Skrbite za semena! Pridelovanje semena ie vestna zadeva in z njo M se morali pečati le pošteni, zanesljivi ljndje, ki kaj dajo na Cast in dobro ime. Poraisliti moramo seda] namreč, da bo poman.ikan.je za semena vedno veiie in da je naravnost strašno, kaj zahtevajo za nekatera semena. 1 kg kolerabinega semena stane okroglih 900 K, 1 kg semena od ma.?orana pa kar oc'ia 5000 K! Umevno ,?e, da bodo te pregrešne cene iTi mrzlično povpraševanje po blagu zajieljale brezvestne pridelovalce, prekupce in dobavitel.e. tia. bodo skušali spraviti v promet kolikor mogoče v«liko blaga ne glede na njegovo kakovost. Tako se bo sploSuemu pomanjkanju zelenjadnih semen pridružila druga še vefija nevarnost, da bomo morali za drag denar kupovati ni6 vredno blago. Ker šmo ravno v sredi poletja, ko i« pridelovauie semena na višku, ne bo napačno, ako tokrat opozorim pridelovaloe na nekatera temelSi>a načelai, ki jih mofa upoštevati vsakdo, ako lioče veljati za solidnega Sloveka. Kdor prideluje kakoršnokoli seme za prodaj, naj ravna tako, kakor bi ga prideloval za svojo porabo. Kakor mu ni vseeno, ka) seje na svojem vrtu in pol.}u, tako mu ne sme biti v&eeno, ka,i bi prtdal kot dobro zanesljivo blago. Veekra-t sem že cmenil, da je nesramna sleparija, vectoma oddajati malomaiiio, brez izbire pridelano, slabo očiščeno bliigo brez pravih imen. S tem se oslei>ari kupeo za denar in ukrade se mu takorekoč pridelek, ki bi ga imel, ko bi bil dobil dobro seme. Brez vestne izbire semenskih rastlin ni dobroga, polnovrednega semena. Lq skrbno odbrana, dobro razvita semenska raistlina, ki ima vse dobre largtnOJsti dotiČneg.a plemena in vrste, nam more obroditi seme, za katerefga lahko jamčimo, Kakoršna setev, tafca žetev. Seme mora na rastlini pravilno do¦oreti. Sem«nsko zrno na.i bo primerno debelo, klei;o, z napeto kožo in prave barve. Ako jrospravimo st1menske rajstline, ko je komaj polovica semena zrel , druga polovica pa Še mlečna ali oelo nerazvita, in potem vse skupaj omlatimo. dobimo na ta način kuj sJabo blago. Vesten pridelovalec bo zrelo seme, ki ie v nevarnosti, da se na raatlini qspe ali da ga ptiči poiobliejo, potmaJ najprej, kar pa Se ni zrelo, bc'd« pustil. da poz»ri na rastlini. Sem© spravljamo samo V lepem vremenu, Kator n« kaže, 'da bi želi Žito ali izkapavali kromitir->: dežju. tak« tu9i ne bi bilo umestno spravljati mokro seme, ker se ;.ozne:e, ko j»> ve6 rastlin skupaj, težje posuši neg« na pretstem. kjep stoji vsaka rasdliria sa¦a aa»e. V mokrem vremenu spravlj-eno seme se kaj rado sijridi, zlasti, ak» ga pra\^ i revidno in zanesIjiv« ne presrtašim«. Zrele. j.ožete semenake r,:stlfne »ora;o v suhem, zradnem prtstoru i:»zoreti, prav kaKor pozori žito v kozoloih ali v kopicah na njivi. A tw je treba paziti. da se požete rastline ne nakuuiči;o preveč na debel«. V t«ra slučaju bi seme lahko trpolo reliko škodo. Popolnoma suho seme se i otem »inlati aij pa •mane in prečisti. V tem oziru naši pridelovftlci niso kaj posebn« natančni. Navadno pustijo vs« skupaj . rrnje in pleve, da je veS blaga in vefe teže. A to m pošteno! Seme je treba s primeniiaii rešeti presejati. da ostane samo čisto, ideno zrnje. Kdor ga ima več,e mnnžine, ga lahko ve.ia kakor žito ali očisti na •Mstilniku. Tudi navadrie kodunje so za fiislenje ,seinena prav pripravn-e, Kdor jih zna rabitL Popolnorna suho seme snravirod v take posode, ki ga varu- i«jO pred zrakom, kej- se j» dognalo, da tafca najbaHotdrži svojo kaljivost. Močni zafx)ji, &krin.;o, kinrinaste pušic« in druge tak« posode, ki sei dobro tcapro, in ki naj< stoje v suhem prostoru v podstrešju, so seveda bol^Se nego vreče. ¦Na ^ako posodo, kjer je spravljeno serne, ic <reba zapisati pravo ime dotiSne rastline. Razumen in pošten pridelovaleo bo proda]al vedno le pravo seme, povedal lxi namreč po pravici vrsto ali sorio, od kafere je (totično seme. KonCno še opazko naSim trgovcem s senienu 'Jiko hočemo, da se bo pridelovanje semen pri nas razviialo na solidni podlagi, je pred ysem trebn, 3a je (udi irgovec do skra nosti soliden in vesten in cla podpira samo solidnn in poštene pridelovalce ter se odloSno unre vsaki slepariii. Semenske trgovine bi mnrtJe imeti vse ovo;e stalnfi pridelovaloe. hakupovalce in dobavitelje vedno v strogem nadzorstvu. Vsafeo sem©, ki bi ga nameravale prevzeti od tega oii onega prochicenta ali dobavitelja, bi morale prej o^eskusiti in izločiti iz trgovine vse nerabljivo bla<tp Zato bi bilo tudi zelo potrebno, da bi imela vsaica ve5.;a semenska trgovina primerno semensko presknševalšče. ali ;a naj bi se ustanovila oosebna deželna koatroliia postaja za preizkušnjo semena, skozi katero bi morali iti vse seme, preden bi prišlo v i romet.