254
Kmetijska družba kranjska.
Kranjska kmetijska družba, ki se je zlasti v zadnjih desetih letih jako lepo razvila, je za našo deželo pravi blagoslov. V politične boje se družba ni nikdar vtikala. Stala je vedno nad strankami in njena najpopolnejša politična nepristranost je prvi pogoj uspešnemu in plodo-nosnemu delovanju. Tega pogoja se mora tudi v prihodnje držati, družba mora tudi v prihodnje ostati nad strankami in zunaj vseh političnih bojev.
Ker smatramo to za neizogibno potrebo, zato iz-kreno obžalujemo, da se je pri zadnjem občnem zboru poskusilo, zanesti politiko v družbo in da je zaradi tega nastal sedaj ljut prepir. V ta prepir se ne bodemo vtikali, ker prepirov ne ljubimo. Tudi ne bodemo zavračali osebnih zasramovanj na družbenega predsednika ces. svetnika Murnika in na druge gospode, apelujemo pa na vse rodoljubne može, naj pripadajo k a to-liško-narodni ali napredno-narodni stranki, naj   na  noben  način   ne dovolijo,   da  bi se v
kmetijsko družbo zanesel razpor, in naj se zjedinijo    na   to,   da   ohranijo   neodvisnost
družbeodvseh političnih strank inpolitičnih bojev, zakaj-le tako je mogoče, da bode družba s tistim uspehom, kakor doslej nadaljevala svoje delovanje na korist kranjskemu kmetijstvu. Hvala Bogu, da je ravno v kmetijski družbi zbranih toliko razumnih, samostojnih in rodoljubnih mož duhovskega in posvetnega stanu, da smemo upati, da sedanji boj družbi ne bo škodoval.
V naslednjh vrstah naj podamo kratko poročilo o občnem zboru, ki se je vršil v četrtek dne 13. julija v ^Katoliškem domuu in kateri je postal tako hrupen, da se volitev odbora ni mogla izvršiti ter je bil predsednik primoran ga prezgodnje zaključiti.
Ob devetih otvoril je društveni predsednik gospod cesarski svetnik Murnik zborovanje. Pozdravil je najprej vladnega zastopnika gospoda okrajnega glavarja drja. pl. Crona, deželnega glavarja pl. Detelo in ljubljanskega župana Hribarja, zahvaljujoč se zlasti c. kr- vladi in deželnemu zastopstvu za krepko in izdatno podporo, katero
sta tudi v pretečenem letu naklonila kmetijski družbi in posredno kranjskemu kmetijstvu sploh. Gospod predsednik spominjal se je nadalje cesarjevega petdesetletnega vladarskega jubileja in bridke izgube, ki je vsled tragične smrti preblage cesarice Elizabete zadela dinastiji verno vdane avstrijske narcde; spominjal se je tudi naprav, katere je družba oživotvorila povodom cesarjevega jubileja: kmetijske gospodinjske šole, kmetijsko kemičnega preskuševališča in jubilejnega zaklada za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Končal je svoj ogovor s trikratnim klicem: Bog živi in ohrani cesarja Franca Jožefa I! Vsi navzoči so se temu klicu navdušeno odzvali
Ko so se vladni zastopnik, deželni glavar in župan ljubljanski zahvajili za prijazen pozdrav, poročal je društveni ravnatalj, gospid Gustav Pire, o delovanju glavnega odbora v pretečenem letu. Žal, da nam prostor ne dopušča, da bi se obširneje bavili s tem zanimivim poročilom; le najvažneje momente hočemo tukaj navesti. Družbi pristopilo je lansko leto 673 novih pravih členov, tako da ima sedaj čez 4500 členov. Vseh podružnic je sedaj ravno sto. Gospod ravnatelj naglašal je z zadovoljstvom, da so podružnice, ki se nahajajo po vsi deželi, družbi glavna moč. Ker so urejene tako, kakor zahtevajo razmere, lahko zelo pospešujejo družbine namene. Kranjska kmetijska družba je jedina v Avstriji, ki za svojo upravo ne porablja letnine členov, temveč jo večinoma prepusti podružnicam za njih potrebe. S temi prispevki potem z državnimi in deželnimi podporami lahko uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati do malega s samimi kmetskimi posestniki.
Govornik je omenjal nadalje društvenih zavodov in podjetij. Podkovska šola imela je lani 12 učeneov, ki so vsi zadostili zahtevam tar naredili tudi izpit iz ogledovanja mesa in živine. Iz družbene drevesnice oddalo se je členom lansko leto čez 15 000 visokodebelnik drevesec in 1000 pritlikavcev. Kmetovalci so se tako zavzeli za sadjarstvo, da se je komaj polovica naročil mogla izvršiti navzlic temu, da imajo podružnice svoje drevesnice. Vsled tega je glavni odbor vzel v zakup še šest oralov sveta na Kodelijevem. Družbena drevesnica je sedaj največja med vsemi drevesnicami v Avstriji, vzdržavnimi iz javnih sredstev in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo. Jako lep vspeh dosegel se je tudi v kmetijski gospo-dinski šoli, v kmetijskokemičnem preskuševalisču in v vzornem dvorcu na Viču. Družbeno glasilo »Kmetovalec" ima sedaj že čez 5000 naročnikov.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje našega kmetijstva o obče ter posameznih kulturnih vrst posebej, je omenjal poročevalec zlasti kmetijsko rastlinstvo, katero je odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja. Potem velik je bil vspeh pri uvažanju in porabi umetnih gnojil; leta 1898. se jih je porabilo 150 vagonov. Za vinščake naročala se je po znižani ceni modra galica in trtne škropilnice. Živinorejcem oddalo se je 28 čistokrvnih bikov plemen jako v
255
za polovico kupne cene. Sličnim načine m pospeševala je družba tudi ovčarstvo in svinjerejo. Skrbela pa tudi za nakup kmetijskih   strojev   ter podpirala   kmetijski pouk.
Poročevalec je predlagal končno, naj občni zbor poročilo vzame na znanje ter izreče naj svojo najiskre-nejšo zahvalo ces. kr. kmetijskemu ministrstvu, c. kr. dež. vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali. Občni zbor pritrdil je soglasno temu predlogu ter vsprejel tudi župana Hribarja predlog, naj se glavnemu odboru za njegovo vzorno in vspešno delovanje izreče zahvala občnega zbora.
Občni zbor odobril je nadalje računski sklep kmetijske družbe za leto 1898, proračun za leto 1900. ter bilanco, ki izkazuje 40.641 gld. 96 kr. čistega premoženja. Gosp. dež. glavar pl. Detela je bil po nasvetu gospoda cesarskega svetnika Murnika v priznanje njegovih izrednih zaslug za prospeb kmetijstva izvoljen častnim členom kmetijske družbe.
Potem pa se je prestopilo k volitvam, in bi se imela najprej vršiti volitev družbenega podpredsednika. G. cesarski svetnik Murnik je predlagal, naj se izvoli zopet dosedanji podpredsednik g. Povše, g. Ciril Pire iz Kranja pa je dodatno predlagal, naj se volitev vrši per acclama-tionem.
Proti temu se je izrekel knezoškofijški kancelar g. Šiška, vsled česar se je volilo po listih. Pri tej volitvi so nastala nasprotja, vsled katerih se je razvil škandal. Vladni zastopnik je hotel obč. zbor razpustiti. To bi se bilo tolmačilo tako, da predsednik ni bil kos svoji na-logi, da je nezmožen in ne ve kaj mu je pri tacih pri-likah storiti. Temu očitanju pa se ni hotel ces. svetnik Murnik izpostaviti, in da prepreči razpust od strani vlad • nega zastopnika, je občni zbor raje sam zaključil.