. Povejte mi, Najšič, je Jankovič bogat?"
"Zelo bogat."
"Slavohlepen?"
"Prav nič."
"Nečimern?"
"Niti malo."
"Pameten?"
"Izredno."
"Ljubi ženske?"
"Nisem opazil."
"Kaj je več: Madžar ali Nemec?"
"Malo Hrvat, malo Francoz."
Grofica je nestrpno udarila z nogo:
"Tak povejte mi, ali ima vsaj kaj koruze in pšenice na prodaj?"
"Polne kašče."
"Dobro, Najšič. Jutri pridite po pismo za bana. Ce bo kaj novic, mi sporočite."
Grofica in protonotar sta vstala.
"Klanjam se vaši milosti," se je priklonil Najšič.
"Adieu, mon cher!" mu je grofica ponudila ro'ko za poljub "Adieu!"
Ko je zaarani politik odšel iz sobe, je na grofičinem obrazu zasijal piker posmeh. Tiho je zaše-petala skozi zobke:
"To so Hrvatje poceni! Ha, ha! Da vidim, po čem bo stotnik Belizar! Če ni predrag, ga bom obdržala zase."
7
Belizar, ta ognjeviti mladenič, bister in živahen, je sedel v svojem stanovanju še zmerom pod Damokljevim mečem vojaškega sodišča. Tolažbo gospoda Janiko-viča je sprejemal s sladogren-kim nasmehom, toda oči so mu zaplamenele, ko mu je vsak dan kapucin pater Ambrozij prinesel lep šopek rož, povezan z rdečim t rakcem. Modri menih se je vsakokrat globo'ko priklonil, da mu je dolga brada čudno zaplesala, se precej zvito nasmehnil, nemara sluteč, da je nekak "ljubezenski sel" v rjavi halji, in z izredno mičnostjo izročil šopek. Ni pa ni hotel povedati ime osebe, ki mlademu jetniku pošilja dan za dnem taiko lepih cvetlic. Na vsak stotnikov cekin je v odgovor samo skomiznil z ramo. "Ženska je, mlada in lepa, toda kako ji je ime, ne vem. Pri maši mi izroči šopek in vsakokrat plača mašo za vašo rešitev!"
"Takrat so se godile s Hrvaško čudne stvari. Čuden je bil tudi čas. Na hrvaških tleh sta se borili dve nasprotni sili, dva sistema, dva velikana, ki sta se bila vgnezdila na tej žemljici in jo v borbi teptala, ne da bi pazila na ostanke uboge, raztrgane kraljevine. Ta dva velikana sta se imenovala Požun in Du. naj. Bilo je oblačno, kalno, kakor v blatni luži, življenje nestanovitno, bodočnost neznana. Vsi so slutili velik preokret. Kakor da je prišla kuga na ljudi. Potomci starih družin so dan za dnem spreminjali svoje mnenje, kakor sta kazala upanje in korist. Up je bil velik, uspeh dvomljiv, toda malokdo se je vprašal prav v srcu, čigav bo uspeh. Mnogi so upali, a ne na skupno blaginjo, temveč na osebni dobiček. Sabor je bil igrača mogočnikov, visoke službe cilj za la/komne oči, osebna vrlina in sposobnost nepotrebne lastnosti, a staro hrvaško poštenje puhla tradicija prijateljstva; sorodstvo je bilo najboljša pot do zemskega raja. Malokoga je grizla vest. Kraljevina je bila načeta, načete pa
tudi njene pravice. Krilatica "Sila Boga ne moli" se je zdela slednjemu povsem naravna in zato so mogočneži ali kakor so jim takrat rekli, "bogovi Hrvaške," spešili, da odneso na tržišče še zadnje, ostanke domačih pravic in si z dobičkom napolnijo žepe; in tako se je lagalo, ovajalo, obrekovalo, jedlo, grizlo, plelo in mlelo doma in na dvoru, pri vojnem svetu in banu, vse v večjo čast in večjo slast. Ponekod je še odjeknil obupani, ironični smeh hrvaške duše, pa je hitro utihnil v hrupu čarov-niškćga plesa, kjer so se domači volkovi spopadali za ostanke klavrne Kraljevine. S svojo lakoto in žejo pa sta se na Hrvaškem posebno odlikovala dva ugledna moža: Adam Najšič, protonotar, in Ivan Bužan, blagajnik kraljevine in prisednik banskega sodišča, človeka kaj različnih značajev. Najšič je bil odvetnik, zvit, prebrisan in zgovoren, Bužan pa nasilen, nagel in brezobziren. Pa vendar sta se pobratila; oba sta imela oči uprte v isti cilj—v blagajno Hr-
vaške kraljevine, ki je hranila dovolj denarja za njune špekulacije. Zdaj' divjata v opoziciji kot leva, zdaj sta pasje ponižna sužnja, plazita pa se kot "nobile par fratrum" (dva dična bratca) skozi vse mogoče spremembe in spletke. Ta dva 'bogova' bi gotovo postala tudi paše, da so prišli Turki na Hrvaško.
Tako je bilo stanje, ko je gospod Najšič potoval s pismom lepe Terezije na požunski sabor, kjer bodo odločali o važnih zadevah glede Hrvaške. Priporočilo grofice Terezije je obrodilo dober sad. V kratkem je Najšič postal desna roka bana Karla Ba. čana. O zmagi je pisal prijatelju Bužanu:
(Dalje prihodnjič)
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
PrTOTxetna popravila na Tseb
Trst radio aparatov Tubes. Radios, Rec. Players
Vm delo Jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028
Išče se
OSKRBNIKA
Z Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave.
Kdor se zanima, naj se pismeno ali osebno prijavi tajniku Ray Sternot
10713 Prince Ave.,	tel. DI 1-5464
Cleveland 5, Ohio
v BLAG 5РОМШ
ob prvi obletnici smrti prelj ubij enega soproga, očeta in starega očeta
FRANK CELIGOY
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči
dne 20. januarja 1953.
Mož moj preljubi, kje si zdaj Ti?
sama dobrota bil si Ti.
Oče zlati, kje si zdaj Ti,
v grobu zdaj tesnem Ti truplo trohni,
a duša se v raju pri Bogu veseli.
Žaljuoči oslali;
JENNIE, soproga FRANK, sin
ANNA KARUN in FRANCES ERŽEN, hči zela, sinaha in vnuki«
seslra in bratje
Cleveland, Ohio, dne 20. januarja 1954







№
ттши^

NATIONAL PRESS BUILDING WASHINGTON, D. C ,
By Ann* Good*
Do you kftow how many rewards there are for reducing? A lighter step, clearer complexion, brighter eyes and steadier nerves, to mention a few. To collect these rewards, go easy on starchy foods and fill in with salads, fresh fruits
and vegetables.
★ ★ ★
Here's a suggestion for a fine winter salad. Arrange sliced beets, hard-cooked eggs and onion attractively on crisp lettuce. Combine % cup French dressing and % cup real mayonnaise for a perfect accompaniment.
★ ★ ★.
For the lunch box crowd, give that old favorite, the tuna fish sandwich, a new look—make tuna boats. First, split and spread sides of frankfurter rolls with sandwich spred; fill with drained, flaked tuna. Add crisp celery, cookies, a tangerine—and you have a deluxe lunch box!
★ ★ ★
Did holiday entertaining leave spots on your rugs? If so,.here's a hint or two for proper home cleaning: Powder cleaners, rubbed, into the rug and then removed with a vacuum cleaner, are best for all except cotton. Ammonia and alkalis should not be used. Solvents should be avoided (except for i&eaae staSas) as tbegr leave rings.
national press building ^ashington, d. c.
* By Ann* Good*
Unexpected guests will never pose a problem if there's canned chicken and asparagus on tho emergency shelf. Cream chicken, using chicken broth and milk for the sauce. For a deluxe dish. Mend V4 cup real mayonnaise into the
sauce and add diced pimiento. I ★ ★ ★
Pastels take on importance atf this time of year. You can bring; your wardrobe up to date by tint-; ing your white wool jersey and' nylon blouses, which are often yel-1 lowish by aow. With all-purpose 1 dye, make a lukewarm dye bath of j your favorite pastel color. For j sure success, follow directions on the box.	- _ I
yip ^ lAr
An adequate Intake of vitamin Ci I found in citrus fruits, will help your family ward off winter colds. Here's a healthful orange dessert: Combine % cup sugar with I4 cup flour, Уз cup quick oats and 2 tbs. margarine. Sprinkle over У2 inch thick orange slices. Broil under moderate flame until crumbs are
brown. Umm! Delicious. ------
* * *
There will be a brighter look around your house if you clean your electric bulbs. And gilt picture and mirror frames shine when rubbed with a vinegar-dampened cloth./
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (liles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Dva pogrebna xavoda
Za
zanesljivo i24cuseno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE polcličii*
ApRDINAti^SONS mineral Directors
W Em*«2«9>T.
uoin the
GROUND OBSERVER CORPS
CALL CIVIL DEFENSE
TEKOM ČASA,
ka se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik iz-vi*šil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ZUPMK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 Njegov naslov Je vogal East 62nd Stieet; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN
TELLER POSITION OPEN
Experienced or will train for
full time work.
Pleasant working conditions.
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670
DELO DOBIJO ŽENSKE
Išče se dekle,
ki bo graduiralo iz High šole, da bi se izurila za splošno pisarniško delo. Izkušnja ni potrebna. Pokličite JOHN E. LOKAR, RE 1-5515 ali se zglasite osebno pri
L & M TOBACCO & CANDY CO. 784 E. 185 St.
HIŠE NAPRODAJ
Zamenja se hiŠo
Lepa hiša Colonial tipa, s 6 sobami. Preproge; zimska okna in mreže, gorkota na plin, za-grajen jard; garaža in dovoz. Lahko takoj prevzamete.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St., KE 1-5030
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri« na razpolago Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL.. v trgovini! Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
VABILO NA
DELNIČARSKO SEJO
AMERICAN JUGOSLAV CENTER
katera se vrši
dne 24. januarja 1954,
od 2. uri popoldan
V A. J. C. dvorani, 20713 Recher Ave.,
Euclid, Ohio
VSI DELNIČARJI SO ULJUDNO VABLJENI, DA SE TE SEJE UDELEŽIJO V POLNEM ŠTEVILU. TO NAJ SE SMATRA ZA URADNI POZIV. Za direktorij A. J. C. ___ANDREW OGRIN, tajnik.