AVTO SOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 | (v bližini Tuša) I 1 Tel.: 717-616 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Savinjske ISSN 1 31 8 68 1 7 7 7 1 3 1 8 681014 Letnik 5, št. 90, 7. 7. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Gradič Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI SkbA SISTEMI SODOBNE GRADNJE Rigips stropi in stenski sistemi suhi estrihi (Armstrong SpU55enj stropi Liiihtinci vgradna svetila W// .'.a A.električno ročno orodje SZdEDl ročno orodje TRGOVINA CELJE: Lava 9a, tel. 063/ 49041-10, fa* 063/ 49041-11 SEDEŽ PODJETJA ŽALEC: GotovUe 76, tel. 063/ 71-31-100, far 063/ 71-31-111 ČAS JE ZA POT V 00RE! foto.- okna ALU-PVC rata M , -..vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128 OPTIKA Q/imo tmona Šempeter v 6 J. 13a tal. 06S/701-647 >/imona ,'Jlof/nn j.//. Calja Ul. mesta Grawenbrolcha 9 tal. 063/415-099 VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV OBIŠČITE NAS IN VIDEU BOSTE BOLJE! TELEFON ŠEMPETER 063 701 - 547 TELEFON CELJE 063 415 - 066 KAJA Karmen Janc s.p. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 PRT d.O.O. Levec 29a GSM: 041/515- ENERGIJSKI EKSOTIČNI NAPITEK SOK PVC - OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI □FINSTRAL Ul. Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec Tel./ Fax: 063/ 715 - 522 MORAVSKE TOPLICE - Dolga ul.i AKCIJSKA PONUDBA MAJ, JUNIJ IN SEPTEMBER Nočitev 1.000 SIT po osebi (z lastno posteljnino). Cenik celoletne ponudbe: 5 dni z zajtrkom 5 dni polp. z eno svečano večerjo 7 dni z zajtrkom 7 dni polp. z eno svečano večerjo 7 dni bivanja - možnost kuhanja od 1.4.99 do 1.10.99 julij in avgust 10.500 SIT + IT 12.000 SIT+ TT 15.000 SIT + H 16.000 SIT+ TT 14.000 SIT+ TT 16.800 SIT+ TT 20.000 SIT + H 22.000 SIT + TT 9.000 SIT+ TT 10.000 SIT+ TT Rezervacije na: (069) 26-434, 48-646, GSM 041-404-648 Želimo vam prijetno bivanje v turističnem objektu KRONE. ® factory store Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/481 705 Sme specializirana trgovina z gorskimi kolesi in snowboardi cannondale HANDMADE IN USA c## SCHVVINN Stv - 5I\.V05TIK NA VINJSKA TKI-KVI/tJA____________ ZABAVA, SMEH IN OBILO DOBRE VOLJE SAMO NA STV ŽALEC V SREDO 7. JULIJA OB 20. URI V 14. POLETNI ODDAJI SILVOSTIK ZANIMIVI GOSTJE: * SLO - ELVIS PRESLET, * ''HARMONIKAR'' PERO BOGATE NAGRADE ŠPORTNEGA CENTRA' 'PRODNIK' ' : * RAFTING * FITNES VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V ODDAJI SILVOSTIK, PRED -ZADNJI PRED POČITNICAMI. ZATO BODITE Z NAMI V SREDO 7. JULIJA OB 20. URI. ■(EAJ/5 KLU& ZUPANC Šešča pri Šempetru v Sav. dolini telefon: (063) 724 - 247 ORGANIZIRAMO ZAČETNE TEČAJE TENISA: za otroke (od 7-10 leta) za otroke (od 10 - 12 leta) za otroke (od 12 - 14 leta) za mladino in študente ter za odrasle NAUČLI SE BOMO OSNOVNIH UDARCEV: Servis, forehand in backhand TRAJANJE: 10 ur CENA: cca. 6000 - 8000 sit (odvisno od števila prijavljenih) NADALJNEVALNE TEČAJE: Za otroke in odrasle NAUČILI SE BOMO: Utrditev osnovnih udarcev Volley in smash TRAJANJE: 10 ur CENA: cca. 6000 - 7000 sit (odvisno od števila prijavljenih) CENA: cca. 6000 - 8000 sit (odvisno od števila prijavljenih) TENIŠKA ŠOLA ZA OTROKE: 1. 1989 - 92 TRAIANJE: celo leto DODATNE PONUDBE Beach volley: možnost rezervacije igrišča. Konjeništvo: možnost priveza konja, kavica gratis. Pikniki: rezervacije so možne za vsak dan v tednu. PRIJAVE SPREJEMAMO V TC ZUPANC vsak dan od 17 do 18 uro ali nn tel.: (063) 724 - 247 i\ W »91 CELJE DDV... Da bo novo tisočletje precej različno od starega, nam že nekaj let najavljajo neprestane spremembe v naših življenjih. Po socializmu smo najprej zamenjali družbeni red in uvedli parlamentarno demokracijo. Sedaj parlament izgleda malo drugače. Navaditi smo se morali na številne stranke, na predvolilni boj, na strankarske liste z več kandidati, na strankarske prepire, na nov denar in predvsem na tržno ekonomijo. Zamajala se je socialna varnost in skoraj vsi sedaj mislimo naprej, torej na svojo starost, ko si bo treba življenje olajšati s kakšno rento ali čim podobnim. Nove razmere so dale nove bogataše in poglobile socialni prepad. Začeli smo pisati dohodninske napovedi in malo bolj smo razumeli like v ameriških fdmih, ki so trepetali pred davčnimi uradniki. Pozorno smo začeli spremljati dogajanja na različnih svetovnih trgih, spremljali smo proračunske primanjkljaje. Čez noč smo postali delničarji. Eni nasmejani, drugi taki, ki so zamudili svojo priložnost. Rinemo v Evropsko unijo, trkamo Natu, v poklon se upogibamo papežu, največja evforija pa zaveje po Sloveniji, ko pride na kratek obisk mož s cigarami, Clinton. V zadnjih letih se je v naših življenjih spremenilo toliko stvari, da nas uvedba davka na dodano vrednost ali kot mu radi rečejo duhoviteži: daj, daj več, ne bi smela vreči s tira. Pa nas je! Že vrsto let ekonomski subjekti v Sloveniji dokazujejo, da pri nas ne velja ena temeljnih predpostavk tržne ekonomije, namreč, da se ekonomski subjekti obnašajo racionalno. Nekateri sicer se, nasploh pa je glavna odlika naših ekonomskih subjektov panika. Tako smo v zadnjih mesecih pred uvedbo ddvja mrzlično kupovali avtomobile (ki naj bi se pocenili) in stanovanja, pretapljali prihranke v "trdne" valute in si podobno kot medvedi pripravljali ozimnico. Nekateri so ddv videli kot štiri jezdece apokalipse, ki bodo začeli svoj uničujoč pohod po naših življenjih. Prekanjeni slovenski trgovec pa je začel ddv uvajati že malo prej. Najprej je malo dvignil svoje cene, potem pa začel svariti pred strašansko draginjo, ki bo zavladala po uvedbi ddvja. Panika in strah pred nepoznanim sta verjetno botrovala pretiranim nakupom v preteklih tednih. Verjetno le drži razmišljanje prodajalcev, da lahko cene še vedno spustijo. Tako je boljše, če jih v štartu zastavijo malo višje, spustijo pa jih, ko se pokaže potreba. Vsekakor se lahko strinjamo s tem, da ddv ne bo podražil posameznih izdelkov za več kot petnajst odstotkov. In nekam zlobno pomislim, da petnajst odstotkov le ni tako veliko. Spomnil sem se namreč sezonskih znižanj v trgovinah združenih barv in podobnih. Tam sem vedno v zadregi, saj ne vem, ali je število na listkih cena ali serijska številka. Ob takih znižanjih vidim, kak bogastvo se skriva v mojih starih kuhinjskih krpah, saj so majice iz podobne količine blaga zelo dobro ocenjene. Z ddvjem se bomo morali navaditi živeti. Morda nas bo na začetku tiščal kot nov čevelj, čez leta pa verjetno niti ne bomo več vedeli, kaj je bil prometni davek. Zaenkrat sem se odločil le, da bom svoje stroške omejil na minimum in nekaj mesecev počakal, da se prvi strahovi poležejo. Potem pa na juriš v trgovine. Vid Burnik skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ. Karitas. SO Unicef roka pregnancem slouenska uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 IZ VSEBINE: PREDSTAVLJAMO 50 let Marjole Stran 4 AKTUALNO Pivo in cvetje petintridesetič Stran 5 GOSPODARSTVO IBM San Francisco • objektna tehnologija za 21. stoletje Stran 6 ODA - voda iz Laškega Stran 6 Nova sejemska dvorana v Celju Stran 7 Priznanja Občine Žalec Stran 7 Priprave na 32. MOS Stran 9 NAŠI KRAJI Postavili nadomestno kapelo Stran 9 Peti Gališki dnevi Stran 9 Poti in stranpoti odraščajoče mladine Stran 10 INTERVJU Nande Kunst: Imamo enotno stališče Stran 11 ŠPORT RK Pivovarna Laško se predstavi Stran 12 15. Košarkarsko EP za kadete Stran 12 Žalski karateisti prvi v državi in zadovoljni v Parizu Stran 13 POTOPIS V senci Anapurne Stran 14 AVTOMOBILIZEM Ameriški evropejec - Chrysler 300 M 3.5 Stran 16 SAVINJSKE ZANKE IN UGANKE Serpentine, Rešitve iz št. 89 Stran 18 Nagradna križanka Stran 22 Šahovski konjiček ... Stran 23 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 19 Metallica: odlično Stran 19 OBVESTILA Poletne prireditve Stran 15 Kino spored Stran 15 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci: Ljiljana Pušnik Cede, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Janja Koška, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič.. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. febntar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja.. Oblikovanje in grafična obdelava: GIAS Savinjske. Ki« pravice pridržane! Slika na naslovnici: Avstralec na vrhu Triglava, foto: Karmen Janc Šlandrovtrg 15 GOSTIŠČE Tel., Fax: 063 716 285 MARJOLA Vabljeni v GOSTIŠČE MARJOLA. Za zaključene družbe sprejemamo rezervacije na tel. številki 716-285. V naši restavraciji se boste počutili sproščeno in prijetno. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE MARJOLA SKOZI CAS V teh dneh je bilo v gostišču Marjola zelo živahno. V sklopu Žalske noči je Marjola proslavila spoštljivih 50 let obstoja. Prvič je bilo ime Marjola omenjeno 4. maja 1949, ko je bila v Žalcu odprta otroška restavracija, ki je ponujala predvsem dobrote, ki so otrokom všeč. Vodja restavracije je bila vsem Žalčanom znana gospa Marjola (tako si jo klicali njeni prijatelji). Zanimivo je, da je v 50 let obstoja za uspešno delovanje gostišča Marjola skrbela družina Premik. Sin gospe Marjole, Samo Premik, je svojo mamo nasledil leta 1974, ko se je ta upokojila. “Danes je Marjola sodobno urejeno gostišče, razdeljeno na spodnji in zgornji del. V spodnjem delo je točilnica z jedilnico, v kateri lahko malicate. Zgornji del gostišča je namenjen zaključeni družbi. Poseben pečat gostišču Marjola daje preša, ki stoji pred vhodom, ” pripoveduje lastnik Marjole, Samo Premik. Marjola se nenehno prilagaja gostom. Včasih je bilo tukaj možno pojesti dober kraški pršut in ga poplakniti s kvalitetnim teranom. Razvoj gostinstva v Žalcu je takšne navade na žalost potisnil v ozadje. Gosti zvesti Marjoli jo obiščejo že v zgodnjih jutranjih urah, ker vedo, da jih tukaj čaka prijetno dišeča kava ali topel čaj. Do poznih popoldanskih ur vam postrežejo z malico ali z dobrim narezkom. Gostišče Marjola gosti različne generacije. Prav prikupno je poleti videti upokojence, ki sedijo ob preši in ob kozarčku prebirajo dnevne novice. Moški gostje so zlasti veseli televizije, ker lahko ob pijači spremljajo številna športna dogajanja in jih hkrati komentirajo. Takrat je v gostišču Marjola zelo napeto. Častitljivih 50 let uspešnega dela je po besedah Sama Premika izredna priložnost, da se spomnijo tudi vseh bivših in sedaj zaposlenih. Kljub jluktuaciji delavcev v gostinstvu so bili nekateri zvesti Marjoli tudi dobrih 22 let. Vsi skupaj se bodo dobili na družabnem srečanju ter obudili spomine na čas, ko so se bili zapisali gostišču Marjola. L. ČEDE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 PEKARNA - TRGOVINA 'V' UDUC Cveto UDUČ, s.p. Pongrac 102 a, 3302 GRIŽE, tel.&fax: 063 716-375 MINEVA 5 LET OD ZAČETKA POSLOVANJA PEKARNE UDUČ. HVALA ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO TUDI V BODOČE. KOLEKTIV PEKARNE UDUČ PIVO IN CVETJE PETINTRIDESETIC Letošnje leto bo tradicionalna prireditev PIVO IN CVETJE v Laškem še posebej svečana, saj bo zadnja v tem tisočletju in že 35-ta po vrsti. Od srede, 7. julija, pa vse do nedelje, II. julija, se bo na petih prireditvenih prostorih zvrstilo preko 10 glasbenih ansamblov in skupin z vrhunskimi pevci, komedija za crkn’t »Zurka za punce«, 6 razstav, promenade in parade, padalci in jadralci. V nedeljo bosta še dve veliki paradi in sicer ob I2.vuri parada ob 45-letnici ZŠAM Laško ter ob 17. uri parada PIVA IN CVETJA. V parado PIVO IN CVETJE bo vključeno več kot 1000 članov raznih društev iz Laškega in okolice. Na Graščinskem dvorišču se bosta na ohceti po stari šegi letos poročila Metoda OBU iz Lože nad Rimskimi Toplicami ter Branko ZALOKAR iz Planine pri Sevnici. Izbrali so ju na strogem predtekmovanju med 30-imi prijavljenimi pari. Prireditev bo kot vsako leto zaključil velik koncert pihalnih godb. Prireditelji pričakujejo okrog 140.000 obiskovalcev, za njih so pripravili 26 novih gostinskih prostorov ter 50 WC-jev. Pričakujejo, da se bo popilo med 1300 in 1500 hi piva, ki se bo točilo po ceni 230 SIT za vrček. V času prireditve PIVO IN CVETJE bo tako kot vsako leto prihajalo do zapor prometa tako v starem mestnem jedru Laškega kot tudi na magistralni cesti. V četrtek in petek bo za ves promet zaprto staro mestno jedro med 18. -in 24. uro, v soboto pa se zapre med 20. in 22. uro tudi magistralna cesta skozi Laško ter v nedeljo, za čas parade PIVO IN CVETJE. V času zapor bo urejen obvoz za osebna vozila, za tovorna vozila pa bo v soboto v času zapore skozi Laško prepovedan promet. V času prireditve PIVO IN CVETJE v Laškem bodo iz smeri Celja in Hrastnika vozili posebni avtobusi, iz smeri Celja, Maribora, Brežic in Ljubljane, pa tudi vlaki. Praznovanju so se priključile tudi Slovenske železnice, saj vsakemu obiskovalcu ob nakupu nove karte za prevoz po slovenski železnici nudijo dodatni 50% popust. Torej, v Laškem bo veselo, za vsakogar se bo našlo nekaj kot se je tudi v preteklih letih. S.J. V TEM TISOČLETJU ZADNJE TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO LAŠKO SICER PA ŽE 35. TURISTIČNA PRIREDITEV PO VRSTI OD 7. DO 11. JULIJA 1999 V 110 JUBILEJNEM LETU TURISTIČNEGA DRUŠTVA V LAŠKEM, KI JE LETOS SE LEPŠE, PRIJAZNEJŠE sreda, 7.7.1999 15.00 LAŠKI DVOREC razstava ob 110. letnici TD Laško in 35. letnici P1VO-CVETJA 19.00 ŠOTOR PRI HUMU ansambel NOČNA IZMENA 19.00 ŠOTOR NA TRUBARJEVEM NABREŽJU ansambel VINKA CVERLETA 19.00 HOTEL SAVINJA duo CO-CKTAIL 20.00 AŠKERČEV TRG DALMATINSKA KLAPA AN KORA 20.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE koncert skupine NUDE 22.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE gledališka zabava “ŽURKA ZA PUNCE" četrtek, H.7.1999 18.00 KULTURNI CENTER OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA 19.00 ŠOTOR PRI HUMU ansambel NOČNA IZMENA 19.00 ŠOTOR NA TRUBARJEVEM NABREŽJU ansambel VINKA CVERLETA 19.00 HOTEL SAVINJA duo CO-CKTAIL 19.30 PROMEDANDl VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA 20.00 AŠKERČEV TRG otvoritev prireditve z KRAUEM GAMBRI-NUSOM IN ROŽNO KRALJICO, DANIELO in DALMATINSKO KLAPO ANKORA 20.00 ZDRAVILIŠČE LAŠKO trio EVERGREEN Na prireditev so organizirani prevozi z avtobusom iz smeri Celje in Hrastnik ter vlakom iz smeri Maribor, Brežice in Ljubljana. petek, 9.7.1999 16.00 IGRIŠČE PRI TELOVADNICI ŠPORTNO PLEZANJE, Muster tekma za pokal PIVO -CVETJE 99, mlajša kategorija 17.00 ODPRTJE RAZSTAV; GOBE, PTICE, ČEBELARSKA RAZSTAVA v šoli PRIMOŽ TRUBAR s prilagojenim programom, DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI v starem vrtcu, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA 19.00 ŠOTOR PRI HUMU ansambel VINKA CVERLETA 19.00 ŠOTOR NA TRUBARJEVEM NABREŽJU ansambel IMPULZ 19.00 HOTEL SAVINJA duo CO-CKTAIL 20.00 AŠKERČEV TRG BRENDI in KORADO z ansamblom BARABE, DALMATINSKA KLAPA ANKORA 20.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE ansambel FRAJKINCLERI 20.00 ŠOLSKO IGRIŠČE skupina REMI BAND in MIRAN RUDAN 20.00 ZDRAVILIŠČE LAŠKO trio EVERGREEN sobota, 10.7.1999 08.00 BENCINSKI SERVIS PETROL LAŠKO jadralno padalska tekma v točnosti pristajanja (start Malič) 13.00 BENCINSKI SERVIS PETROL LAŠKO jadralno padalska tekma v preletih - XC 15.00 IGRIŠČE PRI TELOVADNICI tekma v športnem plezanju za obiskovalce 16.00 ŠOLSKO IGRIŠČE TUN BALL s Sašom Hribarjem (KK Laško : KK Krka N. Mesto) in še mnogi drugi 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA 19.00 ŠOTOR PRI HUMU ansambel VINKA CVERLETA 19.00 ŠOTOR NA TRUBARJEVEM NABREŽJU ansambel IMPULZ 19.00 HOTEL SAVINJA duo CO-CKTAIL 20.00 AŠKERČEV TRG ZORAN PREDIN in ŠUKARJ1, DALMATINSKA KLAPA ANKORA 20.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE NATALIJA VERBOTEN z ansamblom TIP TOP. 20.00 ŠOLSKO IGRIŠČE koncert skupin RAF, NUDE in BIG FOOT MAMA 20.00 ZDRAVILIŠČE LAŠKO trio EVERGREEN 22.00 OGNJEMET z gradu Pahor in Krištofa nedefja, 11.7.1999 10.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE OHCET PO STARI ŠEGI in ljudski godci iz Marije Snežne 12.00 od PIVOVARNE do AŠ KERČEVEGA TRGA PARADA 45 let ZŠAM Laško 16.00 ŠOTOR PRI HUMU ansambel VINKA CVERLETA 16.00 ŠOTOR NA TRUBARJEVEM NABREŽJU ansambel IMPULZ 17.00 PARADA P1VO-CVETJE 18.00 AŠKERČEV TRG koncert pihalnih godb 19.30 AŠKERČEV TRG ansambel PALMA SENZACIONALNA CENA PIVA: 230 SIT ZLATOROG, TEMNO LAŠKO IBM SAN FRANCISCO - OBJEKTNA TEHNOLOGIJA ZA 21. STOLETJE Žalec, 14.^ junij - Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravilo podjetje EMG iz Žalca, so^ novinarjem predstavili projekt IBM San Francisco. Podjetje EMG iz Žalca je skupaj s strokovno in finančno podporo Mik-ropisa iz Žalca ter v sodelovanju z IBM-om in z mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvom in informatiko kot prvo v Sloveniji in eno prvih v Evropi izdelalo programsko rešitev v najnovejši računalniški tehnologiji, brez katere si v prihodnosti ne bo moglo zamisliti sodobnih informacijskih sistemov. Gre za izdelavo programske opreme v objektni tehnologiji in Javi™ na temeljih poslovnih komponent IBM SanFrancisca™. Z omenjeno tehnologijo se ukvarja že več kot tisoč razvojnih skupin po vsem svetu, IBM pa je uvrstil EMG med 39 najuspešnejših. Tiskovne konference so se udeležili: Geza Brundl, Sales Consultant CER (Central Europe & Russia) IBM SanFrancisca Frameworks, Julius Peter, manager San Francisco Frameworks EMEA (Europa, Middle East Africa) IBM EMEA, Janez Uplaznik, direktor Mikropis Holding Žalec, Janez Benčina, generalni direktor IBM Slovenija, Zoran Car, direktor projektiv v Metalni ECCE in Franjo Pustoslemšek, vodja projektov IBM SanFrancisca v EMG. IBM SanFrancisco je široko zasnovan koncept s paleto komponent, ki jih je mogoče kot »lego kocke« sestavljati v logične programske celote. Komponente, ki sestavljajo ogrodje, že vsebujejo osnovno tehnološko znanje in ga ni potrebno ponovno razvijati. Dogradijo se le tiste komponente, ki so nujne za to, da modul postane funkcionalen pri uporabniku. Nova tehnologija IBM SanFrancisco ima vrsto prednosti: - omogoča uspešno povezovanje in delovanje različnih vsebinskih modulov (za področje financ, skladiščnega poslovanja ipd), ker imajo ti moduli isto osnovo - tehnologija temelji na programske jeziku Java™, kar omogoča, da programe izdelamo enkrat in jih lahko uporabljamo na različnih računalniških sistemih - omogoča uporabo tehnologije Interneta za komuniciranje - pristop sestavljanja »lego kock« omogoča postopen prehod na nove tehnologije in uporabniku ni treba čez noč zamenjati vse programske opreme V EMG so se lotiti razvoja vsebinskega sklopa za računalniško podporo proizvodnji. Pri tem so uporabili ze izdelane poslovne komponente IBM SanFrancisca, sami pa so jih dogradili s komponentami, potrebnimi za to, da delujejo v konkretnih okoljih v Sloveniji. Kot je povedal direktor odjetja Janez Uplaznik, so prvi v loveniji in prvi v Evropi izdelali in v praksi preizkusili svoj programski paket. V mariborski Metalni je za projekt kosovnice prvič postavljena aplikacija v praksi. Po Uplaznikovih besedah je njihova zelja, da bi EMG s svojimi računalniškimi rešitvami prodrl tudi na evropski trg. V pripravi imajo že tudi spremembo računalniške podpore trgovskemu poslovanju, zato intenzivno prenašajo stare programe iz programskega jezika Cobol v nov, zmogljivejšo Javo. Na tem temeljijo tudi svojo tržno strategijo: starim strankam ponuditi novo tehnologijo in zamenjati staro ter z novimi računalniškimi rešitvami pridobiti nove kupce. Po besedah generalnega direktorja IBM Slovenija, Janeza Benčine, je žalsko podjetje EMG vodilno med trinajstimi podobnimi v Sloveniji, ki se ukvarjajo s projektom IBM SanFrancisco. V sklopu podjetij, ki se v svetu ukvarjajo s tem projektom (1200 podjetij), slovenska izdelajo 1% programskih rešitev. Ob koncu meseca junija je podjetje EMG svoje razvojne dosežke predstavilo tudi na srečanju evropskih izdelovalcev projektov na podlagi IBM SanFrancisca, ki je oilo v belgijskem mestu La Hulpc. S. J ODA - VODA IZ LAŠKEGA Pivovarna Laško je na tiskovni konferenci, ki je bila 16. junija, predstavila svoj nov proizvod, negazirano naravno pijačo Odo. Kot ugotavljajo, je zadnje čase vse manj čiste zdrave vode zaradi mačehovskega odnosa ljudi do narave. Zato je poraba ustekleničene vode prisotna tudi že v Sloveniji, kjer je ravno Pivovarna Laško med zadnjimi, ki se je odločila za polnjenje in plasiranje vode na trg. Ker je voda ena od bistvenih sestavin njihovega piva, ki slovi ravno zaradi kvalitetne vode, so se odločili, da trgu ponudijo tudi vodo. Po temeljitih raziskavah vira, ki je v podzemnem masivu KINCL na območju Lurda pri Šmar-jeti, so ugotovili, da so zaloge ustrezne. Globinski izviri so v globini od 50 do 150 metrov. Zaledje teh vodnih virov je nenaseljeno in brez onesnaževalcev. Polnilna linija za vodo - Odo v Pivovarni iMŠko. O kvaliteti vode je podal Zavod za zdravstveno varstvo Celje mnenje, ki ugotavlja, da voda v celoti ustreza zahtevam veljavnih pravilnikov o zdravstveni ustreznosti pitnih vod. Oceno kvalitete vode je izdelal profesor dr. Vojko Ozim iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor. Zaključek ugotovitev na podlagi analiz se glasi: »Vse preiskave vode iz zajetja LURD pri Šmarjeti spadajo k zdravim, higiensko brezhibnim pitnim vodam in imajo izražene primerne fiziološke lastnosti. Glede na to so zelo primerne za polnitev v PET steklenice ter drugo ustrezno embalažo«. V Pivovarni Laško so se odločili, da jo polnijo v enainpollitrske in pollitrske plastenke, tudi z zamaškom Sport-lok, kar bo razveselilo tudi potrošnike. Posebnost pa je, da je edina voda, ki je polnjena tudi v stekleni embalaži 0,33 litra. Tega bodo gotovo veseli gostinci, saj bodo z ODO, lahko ustrezno in dostojno postregli tudi slovesnejšemu omizju. Za polnjenje so v Laškem postavili novo halo z linijo za specialno polnjenje različnih embalaž. Ta linija je predvsem za polnjenje naravne vode, vode z dodatki in za razna specialna pakiranja PET embalaže in proizvodov v pločevinkah. Nazivna zmogljivost linije je 12.000 steklenic 1,5 l/uro. Linija je prirejena za polnjenje PET nepo- Prva programska rešitev IBM SanFrancisco v Sloveniji, ki so jo izdelali strokovnjaki EMG, že deluje v praksi. Gre za module za informacijsko podporo proizvodnji v mariborskem podjetju Metalna. vratne embalaže velikosti od 0,25 litra do 2,5 litra in steklene nepovratne embalaže od velikosti 0,25 do 0,5 litra. Predforme za izdelavo PET steklenic sc transportirajo preko transportnega dvigala do stroja za napihovanje steklenic. Narejene steklenice se preko zračnega trans-orta dovajajo do stroja za opisovanje, kjer se izpirajo s hladno vodo. Sledi polnjenje, zapiranje in etiketiranje steklenic. Nivojska kontrola, ki je nameščena za strojem za etiketiranje, izvrže eventualne remalo napolnjene steklenice, ledi transport steklenic po tračnih transporterjih do strojev za pakiranje steklenic v različne enote. Z nakupom dveh novih pakirnih strojev je pivovarna pridobila mož nost pakiranja steklenic in pločevink v enote po 4, 6 ali 8 kosov, opremljenih z nosilno ročko. Prazne nepovratne steklenice se s tovornim dvigalom dovajajo do stroja za depaletizacijo steklenic, od tam pa s trakovi do stroja za oplakovanjc. Nadaljnji potek polnjenja in embaliranja je enak kot pri steklenicah PET 0,5 litra. Voda se najprej grobo, nato še sterilno filtrira. Poraba za celotno linijo znaša pri polni zmogljivosti embalaže 17 m3 / uro in je v primerjavi z ostalimi linijami zanemarljivo majhna. Linija je zasnovana z občutno zmanjšano porabo energije in na zavidljivi ekološko. V Pivovarni Laško načrtujejo, da bodo v letu 2000 dosegli 25% tržni delež pri prodaji vode na slovenskem trgu, vodo Odo pa nameravajo kot prvi slovenski proizvajalec tudi izvažati. Janko PRVA PARKIRNA V ponedeljek, 21. junija, so uradno odprli prvo celjski parkirno hišo. V njej je pet etaž s 647 parkirišči. Od tega bo 474 parkirnih prostorov javnih, 173 pa lastniških. Ob njej je poslovni prostor s tremi etažami. Prostore so že odkupili Spar Slovenija, Hypo Leasing, po vsej verjetnosti pa tudi Mestna občina Celje. Prvi mesec bo možno parkirati zastonj, potem bosta dve uri parki- NOVA SEJEMSKA DVORANA Celje, 24. junij - Na celjskem sejmišču Golovec so svečano predali namenu novo sejemsko dvorano visokega standarda, ki se bo preprosto imenovala “L". To dolgo pričakovano pridobitev družbe Celjski sejem d.d. in mesta Celje je s prerezom traku v navzočnosti številnih gostov odprl župan mestne občine Celje Bojan Šrot, potem ko je ta sejemski objekt, vreden milijardo 300 milijonov tolarjev, blagoslovil celjski opat Marjan Jezernik. Dvorana “L” bo prve razstavljavce sprejela na 32. Mednarodnem obrtnem sejmu, ki bo od 10. do 19. septembra. “Nov objekt pa je primerljiv s podobnimi objekti na zahodu,” je na otvoritvi dejal mag. Franc Pangerl. Pri uresničitvi zahtevne investicije je Pangerl poudaril pomembno vlogo in sodelovanje Mestne občine Celje, Upravne enote Celje ter Obrtne zbornice Slovenije, ki je pomemben partner pri organizaciji sejemskih prireditev, še posebej pa MOS-a. Direktor družbe Celjski sejem je z novim objektom napredoval tudi nov sejem v Celju in sicer “Sejem športa”, ki bo od 7. do 10. oktobra 1999 v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije, Fakulteto za šport in Zvezo športnih društev Slovenije. Velikost dvorane je 11 tisoč m2 bruto površine, ima dve etaži, kot smo že omenili, pa je vrednost investicije skupaj s komunalnim prispevkom milijardo 300 milijonov tolarjev. Temeljni kamen za dvorano je bil položen 21. oktobra 1998, glede na to, da je slabo vreme močno oviralo gradnjo, je bila dvorana končana v rekordnem času. V sejemsko dvorano je vgrajeno 870 ton jekla, maksimalna obremenitev znaša 500 kilogramov na kvadratni meter. Izvajalec jeklene konstrukcije je bilo italijansko podjetje Cometal Parma, gradbeno obrtniška dela pa so opravljali v podjetju Ingrad VNG d.d. Celje. Dvorani daje poseben čar tudi postavitev oken, ki omogoča naravno osvetlitev objekta. HIŠA V CELJU ranja stali 100 tolarjev, vsaka nadaljnja ura pa 30. Po dolgotrajnem dogovarjanju z mestnimi oblastmi se je svoje prve naložbe v parkirno hišo lotila družba Posest, ki je sicer v lasti Banke Celje. Občina za financiranje ni imela na voljo dovolj denarja, zato se je Posest odločila za naložbo, ki jo bo pokrila s prodajo in večletno pravico oddajanja dela parkirišč. Mestne oblasti naj bi del parkirnih mest odplačevala z najemnino, razmišljajo pa, da bi to raje storile z najemom posojila, saj bi zaradi uvedbe davka na dodano vrednost tako prihranile okoli sto milijonov tolarjev. Parkirno hišo je zgradi! celjski Gradis v enajstih mesecih, projektivni biro Valter Ernest iz Celja. Vrednost objekta zanaša 1,4 milijarde tolarjev. D. K. PREDNOST INVESTIRANJA V VREDNOSTNE PAPIRJE Ko se odločamo kako oplemeniti svoje prihranke, bomo vse pogosteje pomislili tudi na alternativno možnost, t.j. investiranje v vrednostne papirje. Teoretično načelo je, da je treba riziko razpršiti in ne vlagati vse prihranke v delnice, ki so lastniški vrednostni papir in kot tak tudi bolj ali manj rizičen, odvisno seveda od panoge oz. podjetja. Glede na to, da je lastninjenje potekalo v takšni obliki, da imamo več serij delnic (G, B, D, C,...) posameznega podjetja in da še niso vse prenosljive ter s tem še ne kotirajo na borzi, imamo možnost nakupa tistih delnic, ki še prinašajo določen “popust” in se bodo v kratkem kvalitetno in cenovno izenačila z že do sedaj dražjimi. Teh možnosti investitorji v vrednostne papirje v državah z daljšo tradicijo kapitalizma in delniških družb, nimajo. Za boljšo predstavo navedimo primer: delnica Gorenje serija G, ki kotira na borzi, ima trenutno tržno ceno 1.860 SIT, medtem ko lahko kupimo preko borzno posredniške družbe delnico Gorenja serije B po ceni 1.700 SIT. V začetku januarja 2000 pa se bosta ti dve seriji izenačili, kar takoj pomeni ob nespremenjenih pogojih (cenah) pri delnici serije G., donos v času šestih mesecev, v višini devetih odstotkov. Glede na to, da govorimo o delnici dobrostoječega podjetja je velika možnost, da bo cena do tega časa še višja kot 1.860 SIT, saj je pred balkansko krizo že bila okrog 2.000 SIT, kar še poveča donos. Vrsta vred.pap. Št. delnic Nakupni tečaj Znesek nakupa Struktura Gorenje, serija B 100 1.700,00 170.000,00 17 Telekom, serija B 10 26.000,00 260.000,00 26 Sava, serija G 10 14.000,00 140.000,00 14 Cestno pod. Celje 10 12.500,00 125.000,00 12.5 Nacion.fin.družba 200 540,00 118.000,00 11.8 Atena 1 300 357,00 107.000,00 10.7 Triglav Steber 2 125 640,00 80.000,00 8 Skupaj 1,000.000,00 100 V nadaljevanju sem se odločila, da oblikujem portfelj vrednostnih papirjev v začetni vrednostni 1,000.000,00 SIT, katerega gibanje bomo spremljali vsake tri mesece. Pri investiranju v vrednostne papirje moramo vedno imeti pred očmi to, da ne smemo investirati vseh prihrankov, oz. da smo sposobni počakati na ugodne trende pri prodaji, ne pa da moramo prodajati celo v tistem trenutku, ko so nakupni tečaji višji od prodajnih. Te vrednostne papirje sem izbrala po kriteriju stabilnosti in seveda glede na dejavnost posameznega podjetja. Vključila sem tudi PID-e, in sicer enega predstavnika popolnoma polnega sklada, oz. sklada, ki je že vse certifikate zamenjal za delnice podjetij, Atena 1 je samo dobro polovica certifikatov zamenjala za delnice podjetij, ostalo čaka na pokrivanje t.i. privatizacijske Verzeli s strani države. PID Triglav Steber 2 pa je sklad s samo 10 % izkoriščenostjo certifikatov. PRIZNANJA OBČINE ŽALEC ZA LETO 1999 V torek, 29. junija, je bila 8. seja občinskega sveta. Tokrat so se svetniki za spremembo zbrali na prostem in sicer v večnamenskem prostoru pred Jamo pekel. Morda je tudi to pripomoglo k izredno kratki seji, saj so svetniki skoraj brez razprave potrdili vse predlagane točke dnevnega reda. Med drugim so potrdili predlog priznanj občine Žalec za leto 1999, potrdili predlog odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Žalec, potrdili predlog odloka o odpravi naselja Dobrteša vas in o njegovi združitvi z naseljem Šempeter v Savinjski dolini. Prav tako so svetniki sprejeli sklep o začasni razglasitvi ribnika Vrbje z zaledjem za naravno znamenitost in potrdili sporazum o oblikovanju cen komunalnih storitev v mejnem območju občine Žalec, kjer za vodovod in komunalo skrbi podjetje Vodovod kanalizacija d. o. o. iz Celje. Na svoji osmi redni seji občinskega sveta so svetniki sprejeli sklep, da priznanja občine Žalec za leto 1999 prejmejo: GRB OBČINE ŽALEC Milan Dolar iz Gotovelj za uspešno vodenje podjetja ter uspehe pri vodenju ženskega rokometnega kluba Žalec Milan Jezernik iz Ponikve za dolgoletno požrtvovalno delo, za širjenje slovenskega duha v svetu, za publicistiko o Ponikvi za petdeset let mašništva Franc Tratar st. iz Zabukovice za dolgosletno aktivno delo na glasbenem in kulturnem področju, delo z mladimi glasbeniki ter pri ohranitvi tradicije godb na pihala. PLAKETO OBČINE ŽALEC Karate klub iz Žalca za dosežene uspehe v karateju Jožef Randl iz Šempetra za požrtvovalno delo v KS Šempeter ter njegov osebni prispevek k obnovi, ureditvi in razvoju kraja Peter Škrabar iz Podloga za aktivno delo pri komunalni ureditvi, vsesplošni urejenosti kraja ter za nesebično pomoč krajanom ob elementarnih nezgodah. Priznanja bodo nagrajencev podeljena na slovesnosti ob praznovanju prazniki Občine Žalec v septembru 1999 v Žalcu. S.J. Marija Rančigaj S.J. Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje Kosova 6 bio^VSIll Tel.: 443-144, Čl.O.O. 483-615 VRHUNSKO POHIŠTVO DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV (V? max 184 Velika izbira Sedežnih garnitur različnih kvalitet usnja, barvnih kombinacijah, modernih ali klasičnih oblik. Nakup pohištva na 12 čekov brez obresti in kredit do 5 let. Obresti od T+0% dalje. OBII6ITI nm fflion AA novi lOKAOIII OB TCHARfKI OCITI V OCUU! GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037130 063/7037131 CENTER CIZEJ ODPRTO 10-23 URE REKREACIJSKI CENTER IN STORITVE d.o.o. Orla vas 13, 3314 Braslovče, Slovenija, tel. (063) 702 255 BAZEN ZA OTROKE IN ODRASLE, VODNE MASAŽE, iBISTRO, IGRALNICA - BILJARD, PIKADO- I C<' IV KRATKEM BOSTE LAHKO DRSELI PO ENEM NAJDALJŠIH TOBOGANOV V SLOVENIJI! Celie. 10. - 19. september 1999 OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI - 32. MOS Mednarodni obrtni sejem je največji gospodarsko poslovni dogodek v Sloveniji in kot tak uživa ugled tudi v Evropi in po svetu. Sodelovanje med Obrtno zbornico Slovenije in Celjskim sejmom je s premišljeno organizacijo »> preteklosti postavilo uspešno sejemsko prireditev. Odlika sejma je izredno širok razstavni program, ki pa je sistematično razčlenjen po vsebinskih sklopih. Takšna zasnova sejma omogoča preglednost razstavnih programov in ga vključuje med pomembne sejemske prireditve s področja obrti in podjetništva v Evropi.Letos bo razstavljavcem na voljo še ena velika pridobitev, nova sejemska dvorana-L, ki ima 11.000 m2 uporabnih površin. Na 60.000 m2 sejemskih površin se bo letos predstavilo več kot 1800 razstavljavcev, ki jim ta tradicionalna prireditev pomeni izložbeno okno v svet in nudi možnost neposrednega stika s kupci in poslovnimi partnerji. Letos prireditelji pričakujejo 235.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na 32. MOS v Celju bodo letos prisotni razstavljavci iz Slovenije in se 8 držav, preko svojih zastopnikov pa bodo na sejmu še raz-stavljvci iz 17 drugih držav. Mednarodna udeležba je torej številna - 26 držav. Sejem pa je pomemben tudi zaradi številnih spremljajočih dejavnosti, okroglih miz, strokovnih srečanj, konferenc in predavanj. Namenjene so predvsem izboljšanju razmer v obrti in celotnem slovenskem gospodarstvu. Celjskemu sejmu in Obrtni zbornici Slovenije se pri organizaciji poslovnih srečanj vsako leto pridružijo Gospodarska zbornica Slovenije, državne ustanove in uradi te številna podjetja, ki želijo prav na sejmu promovirati svojo poslovno strategijo. Generalni pokrovitelj letošnjega obrtnega sejma je Kovinotehna d.d. Celje. Novost na 32. MOS bo nova sejemska dvorana L, ki bo razstavljavcem nudila visok sejemski standard. Njena skupna bruto Površina je 11.000 m2. Na letošnjem sejmu bo v njej predstavitev slovenske obrtne zbornice, tojih zbornic in podjetij, računalniška, biro in telekomunikacijska oprema, banke ter veletrgovina. V atriju sejmišča pa bo postavljena vzorčna stanovanjska hiša kanadskih proizvajalcev. V času sejma ho tudi tradicionalno športno srečanje obrtnikov in delavcev zaposlenih pri obrtnikih. V malem nogometu, tenisu, kegljanju ter vlečenju vrvi se bo pomerilo okoli 30 ekip oz. 400 tekmovalcev iz različnih območnih Obrtnih zbornic Slovenije. Športne igre na MOS poleg tekmovanja pomenijo ludi prijetno obliko družabnega srečanja slovenskih obrtnikov, ki popestri sejemsko dogajanje S.J. POSTAVILI NADOMESTNO KAPELO Pred leti je bila v centru Griž odstranjena t.i. Pankracova kapela, češ da naj bi zakrivala preglednost, ker je bila ob križišču lokalne ceste, ki vodi iz Griž v Šešče, Pongrac ter proti Zabuko-vici. Kapelica je sedaj postavljena nekoliko bolj zahodno - na južni strani lokalne ceste. Ker so se nekatere relikvije iz te kapele porazgubile, je znani Ijubitelj-umetnik Karol Zelič za to kapelo izdelal nov kipec Sv. Pankracija. Izdelani kipec krasi do blagoslovitve desno stran velikega oltarja farne cerkve v Grižah. Na Ložnici pri Žalcu pa krajani pridno obnavljajo tudi kapelo v središču Ložnice, ki bo nared čez kaka dva meseca. Kapela pa je nekoč stala na križišču Cankarjeve, Trubarjeve in Hausen-bichlerjeve ulice v Žalcu. Danes je namesto kapele tam visoka živa meja, ki še bolj zakriva križišče. Enako kritično stanje je še na marsikaterem križišču v Žalcu, čeprav že vrabci čivkajo, da je najvišja ograja v križišču lahko visoka le 80 cm. Pristojni ne ukrenejo ničesar. V. GALIŠKI DNEVI Praznovanje praznikov so kot nalašč za otvoritev raznoraznih komunalnih pridobitev. V krajevni skupnosti so s ponosom ob slavju že prvi dan predali svojemu namenu novo urejeno križišče na Veliki Pirešici, ki je bilo že vrsto let črna točka na tej zelo ferkeventni magistralni cesti. Z to otvoritvijo so se pričele proslave dneva državnosti, ki so jih poimenovali Gališki dnevi, kot se imenuje njihova krajevna skupnost. Med praznovanjem pa so predali svojemu namenu še 700 m dolgo novo asfaltno cesto v Hramšah. Galičani pa so posebej ponosni na svoja rojaka Doreta Klemenčiča-Maja ter akademskega slikarja in kiparja Toneta Hermana. Vsako leto zato prirejajo likovno raz- stavo. Tudi letos je tako. Tone Herman je odprl kiparsko delavnico ter razstavo slik. V okviru praznovanj pa so priredili vrsto tekmovanj v raznih športih predavanja, mašo za umrle krajane. Poseben dogodek pa je vsekakor Kresna noč na gori Sentjungert, ki jo vsakoletno prireja Planinska sekcija Galicija. Letos je bilo posebno zanimivo, saj so poleg kresa priredili še velik ognjemet. Gališki dnevi pa se iztečejo z razstavo o delovanju društva, ki so v kraju vsa aktivna. V domu krajanov so imeli na ogled svoje razstave kulturno društvo, Športno društvo Hofrein, Rdeči križ, planinska sekcija in društvo upokojencev. Gasilci iz Velike Pirešice in Zavrha pa so priredili razna tekmovanja. Tudi žene in dekleta niso držala križem rok, saj so pripravile razstavo kulinarike in ročnih del. Posebej zanimiv pa je bil tek, ki ga je gališki akademski slikar uprizoril v počastitev stoletnega olimpionika Leona Štuklja, saj je pritekel iz Velenja preko Hramš v Galicijo, kjer so ga navdušeni domačini dočakali pred domom krajanov. Seveda pa se vsaka taka reč mora končati s kulturno prireditvijo. Tako je bilo tudi v Galiciji. Na nje so podelili pokale za športne dosežke ter priznanja za dobro delo, v katerega pa so vpeti prav vsi krajani. Pri proslavljanju pa ne pozabljajo na gradnjo nove šole, ki jo gradijo na Trnju in predvidevajo, da jo bodo izročili njenemu namenu leta 2001. /. Jurhar OB SREČANJU S SVETLANO MAKAROVIČ Kakšen direndaj je to? Vsi veseli in srečni smo. Podelitev bralne značke je, ki se bralci veselijo je. In že je tu, vsa v zelenem -kot kraljica, ki je večna in hkrati tudi srečna. Ruža in Fanika z odra sta ušli srečni in svobodni. Z igro pa sončni žarek se zapiči v SVETLANINO srce. Goran Milič, 5.d I. OŠ Žalec PETKARJI V IJVBUANI! Petkarji smo v šoli reševali pet-karski test. Poslali so ga iz revije Petka. Ker je bila naša šola izžrebana, smo šli štirje učenci razredne stopnje na četrto državno tekmovanje. Šli smo v Ljubljano. Tekmovali smo v Cankarjevem domu. Zelo mi je bilo všeč, ko smo reševali test Veš? Vem! Vesela sem bila tudi, ko je prišel pevec Adi Smolar. Z njim smo prepevali pesmi. Nikoli ga ne bom pozabila. Šli smo tudi na Brnik. Ves dan smo se zabavali. Hana Polak, 2.c I. OŠ Žalec MLADI ŽALSKI BRALNI ZNA-ČKARJI so bili ob srečanju z umetnico Svetlano Makarovič še posebno veseli, ker: - sem v živo videla Svetlano (Urška, l.b) - smo ji izročili našega škratka Kuzma (Marko, l.b) - je tako lepo plesala, pela in imela lepo glasbo (učenci 2.a) - smo nekatere njene pesmice slišali prvič; in uživali ob njenem škratjem jeziku (učenci 2.b) - ima tako lepe pesmi o mucah (Tjaša, 2.c) - je takšna škratinja (Jan, 3a) - je tako simpatična - celo plesala in pela je (Ajda, 3.c) - nam je zaupala, da je bila kot otrok velik škratek (Tatjana, 3.b) - se je tako posrečeno čudila darilom (Alja, 3.b) - je pojasnila razliko med palčki in škrati (Žan, 4.c) - mi je bila še posebno všeč pesem Tipi tapi (Aljaž, 4,c) - sem osvojila bralno značko in sem se lahko srečala z umetnico (Taja, 5.d) - je taka faca (Aleks, 6.a) - je drugačna od drugih gostov bralne značke (Lucija, 7.a) - je umetnica, zna navdušiti mlajše in starejše (Daša, 7.b) - je drugačna, kot sem si jo predstavljal (Črt, 8.d) - je simpatična, zabavna, odšte-kana šestdesetletnica, ki pa niti približno ne izgleda toliko stara -ne po videzu in ne po obnašanj (Andreja, 8.b) Bralni značkarji I. OŠ Žalec z mentoricami POTI IM STRANPOT! ODRAŠČAJOČE MLADINE V vsaki družbi ima mladina poseben položaj. Za odraščajoče je med drugim značilno, da so v obdobju, ko odkrivajo mnoge stvari, ki jim prej niso bile znane oziroma jih niso razumeli. Postavljajo si mnoga vprašanja, za katera pa večkrat velja, da jim le redkokdo lahko da pravi odgovor. Imajo svoj prav in svoja stališča, od katerih ne nameravajo odstopiti. Na splošno velja, da so nagnjeni k nekonvencionalnosti, upornosti in še čem. Te lastnost seveda niso značilne le za te generacije, ki sedaj odraščajo, ampak za vse, saj gre v tem obdobju pri posamezniku za določene psihofizične posebnosti, ki smo jih vsi, ki smo odrasli, dodobra spoznali in zaradi česar je adolescenca kot takšna precej občutljivo obdobje v Mladi danes po svojih ideoloških stališčih verjetno niso nič kaj bolj uporniški, kot so bile predhodne generacije, ki vse prerade pozabljajo, da so tudi same imele to obdobje. Če vzamemo čas po drugi svetovni vojni, je bila že v petdesetih letih razširjena rock’n roli kultura, ki je pritegnila številno mladino, predvsem takšno, ki je bila dojemljiva za novosti. In če se spomnimo kakšnih arhivskih posnetkov, vemo, da je rock’n roli glasba in ples, ki je šel zraven zbujalo veliko zgražanje pri mnogih starejših. Še bolj razburljiva v tem pomenu so bila šestdeseta leta, ki so prinesla hipije. Njihovo osnovno vodilo je bilo zavzemanje za družbo, ki ne bi bila tako potrošniško in militaristično naravnana, kot je, vendar zaradi svojega imidža in pa seveda izrazitega konzumiranja mamil nikoli niso pridobili simpatij širših množic. Je pa njihova ideologija v zavzemanju za mir, rasno in nacionalno toleranco, liberalnejše odnose med spoloma še danes aktualna in s svojo vsebino pritegne mnoge predstavnike mlajše generacije. V osemdesetih letih se je dodobra razširil punk, ki je bil prav tako svojevrsten revolt mladih na kapitalistično potrošništvo, brezposelnost in socialne razlike, s čimer so se srečevali mladi v prejšnjem desetletju in na svoj način izražali nestrinjanje s takšno družbeno ureditvijo, kot je bila. In če gremo od teh splošnih oznak v naš čas in prostor, ugotovimo, da so na nek način sodobne razvoju osebe. razmere zelo podobne tistim izpred desetletij. Mladi izražajo tež njo po nekonvecionalnosti, poslušanju svoje glasbe, druženju in v marsikaterem stališču kršijo ustaljena pravila. A ker niso organizirani kot kakšna politična stranka, temveč delujejo predvsem po trenutnem nagibu, prihaja pri njihovem vedenju tudi do raznih deviacij, kriminala in podobno, kar pa je seveda dosti bolj zaskrbljujoče od poslušanja rock’n rolla in popivanja po lokalih. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, že nekaj let beležijo porast kriminala pri mladoletnikih, kar vsekakor ni vzpodbudno in opozarja še na mnoge druge dejavnike, ki so vzrok za to. A kakor koli že, vzroke v največji meri ne gre iskati pri sami mladini, saj kakor koli jih pojmujemo, gre za osebe, ki so še v obdobju razvoja in pri vseh neumnostih, ki jih počnejo, gre pravzaprav za nekakšen odziv na okolje, v katerem prebivajo. Če pri tem vzamemo naš primer, vemo, da smo v družbi, ki je preteklih letih prešla velike spremembe, mnoge med njimi pa še ne moremo v celoti razumeti, niti tega, kaj vse so prinesle, saj je za takšno oceno potrebno nekaj časa, ki pokaže vse rezultate. Znano pa je, da smo zapustili socializem, ki je bil v primerjavi z zahodnim kapitalizmom naravnan v mnogo bolj počasen razvoj, ni vseboval takšnih socialnih razlik, kot jih poznamo danes, bilo je bistveno manj brezposelnih in s službami skorajda ni bilo težav. Danes so razmere seveda bistveno drugačne in večini mladih pravzaprav nihče ne more zagotoviti nekega urejenega socialnega statusa in službe. To je prav gotovo zelo pomemben razlog za njihovo nezanimanje splošnih družbenih pravil, saj če ti družba ne nudi tako osnovne stvari, kot je služba in s tem dostojne eksistence, je mnogokrat tudi posamezniku manj mar zanjo in je zato dosti bolj nagnjen k raznim oblikam nestrpnosti, netolerance, kar se odraža v njegovem vedenju. Eden tistih, ki se Žalcu ukvarja z mladimi, je tudi Adi Vidmajer, ravnatelj osnovne šole. Na tem delovnem mestu je že osem let in pravi, da so precejšnje razlike med časom, ko je začel opravljati to funkcijo in sedaj. Čeprav je bila generacija, ki je letos zaključila šolanje, zelo uspešna, pa je ob tem tudi mnogo več tistih, ki jih šola ne zanima in v tem ne poznajo pravega smisla. Vendar zanje ni značilno samo popuščanje v šoli, ampak tudi na sploš no nezainteresiranost za vključevanje v druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj osebnosti v teh letih. Ti pa so seveda potem najbolj dojemljivi za takšne stvari, kot je kriminal, jemanje mamil in podobno. Poleg samih družbenih sprememb, ki so prinesle svoje, meni, da bi tudi starši morali narediti več za to, da bi imeli otroci več reda. Ker pa ne kaže, da bo do tega prišlo, so pred kratkim ustanovili v okviru občine posebno komisijo, ki poskušala urejati ta socialna vprašanja. Prav tako pripravljajo posebne programe, s katerimi bi radi pritegnili tako učence kot tudi njihove starše, gre pa predvsem za razne športne in kulturne dejavnosti, izlete v naravo in podobno. Predvsem bi radi pritegnili tiste starše, za katere menijo, da bi lahko več naredili pri vzgoji otrok, in da jim pomagajo razumeti njihove potrebe in interese. Prav tako Adi Vidmajer meni, da bi morali tudi bolj poskrbeti za zabavo mladostnikov. Nekaj so že s Študentskim klubom, ki je odprt za vse mlade, veljalo pa bi še kaj narediti na tem področju. Ureditev tega vprašanja seveda ne bo dala nobenih pravih rezultatov, če k njej ne bodo pristopili vsi, ki se jih to kakor koli tiče. Državne in občinske službe imajo svoje strokovnjake in sredstva, da lahko učinkoviteje posežejo na to področje in poskušajo ublažiti stanje na tem področju. Namreč če podatki opozarjajo, da se situacija poslabšuje, potem lahko kakršno koli prelaganje socialnega vprašanja povzroči le še več škode, in toliko težje jo bo pozneje odpravljati. Z razumnim pristopom in toleranco se da marsikaj narediti, sicer pa bodo imeli policaji vse več dela, bolnišnice več odvisnikov, saj so zgodbe, ki jih poznamo predvsem iz raznih zgodb iz tujine, vse bolj pogoste tudi pri nas. Boris Gorupič OTROŠKI DODATKI PO NOVEM Državni zbor Republike Slovenije je že leta 1993 sprejel zakon o družinskih prejemkih. S 1. majem pa je začela veljati novela, ki omenjeni zakon dopolnjuje. Kaj je bistvo novele, smo vprašali Mojco Hrastnik, vodjo enote za denarne pomoči in družinske prejemke na Centru za socialno delo občine Žalec. “Bistvo novele je, da so družine s tremi in več otroki sedaj na boljšem. S prvim majem bodo te družine (v žalski občini ima 459 družin tri in več otrok) mesečno prejemale približno 50 tisoč tolarjev otroškega dodatka, in sicer, prvi otrok dobi 15 tisoč, drugi 16.500 ter tretji 18 tisoč tolarjev. Po starem zakonu je takšna družina dobila borih 8.598 SIT na otroka. Torej, novela določa, da vsak naslednji otrok v družini dobi več denarja. Družine, ki imajo dva otroka, bodo po novem prejemale za prvega otroka 3 tisoč, za drugega pa 4 tisoč SIT - prej 2.736 tolarjev. Osnovni pogoji za pridobitev otroškega dodatka so: povprečni letni dohodek na število družinskih članov, državljanstvo Republike Slovenije (tudi nekateri tujci so upravičeni do otroškega dodatka) ter pravočasno oddana vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Letos smo vloge sprejemali izjemoma do 30. junija, lansko leto smo z zbiranjem vlog zaključili 31. marca. Za novorojence se vloge oddajo skozi celo leto.” Po podatkih Centra za socialno delo je bilo v žalski občini do L maja 1999 oddanih 5.075 vlog za prejemanje otroškega dodatka. Otroški dodatek pripada vsakemu otroku do 15. leta starosti, nakar je potrebno vsako leto prinesti potrdilo o rednem šolanju. Žal starši pozabljajo na ta člen zakona in se dogaja, da otrok ostane brez otroškega dodatka. Zlasti je to problem pri tistih otrocih, ki med letom dopolnijo 15. let. Ce starši na Center ne dostavijo potrdila o rednem šolanju, avtomatično ostanejo brez doklade, vendar lahko svojo pravico spet uveljavijo, ko prinesejo potrebne dokumente. Sicer sc bo upravičenost šoloobveznih otrok do otroškega dodatka v tem letu preverjala šele v novembru. Tudi otroci, ki so svoj dom poiskali pri rejnikih, so upravičeni do doklade. Višina otroškega dodatka za otroke v rejništvu se ugotavlja na podlagi materialnega stanja otroka, ki šteje družinsko pokojnino, štipendijo in materialne stroške za rejenca. Tako naj bi predšolski rejenci dobili 15 tisoč otroškega dodatka, šoloobvezni pa 12.800 tolarjev. Odločbo o upravičenosti do otroŠ ke doklade večina staršev letos ne bo prejela po pošti, temveč bo veljal kurirski raznos. Na Centru za socialno delo Žalec so prisiljeni tako ravnati, ker želijo znižati stroške poštnine, ki je za kuverte s povratnico izredno visoka. L. Č. IMAMO ENOTNO STALIŠČE Pred kratkim je z mesta predsednika stranke Slovenske ljudske stranke za področje Spodnje Savinjske doline odstopil Janez Marolt, ki je to funkcijo opravljal več let. Njegovo mesto je prevzel Nande Kunst, ki je v stranki že od začetka, nekateri pa ga tudi poznajo kot člana občinskega sveta občine Žalec. V intervjuju za naš časopis nam je povedal, kaj namerava narediti kot predsednik stranke in katere se mu zdijo prednostne naloge, predvsem na področju kmetijstva, s čimer se tudi sicer sam ukvarja. Novi predsednik OO SLS Nande Kunst. Na kakšen način ste postali predsednik? V izboru sva bila dva kandidata, na volitvah, ki smo jih imeli, pa sem jaz dobil večino. Menim, da mi strankarski kolegi zaupajo, saj sem tudi do sedaj poskušal delati najbolje, kolikor sem lahko za interese, ki jih naša stranka podpira. Čeprav moram reči, da sem sedaj skoraj nekoliko preveč obremenjen, saj sem tudi član občinskega sveta in sicer že drugi mandat, tako da imam kar precej raznih političnih obveznosti. Kako ste kot stranka organizirani? Po tem ko se je žalska občina razdelila na več manjših, je bilo govora tudi o tem, da bi posamezne stranke delovale le v okviru svojih občin, v SLS pa smo se dogovorili, da bomo z našimi člani iz bližnjih občin še naprej delovali enotno. Menimo, da lahko na takšen način bolje uveljavljamo svoje interese, saj nas je več. . Imate vi kakšen svoj program? Osebno nimam kakšnega posebnega programa, ampak izhajam iz programa stranke, ki Pa je znan. Sicer pa nameravam trdno vztrajati na stališčih, za katera sem prepričan, da jih je potrebno uveljaviti, in to ne samo zaradi strankarskih interesov, ampak tudi zaradi samega razvoja Savinjske doline. Program, ki ga ima naša stranka, se mi zdi dober in sredinsko naravnan, to pa so izhodišča, s katerimi se tudi sam strinjam. Kaj menite o združitvi vaše stranke s SKD? Ce bo prišlo do združite, se še ne ve natančno, kot tudi to ne, kaj bo ta združitev prinesla. Verjetno se bo tudi nekoliko spremenila sama programska zasnova te nove stranke, kar pa vsem članom SLS gotovo ne bo ustrezalo. Če bo prišlo do kakšnih večjih programskih sprememb, je vprašanje, če me bo še zanimalo članstvo v takšni stranki. Poleg tega pa imam še obveznosti v občinskem svetu, tako da imam tako ali tako namen na naslednjih volitvah prepustiti mesto predsednika stranke nekomu drugemu. Saj tudi menim, da je prav, da so funkcije porazdeljene, saj več ljudi več ve, to pa tudi omogoča boljše rezultate, kar je seveda za vse dobro. Se v občinskem svetu sedaj ukvarjate s kakšnimi pomembnejšimi vprašanji, mislim predvsem na področje kmetijstva? Na področju kmetijstva so stvari že bolj ali manj znane in kakšnih posebnih novosti pravzaprav ni. Za kmete so se nekatere stvari spremenile, tako da so sedaj podobno obravnavani kot podjetja oziroma obrtniki, ampak to ni stvar občinskih odlokov, ampak so te stvari urejali na državni ravni. Sicer se bomo na občinskem svetu čez čas pričeli ukvarjati s proračunom. Namenja pa žalska občina nekoliko več denarja za kmetijstvo. Pravzaprav tudi za druga področja, saj smo z razdelitvijo občine v novi žalski občini dobili nekoliko več denarja, kar je predvsem zaradi tega, ker je na tem območju več prebivalcev. Verjetno pa imajo zaradi tega ostale nove občine nekoliko manj denarja, vendar pa natančnih podatkov ne poznam. Poleg tega vodimo nekoliko drugačno kmetijsko politiko, med drugim smo dali kmetom subvencije za pokritje pokojninskega zavarovanja in s tem smo jim nekoliko olajšali socialne razmere. Pokriva pa naša stranka tudi področje kmetijstva v občini, tako da lahko kolikor najbolje zmoremo, urejamo vse kar je potrebno. Kako sodelujete z županom? Njega poznam še od prej, ko se je na občini ukvarjal s financami in menim, da je na tem področju strokovnjak, kar je seveda dobro za položaj, katerega opravlja. Seje so dobro pripravljene, tudi zaradi tega, ker so posamezna vprašanja že pred samo sejo usklajena, tako da potem ni nepotrebnih razprav. Mislim da je ekonomska politika, ki jo zastopa župan, dobra, saj je načrtovana dolgoročno in upošteva enakomeren razvoj vseh krajev v občini. S čem se pa ukvarjate poleg politike? Imamo kmetijo, na kateri se ukvarjamo z živinorejo in hmeljarstvom. Kakšne so kaj razmere na področju hmeljarstva? Ve se, da niso najbolj ugodne, in da so mnogi pridelovalci zmanjšali površine, namenjene hmelju. Nekaj so k temu pripomogle razmere na mednarodnem trgu, kjer je cena padla. Mislim pa, da imajo mnogo zaslug za takšno slabo stanje tudi mnogi trgovci, ki so preprosto izrabili situacijo in kmetom plačevali mnogo manj, kot bi lahko in pri tem veliko služili. Pridelovalec pa je tako dobil takšno plačilo, ki ni zadostovalo niti za pokritje stroškov in zaradi tega so mnogi zmanjšali nasade hmelja. Vendar je moje mnenje, da se bodo počasi razmere uredile in da bo hmelj zopet dobil svojo pravo ceno. Kakšen pa je vaš odnos z vodstvom stranke? Kar se tiče programske zasnove, ni nikakršnih nesoglasij in imamo enotna stališča. Se pa včasih zatakne pri kakšnih povsem konkretnih stvareh, ki jih urejamo. Mi namreč damo kakšne pobude, potem pa se to mnogokrat prepočasi premika. Zaradi tega smo večkrat nezadovoljni in mislim, da bo potrebno izboljšati sodelovanje med članstvom in vodstvom stranke. Besedilo in foto: Boris Gorupič 0čnLn-Rame slo uh SI0BR3 DODATEK Vse več ljudi potrebuje očala. Napake vida so večinoma prirojene, nekatere pa so pridobljene. Vedno več časa preživimo pred računalnikom in televizijskim zaslonom zato so naše oči precej obremenjene. Velik sovražnik naših oči pa je tudi sonce. Ultravijolično žarčenje nam lahko trajno poškoduje oči, zato pred vstopom v poletje poskrbite za ustrezno zaščito oči. Danes je izbira sončnih in korekcijskih očal zelo velika in ker so očala pomemben del našega vsakdanjika bodite pri nakupu novih očal zehtevni, poglejte si različne modele in se odločite za tista, ki se najbolje prilegajo vašemu obrazu. Preden pa se odločite za najnovejša modna očala morate poznati nekaj zakonitosti. V zadnjem času so zelo modni temni okvirji očal, toda če imate svetlo polt se raje odločite za bolj nežne svetlejše odtenke. Prozorni do svetlo rjavi okvirji pristajajo k vsaki barvi las in obleke, medtem ko zlati okvirji očal najbolje pristajajo rdečelaskam in svetlolaskam. Poleg barve okvirjev pa je treba biti pazljiv tudi na obliko očal. Če pa želite slediti enemu izmed letošnjih trendov, se odločite za sončna očala skozi katera bo svet okoli vas izgledal rožnat, vendar se zavedajte, poleg sodijo nujno tudi roza okvirji. METRSKO BLAGO tPOZAMENTERIJA |M0DNI DODATKI * KUFRA. Savinjska cesta 31. ŽALEC k - NOV MATERIAL MREŽA |1 - ČIPKE ZA BLUZE In OBLEKE (10 TONOV) SPANDBX, PASTELNE BARVE t ELASTIČNI MATERIALI ZA KOSTIME 1390 SIT DALJE ^ ELASTIČNI MATERIALI ZA POMLADNO - POLETNE KOSTIME 1590 SIT (17 MODNIH BARV) DIOLENI ZA KOSTIME V MODNIH SIVIH BARVAH (1690 1990 SIT) - DIOLENI ZA MOŠKE OBLEKE IN ŽENSKE KOSTIME (MOŽNA KOMBINACIJA KARO-ENOBARVNO V ISTEM ODTENKU) 1990 SIT IMITACIJA USNJA (10 BARV) 2590 SIT ELASTIČNI MATERIAL ZA MIKICE - MODNE TKANINE ZA MATURANTSKE OBLEKE - JAPONSKI LAN ZA KOSTIME 1980 SIT - AKCIJA - VISKOZE 890 SIT s* POLIESTRI 945 SIT 'U p K z4 AAI SAAO ŽE TU. PRIDITE ŠE VII RK PIVOVARNA LAŠKO: DOSEČI ČIM VEČ 18. junija je vodstvo rokometnega kluba Pivovarne Laško v Hotelu Hum v Laškem, ki je tudi eden od njegovih sponzorjev, predstavilo svojo novo zasedbo. Predstavili pa so se tudi novi igralci, ki so prišli od drugod; 53-kratni državni reprezentant Rusije Edvard Kokšarov, Igor Levšin, 14-kratni reprezentant Rusije, Tettey Ranfro, 42-kratni reprezentant Slovenije in Branko Bedekovič, 15-kratni članski in II-kratni mladinski reprezentant. Vodstvo rokometnega kluba PL je predstavilo načrte kluba za prihodnjo sezono. Od prenove za letošnjo sezono so še Dušan Podpečan, ki izhaja iz domačega kluba ter domači mladinci Goran Kozomara ter Klemen Štruc. Predsednik kluba Tone Turnšek je predstavil nove igralce ter povedal, da so se odločili za zamenjave, ker so klub zapustili nekateri dosedanji igralci, s katerimi so se razšli sporazumno in prijateljsko. Cilj celotnega kolektiva je, da obdržijo dosedanji nivo, in da se tudi v Evropi prebijejo do polfinala. To je povsem realno pričakovanje, saj so v Evropi trije ali štirje klubi, ki lahko posežejo za samim vrhom. Trener Sead Hasanefendič je povedal, da je izredno zadovoljen, ker ima 7 novih igralcev, ki bodo nadomestili dosedanje. Žal je bilo v minuli sezoni veliko poškodb, saj Puc in Jelčič nista veliko igrala, zato sta tudi odšla. Njihovo odsotnost bodo poizkušali nadomestiti z drugimi. Tako naj bi Puca nadomestil Pajovič, ki je brezkompromisen borec, njegovo vlogo pa naj bi popolnil novinec Kokšarov. Obramba se bo s prihodom okrepila in tudi predstavlja veliko okrepitev. Presenetil ga je odhod Lapajneta, vendar bo na- KIPARSKA DELAVNICA V LAŠKEM V mesecu juniju je kljub prenovi kulturnega doma tudi v teku lepa in zanimiva razstava, na kateri se predstavljajo trije umetniki. Na njej sodelujeta zakonca Kilary, oba akademska slikarja, mož pa je tudi kipar. K sodelovanju na razstavi so povabili še makedonskega akademskega slikarja Go-ce Kaladžijskega, ki se predstavlja s svojimi slikami kot urbanizirana poezija z barvno radoživostjo. Zakonca Kilary pa se predstavljata Suzana s slikami, ki so izpovedna moč umetniške podzavesti, ki v največji meri izhaja iz kozmičnega zaznavanja globine in dojemanja njene neskončne skrivnosti, Ferenc Kilary pa se tokrat predstavlja z izdelki v lesu, ki se v kiparjevih rokah spreminja v voljno sporočilo njegove duše, prevzete z magijo naročja porajanja rojstva, rasti, vzpenjajočega hrepenenja. Kilary pa je istočasno tudi vodja kiparske delavnice, ki ustvarja na parkirišču Kulturnega centra ob Savinji iz Lipiškega marmorja kozoroga za naročnika ali mecena Pivovarne Laško. Z njim dela tudi Madžar iz Transilvanije Janoš Szekely, ki ustvarja skulpturo Primoža Trubarja pod mecenstvom Grad izolacijske firme Urankar Laško. Tretji je Mihael Štebin, Hrvat, kanadski državljan, ki ustvarja gospodarja voda Pozejdona pod mecenstvom Zdravilišča Laško. Po dokončanem delu bodo skulpture postavili pred Pivovarno, Kulturni center in Zdravilišče Laško. domeščen z doma vzgojenim vratarjem Podpečanom, ki se vrača v Celje. Čeprav so tik pred počitnicami, bodo še odigrali ekshibicijsko tekmo ob otvoritvi športne dvorane v Zagorju, nakar sledi zaslužen odmor. Od 3. avgusta, ko se bodo ponovno zbrali, pa se bodo začele resne priprave. V naslednji sezoni računajo na vsaj enak uspeh kot lani. Tudi izguba katere od tekem ni tragedija, saj to se dogaja vsem klubom, ko imajo slab dan. Vsekakor pa se bodo morali truditi, da ne prejmejo zadetka, če ga sami ne uspejo dati. Tone Turnšek je povedal, da niso resnične govorice, ki jih širi RK Badel Zagreb okrog Pajoviča, ki se njimi sploh ni z pogovarjal, hoteli po so se z njim pogovarjati oni. Tudi razgovori s Stefanovičem niso bile resni, saj še vedno ostaja v Celju. Pri tem pa ni hotel komentirati vprašanja, kakšna naj bi bila pri vsem vloga nekdanjega trenerja Zovka. Svoje pa so na kratko povedali tudi novi igralci. Okrepitve celjskega kluba: Tettey Banfro, Edvard Kokšarov in Branko Bedekovič. Igor Levšin: “Vesel sem, da sem prišel v Celje. Všeč mi je njihov način igre, pa tudi prijateljstvo med igralci, zato se bom trudil, da ne bom razočaral kot novi vratar”. Edvard Kokšarov, levo krilo: “Kaj veliko ne morem povedati, ker sem pripotoval šele včeraj, zato ne morem povedati česa o igralcih. Prvi vtis je bil dober, saj je vzdušje zelo prijateljsko. Tudi mesto Celje mi je všeč, saj sem si ga ogledal sinoči. Ko pa sem danes zjutraj šel skozi mesto, se mi zdi še lepše.” Branko Bedekovič: “Klub poznam zelo dobro in vesel sem, da bom nastopal za barve Celja. Res je, da sem trenutno malo bolan, sem pa pripravljen na trdo delo in igro.” Tettey Banfro: “Vse igralce dobro poznam in vesel sem, da sem zopet med njimi. Naj ne bo neskromno, če si želim, da bi bili najboljši v Evropi in tudi jaz med njimi.” Svoje je povedal tudi kapetan Uroš Šerbec: “Vsako leto se za novo sezono pripravljamo, da bi bili še boljši, tako je tudi letos. Menim, da bomo z novimi okrepitvami dosegli tisto, kar si vsi skupaj z navijači želimo.” Po predstavitvi so se igralci in funkcionarji še nekaj časa zadržali in v nevezani besedi povedali marsikatero željo. Vsem skupaj pa je skupna: doseči čim več v novi tekmovalni sezoni doma in v Evropi. /. Jurhar 15. EVROPSKO KOŠARKAŠKO PRVENSTVO ZA KADETE Največji športni dogodek letos v Sloveniji bo prav gotovo 15. evropsko košarkaško prvenstvo za kadete, ki bo od 15. do 24. julija. Najboljše mlade košarkarje Evrope iz D držav, med katerimi so aktualni evropski prvaki moštva Jugoslavije in podprvaki Rusi, bo gostila celjska regija (Celje, Polzela, Laško), ki je v zadnjem obdobju postala najmočnejše košarkarsko središče v Sloveniji-Na vseh treh prizoriščih se bodo kadeti pomerili na 46 tekmah, dogodke pa bodo spremljati strokovnjaki, športni delavci in ugledni predstavniki košarkarske organizacije FIBA. Razpored tekem: Polzela - Skupina A / Group A 15.7.1999 1. Makedonija / EVROM : Francija / France 2. Španija / Spain : Hrvaška / Croatia 3. Poljaka / Poland : Lativja / Latvia 16.7.1999 4. Francija / France : Španija / Spain 5. Lativja / Latva : Makedonija / FVROM 6. Hraška / Croatia : Poljska / Poland 17.7.1999 7. Latvija / Latvia : Francija / France 8. Poljska / Poland : Španija / Spain 9. Makedonija / FVROM : Hrvaška / Croatia 19.7.1999 10. Francija / France : Poljska / Poland 11. Hrvaška / Croatia : Latvija / Latvia 12. Španija / Spain : Makedonija / FVROM 20.7.1999 13. Hrvaška / Coratia : Francija / France 14. Makedonija / FVROM : Poljska / Poland 15. Latvija / Latvia : Španija / Spain Celje - Skupina B / Group B 15.7.1999 16. Slovenija / Slovenia : Grčija / Greece 17. Turčija / Turkey : Zr Jugoslavija 18. Gruzija / Georgia : Rusija / Russia 16.7.1999 19. Grčija / Greece : Turčija / Turkey 20. Rusija / Russia : Slovenija / Slovenia 21. ZR Jugoslavija / Vugoslavia : Gruzija 17.7.1999 22. Rusija / Russia : Grčija / Greece 23. Gruzija / Georgia : Turčija / Turkey 24. Slovenija / Slovenia : ZR Jugoslavija 19.7.1999 25. Grčija / Greece : Gruzija / Georgia 26. ZR Jugoslavija / Vugoslavia : Rusija 27. Turčija / Turkey . Slovenija / Slovenia 20.7.1999 28. ZR Jugoslavija / Vugoslavia : Grčija 29. Slovenija / Slovenia : Gruzija / Georgia 30. Rusija / Russia : Turčija / Turkey Laško - finale: 24.7.1999 ŽALSKI KARATEISTI ZADOVOUNI NA EKIPNEM EVROPSKEM PRVENSTVU V PARIZU V veliki pariški dvorani Pierre de Cubertin v Franciji je bilo minulo soboto evropsko klubsko prvenstvo v karateju. Slovenske barve so zastopali karateisti iz Žalca, ki so pred tem osvojili naslov državnih ekipnih prvakov. Sedemčlanska ekipa (Damir VRBANIČ, Gregor JANČIČ, Matjaž KONČINA, Petar PFJKUNOVIČ, Janko in Blaž SKOK ter Rok PADER) je bila v 1. kolu prosta, v 2. kolu pa jo je proti izredno dobri ekipi Coliseuma (Španija) izgubila s 4 : 6 in na koncu zasedla 17. - 32. mesto. Ekipa KK Žalec na evropskem prvenstvu v Parizu: Blaž Skok, Damir Vrbanič, Peter Pejkunovič, Gregor Jančič in Matjaž Končina Kot prvi je šel na borišče Matjaž KONČINA, ki je že povedel z 2 : 1. nato pa remiziraj z 2 : 2. Nato je Gregor JANČIČ premagal španskega nasprotnika s 6 : 1. Petar PEJKUNOVIČ je v tretji borbi vodil že s 3 : 0 in kazalo je na veliko presenečenje, vendar se je Španec zbral in na koncu izenačil na 3 : 3. Damir VRBANIČ je v četrti borbi povedel z 1 : 0, njegov nasprotnik pa je potem izkoristil velikost in moč ter zmagal s 3 : 1. V zadnji borbi je manj izkušeni Blaž SKOK izgubil gladko z 0 : 6. EKIPA KK ŽALEC DRŽAVNI PRVAK Žalski karateisti na sprejemu pri županu 10. junija je v prostorih sejne sobe na občini Žalec potekala slovesnost na kateri je župan podelil priznanja članom ekipe KK Žalec za dosežene uspehe na državnem prvenstvu. Državno prvenstvo za ekipe vseh kategorij je bilo v Novi Gorici. Žalčani so zmagali v konkurenci članov in starejših mladincev, vice prvaki so postali starejši dečki, druga ekipa starejših mladincev in mlajši mladinci pa so osvojili 3. mesto. Foto in tekst: S.J. Gregor Jančič v borbi s španskim V ekipi Žalca sta bila kot rezervi še Janko SKOK in Rok PADER. Španska ekipa je po tem osvojila 7. mesto med 52 ekipami iz 40 držav. V naslednjih borbah se je šele videlo, kako dobra je bila Španska ekipa, takrat pa so se tudi Žalčani zavedli, pred kakšnim uspehom so bili. Kakor koli že, s prvim nastopom na najvišjem ekipnem prvenstvu v Evropi je mlada žalska ekipa zadovoljna. Na tem prvenstvu je več ino ekip imela v svojih vrstah nosilce medalj iz EP in SP tako, da so bile nekatere ekipe moč nejše kot nacionalne reprezentance. Že četrtič je zmagala ekipa SIK iz Pariza - Francija, 2. je bila ekipa GS Fiamme Gialle - Italija, 3. Van dellemans šport - Nizozemska in Smuč - Francija. Naslednje Ekipno EP bo med 17. in 18. julijem 2000 v Izraelu, ekipa Žalca pa bo na tem mestu EP nastopila po vsej verjetnosti okrepljena z enim tekmovalcem težke kategorije iz tujine. Silvo Marič, Samo Jurhar FOTO TRAČ V julijskih dneh se je v Žalcu pojavil ob napisu Žalska noč še reklamni pano za Zlate citre. PS: "Motiti se je človeško," je rekla želva in zlezla s čelade. > s* nasprotnikom. “Na ekipnem evropskem prvenstvu pričakujemo, da si bodo naši mladi karateisti predvsem nabrali veliko izkušenj pred prihajajočim jesenskim svetovnim prvenstvom in evropskim prvenstvom za kadete in mladince v Celju leta 2000. Prvenstvo je v neki meri celo močnejše, kot je bilo reprezentančno ekipno prvenstvo, saj so nekatere države pripeljale na prvenstvo po več ekip, ki so nekje okrepljene tudi z tekmovalci iz tujih držav, ki so na prvenstvih odnašali medalje. Naša ekipa je zagotovo med najmlajšimi in najlažjimi, pa tudi telesna višina bo igrala precej pomembno vlogo v borbah. Želja je vsekakor čim boljša uvrstitev, kar bo v tej hudi konkurenci zelo težko. Uspeh bi bil, če bi se uspeli prebiti že čez prvo kolo. Veliko bo odvisno tudi od nasprotnikov, ki nam jih bo določil žreb, ” je pred odhodom na evropsko ekipno prvenstvo dejal trener žalskih karateistov, Silvo Marič. V SENCI ANNAPVRNE ALPINISTIČNA ODPRAVA MARTN HTNAL 1999 - č. DEL Sedemnajstega aprila navsezadnje napoči dan, ko se morava z Andrejo iz turistov preleviti v alpinista. Dovoljenje za plezanje na Mardi Himal je potrjeno, dobiva tudi dovoljenje za pohod do baznega tabora in na agenciji Holiday Adventure Treks se spoznava z gospodom Harko Ba-hadur Boharo, ki bo najin vodič do baze, hkrati pa ho moral igrati tudi vlogo zveznega oficirja. Namenjeni smo namreč v kraje, kjer ni ustaljenih trekingških poti, podatkov o domačinih nimamo, niti nam ni znano, kje in kako se bomo povzpeli na greben Garlung, po katerem bomo šibali do baze. Harko torej čaka obilica dela; na terasi hotela Tashi Dhele dorečeva podrobnosti, bolščiva v zemljevide, postajava prijatelja, fant pa medtem pije pivce za živce. Opažam, da je tip odštekan skoraj toliko kot jaz, kar mu štejem v dobro. Naslednje jutro pride Harka navsezgodaj po naju v hotel. Po smešno nizki ceni najame rikšo, vanjo in nanjo naložimo nahrbtnike in že se znajdemo na avtobusni postaji, kjer nas v vsej svoji poslovnosti pričaka gospod Abir Malla, lastnik naše agencije. Z njim sta še dva človeka in kasneje v Pokhari ugotovim, da gre za nosača in kuharja. Nosač se predstavi kot Mister Bim, je po rodu Gurkha in je več kot dvajset let služil v indijski vojski kot profesionalni vojak. Kuhar pa je v moje veselje mlad, po rodu Sher-pa in navsezadnje še budist, kar naju, navidezni distanci navkljub, takoj zbliža. Ime mu je Ang Karma Sherpa in prirojena gorjanska plemenitost mu kar žari iz vedno nasmejanega obličja. A GVMNr d d Po sedmih urah guganja v starem avtobusu smo v Pokhari, kjer pa po namestitvi v lepem lodžu s tropskim vrtom in ležalniki spoznamo še tretjega nosača. Ta je najbolj usekan od vseh nas, usran je kot prase in črn kot noč, v zgornji čeljusti pa mu manjka zob. Ime mu je Nima Lama in kasneje se je izkazalo, da je poln dobrote, zdravega humorja, bister in predvsem vzdržljiv, saj je nosil že na odpravah na Gaurishankar, na Annapurno 1, na Ganesh Himal... Z Andrejo se, bogve zakaj, nemudoma vzljubita. Dan v Pokhari Odbor skupnosti borcev III. brigade VDV - NO Trbovlje vabi na 55-letnico ustanovitve njihove brigade, skupno z udeleženci NOB iz Ponikve. Praznovanje bo v soboto, 17. julija 1999 ob 11. uri na Ponikvi nad Žalcem v Zadružnem domu. Pred začetkom proslave bo ob 10. uri koncert godbe na pihala iz Liboj. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Kulturnega društva Ponikva nad Žalcem. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. preživimo v pakiranju hrane, kuhinje in plezalne opreme, kupimo jod za dezinfekcijo vode in govorimo čedalje hujše kozlarije. Druščina kliče Andrejo Madame, kar ji gre na živce, vendar kmalu ugotovi, da so fantje kljub vsemu žuraštvu in odbitosti profiči v pravem pomenu besede: ko delamo, sva z Andrejo Sir in Madame, ko pa žuramo in počenjamo neumnosti, sva pa Dani in Andreja. Vse Štirna. Pokhara pa je prečudovita. Kot je znano, so jo v šestdesetih letih odkrili takratni hipiji, ki še sedaj, ko so že v letih, hodijo skupaj z otroci tja kadit res dobro travo, se kopat v jezeru Pevva in poslušat odbito muziko. Če je vreme jasno in zrak čist, se iz Pokhare vidi skoraj cela veriga Annapurn, pred njo pa Macchapucchare, zame ena najlepših gora na tem ne preveč posrečeno ustvarjenem planetu. Stvarnik je bil cinik. Naslednjega dne se zjutraj poslovimo od gospoda Abirja, ki se da popeljati nazaj v Kathmandu, mi pa se skupaj z vso kramo, ki je ni malo, stlačimo v relativno nov kombi, ki nas v enem šusu potegne do vasi Sukihet. Stvar začenja dišati po odpravi, saj si tam nadenemo nahrbtnike, natočimo čutare in marš navzgor v osrčje pojočih gora. Kar na suho me rola kot marsovca: spet imam občutek, da sem res to, kar sem, čeprav najbolj točno ne vem, kaj pravzaprav sem. Za znoret. Iz Sukiheta se počasi in preudarno začnemo vzpenjati po trc-kingški poti, ki jo bo v moje veselje kmalu konec, do Dhampusa, kjer je na vrhu hriba (1770 m) kar soliden lodž z zvenečim imenom Hotel Raju. Poleg skupinice trekerjev naletimo tam na odbito posadko omenjenega “hotela”, ki vzneseno brenka na kitare. Ker sem tovrstnih aktivnosti tudi sam vešč, nemudoma prepevamo kot jata razglašenih škorcev: Hotel California, Blovving in the Wind, Resham phi ri ri ... Ko postanejo grla suha, me mularija povabi na drink z izgovorom, da bi jim po- kazal par prijemov na kitari. Tačas pa se moja odpravica veselo zbližuje s hrano prinašajočimi dekliči, od katerih kasneje eno nemudoma zasnubim in ji obljubim poroko čez štiri leta, ko bo dopolnila dvaindvajset let. Seveda se šalim na svoj odbit način, čeprav mi nekaj govori, da mi vse omenjene kozlarije ne bi bilo treba ponoviti še enkrat, da bi postala hudičevo resna. Sem pač šarmanten, letom navkljub. Izkaže se tudi, da je bilo povabilo na “drink” pravzaprav povabilo na džoint, kot je tam v navadi in iz lodža pridem tak, da bi najraje še samega sebe vikal. Kaj morem, navade gostiteljev so svete in jih kaže spoštovati. Danijel Bedrač (se nadaljuje) Šport Center Prodnik PRIHAJA POLETJE, CAS JE DA NAS OBIŠČETE! Nudimo Vam: - kajak - rafting - kanu - fitness - otroško igrišče - piknik prostor - športni dnevi savna nedeljska kosila večerje poroke obletnice domača hrana restavracija s prenočišči INFORMACIJE - Obvezne rezervacije Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317, 841-511 OTROŠKE PRIREDITVE 10. julij ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “Paskudarium”, vstopnina 400 SIT 17. julij ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “Jooj, tako sem pri-šel na svet?!”, vstopnina 400 SIT 31. julij ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “Buffctto in Bukc-fal”, vstopnina 400 SIT 7. avgust ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “Kljukec in Pavliha”, vstopnina 400 SIT 14. avgust ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “O lisici in grdini z lutkami in glasbo”, vstopnina 400 SIT 21. avgust ob 10.00 uri MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE - HERMANOVO GLEDALIŠČE - “Vražiček v steklenički”, vstopnina 400 SIT DELAVKICE IM KOLOHUE S. - 9. julij od 9.00 - 12.00 in 16.00 in 19.00 ure LONČARSKI ATELJE IN GALERIJA KOMEL - Trnovlje, obrtna cesta 54. Poletna lončarska delavnica za vse starostne skupine *n za vse tiste, ki bi želeli kaj več vedeti in tej zanimivi in atraktivni ljudski obrti in umetnosti. Delavnica bo potekala pod strokovnim vodstvom Roka Komela, profesorja zgodovine in diplomiranega etnologa. S. - 9. julfj od 9.00 - 18.00 ure galerija volk - slikarski ex tempore “Celjske vedute” z udeležbo celjskih in drugih, predvsem ljubiteljskih slikarjev. 22. junij - 31. avgust od 9.00 - 12.00 ure galerija sodobne umetnosti Mestni grad, II. nadstropje - Počitniške likovne delavnice za otroke od 1. - 8. razreda. 23. avgust od 8.00 - 12.00 ure MCC MLADINSKI CENTER CELJE - ustvarjalna delavnica; vstop prost od 8.00 - 12.00 ure GLASBENA ŠOLA - Glasbena delavnica; vstop prost od 9.00 - 12.00 OBREŽJE SAVINJE Likovna kolonija °d 15.00-18.00 OBREŽJE SAVINJE Likovna kolonija CEUSKI KIHOMA TOBRAFI MOJ NAJLJUBŠI MAKOVEC, znanstveno-fantastična komedija Režija: Donald Pctrie; Vloge: Christopher Lloyd, Jeff Deniels, Daryl Hannah, Elizabeth Hurley (Na programu od 8.7.) GENERACIJA X, drama Režija: Tony Kaye; Vloge: Ed-ward Norton, Edvvard Furlong (Na programu od 8.7.) GENIJ, komična drama Režija: Stcphen Hcrk; Vloge: Eddie Murphy, Jeff Goldblum, Kel!y Prcston (od 15.7.) SKRIVNOST ULICE ARLIN-GTON, thriller Režija: Mark Pellington; Vloge: Jeff Bridges, Tim Robbins, Joan Cusack (Na programu od 22.7.) VERV BAD THINGS, komedija Režija: Peter Berg; Vloge: Christian Slater, Cameron Diaz, Daniel Štern (od 29.7.) SIMON BIRCH, drama Režija: Mark Števen Johnson; Vloge: lan Michael Smith, Joseph Mazzello (od 5.8.) VSE ZA STAVO, komedija Režija: Dider Bourdon & Bernard Campon; Vloge: D.Bourdon, B.Campon, Isabele Ferron (Na programu od 5.8.) KAJ DOGAJA, komična drama Režija; Doug Liman; Vloge: Desmond Askew, Taye Diggs, VVilliam Fichtner (od 12.8.) PAST, pustolovski spektakel Režija: Jon Amiel; Vloge: Sean Connery, Catherine Zeta-Jones, Will Patton (od 12.8.) MATRICA, ZF thriller Režija: W. Brothers; Vloge: Keanu Reeves, L. Fishburne, Carrie-Ann Moss (od 19.8.) POLETNI KINO POD ZVEZDAMI (v Prothasijevem dvorcu; vhod nasproti Likovnega salona): predstave ob 22.00; v primeru slabega vremena je predstava v kinu Union! 24. do 30.6. ANALIZA PA TAKA, komedija 1. do 4.7. ČRNA MAČKA, BELI MAČKON, tragikomedija 5. do 7.7. BENEŠKA KURT1-ZANA, ljubezenska drama 8. do 11.7. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC, komedija 12. do 14.7. ŽIVLJENJE JE LEPO, komična drama 15. do 18.7. GENIJ, drama 19. do 21.7. DRŽAVNI SOVRAŽNIK, akcijski thriller 22. do 25.7. POT V ARLIN-GTON, thriller 26. do 28.7. V LETU, trpka komedija o študentskem življenju od 29.7. NORI NA MARV, ko-I medija ____ PRIREDITVE VIULUU 9.7. ob 19.30 Dom kulture Polzela - 100 let kulturno umetniškega društva Pol- 9.7. ob 19.00 Savinova hiša - salonski večer v počastitev 140-letnice rojstva Ri-sta Savina 10.7. ob 18.00 Avtopoligon Ločica ob Savinji -ZŠAM proslava in družabno srečanje 17.7. ŽALSKA NOČ - MAMA MIA 17.7. ob 15.00 Občina Tabor pri Domu krajanov - dan gasilcev in 100-letnica gasilskega društva Kapla - Pondor ter L občinska nov v Taboru 17.7. ob 9.00 OŠ Polzela - razstava cvetja, zdravilnih zelišč, ročnih del, pogrinjkov, gobarskih ter čeblarskih izdelkov 18.7. ob 14.00 Gasilski dom Ločica ob Savinji -gasilka vaja in družabna prireditev 29.7. ob 19.00 zbirališče: Dom upokojencev Polzela - lunohod na GORO OLJKO 1.8. ob 15.00 župnijska cerkev v Taboru - srečanje slovenskih misionarjev NEODVISNA PRINCESA Sodobna pravljica o princesi, tabi in različnih konceptih zakonske zveze ZJUTRAJ Nekoč pred davnimi časi je v daljnem kraljestvu živela čudovita, neodvisna, samozavestna princesa. Nekega dne je sedla na obali neonesnaženega ribnika in kontemplirala o ekologiji, ko je zagledala ljubko, zeleno žabico. TRENUTEK KASNEJE Žaba je skočila v princesino naročje in rekla: “Elegantna la-dy, nekoč sem bila prijeten princ, dokler me ni začarala hudobna čarovnica. Vendarle - le en sam tvoj poljub in spet se bom spremenila v živahnega mladeniča. Nato se bova poročila in si uredila dom v tvojem gradu - skupaj z mojo mamo, seveda. Tam mi boš lahko kuhala, prala obleko, rojevala in vzgajala otroke, pospravljala sobo in lahko mi boš večno hvaležna za zakonski stan.” ZVEČER Princesa sedi za dolgo lepo pogrnjeno mizo. Na snežno belem prtu gorijo sveče, v skledah je eksotično sadje. Princesa počasi vzame s krožnika hrustljavo zapečene žabje krake, jih pomoči v kremno omako iz čebule in belega vina, se zahihita in si misli: “Jcbi se...” V SP. SAVIH IŠKI DOLI HI LAHKO ORIŠČETE Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 Galerija Dorcta Klemenčiča -Maja in Savinova spominska soba odprto vsak četrtek od 10. - 12.00 in od 16. - 18.00, za skupine po dogovoru, tel: 717-717 Gasilski muzej Žalec odprto ponedeljek od 8. - 12.00, sreda od 14. - 18.00 ali po dogovoru, tel: 718-272 Hmeljarski muzej odprto po dogovoru, tel: 715-830 Muzej motociklov Vransko odprto čez celo leto od 10. - 18.00, zaprt je bo četrtkih, tel: 725-126 Muzej parnih cestnih valarjev, tel: 718-108 Razstavno prodajna galerija Oskar Kogoj odprto vsak dan od 7. - 17.00, sobote od 8. - 12.00, tel: 715-300 Savinov likovni salon odprto v času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov od 10. - 12.00 in 16. - 18.00, za skupine po dogovoru Spominska soba Slavka Šlandra odprto po dogovoru, tel: 724-066 Občinska matična knjižnica Žalec odprto: pon., sreda, petek od 8. - 18.00; torek, četrtek od 8. -14.00, sobota- zaprto; tel: 717-717 Jama Pekel pri Šempetru urnik ogleda: junij, julij, avgust: 8.00 -19.00; oktober: 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Rimska nekropola v Šempetru urnik ogleda; september, 8.00 -17.00; oktober 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 FILMSKI PROGRAM KIMA ŽALEC sobota, 10. julij, ob 21.00 PRAVDA ZA VSAKO CENO nedelja, 11. julij, ob 20.00 PRAVDA ZA VSAKO CENO sobota, 17. julij, ob 21.00 MOGOČNI JOE-JUNG nedelja, 18. julij, ob 18.00 in ob 20.00 MOGOČNI JOE-JUNG sobota, 24. julij, ob 21.00 MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI nedelja, 25. julij, ob 20.00 MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI sobota, 31. julij, ob 21.00 PODLE IGRE nedelja, 1. avgust, ob 20.00 PODLE IGRE 7. - 8. 8. MAŠČEVANJE 14. - 15. 8. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC 21 - 22 8 VRNITEV OBISKOVALCEV 28 - 29.8. PERDITA DURANGO AMERIŠKI EVROPEJEC - CIirvsIer 500 M 5.5 300 M 3.5 je avtomobil ameriške tovarne Chrysler, ki se je z njim popolnoma prilagodila potrebam evropskega kupca. Oblikovno in po notranji opremi pa kljub vsemu daje jasno vedeti od kod izvira. 300 M se s svojimi skoraj petimi metri dolžine in medosno razdaljo 2.87 metra uvršča v višji avtomobilski razred in je resen konkurent pri nas dobro prodajanih avtomobilov bmw serije 5, audi A6 ter mercedes serije E. Mi smo naše testno vozilo dobili pri pooblaščenem prodajalcu Prevolnik d.o.o. z Teharja pri Celju. Pri Chryslerju so za oblikovanje tega avtomobila uporabili pridih poznih petdesetih let. To se izrazito pokaže v sprednjih, nekoliko ovalnih lučeh, padajočem pokrovu motorja in nekoliko privzdignjenem zadku. Vse to že na prvi pogled deluje nekoliko drugačno kot evropska klasika. In v tem je tudi čar tega avtomobila. Z njim ne boste ostali neopaženi. Oblikovno in po notranji opremi chrysler 300 M daje jasno vedeti od kod izvira. 300 M se s svojimi skoraj petimi metri dolžine in medosno razdaljo 2.87 metra uvršča v višji avtomobilski razred in je resen konkurent pri nas dobro prodajanih avtomobilov bmw serije 5, audi A 6 ter mercedes serije E. Tako kot je temeljito dodelana zunanja oblika tega avtomobila je tudi v notranjosti. Vse je v znamenju prestiža. Usnjeni sedeži (električno nastavljivi), beli športni merilniki z kovinsko obrobo, leseni dodatki na armaturni plošči in oblogah vrat ter evropskim standardom prilagojena ergonomija stikal, prestavne ročice in notranjosti potniške kabine samo potrjujejo prestižnost chrysleja 300 M. K temu lahko prištejemo tudi veliko malih in velikih predalčkov za odlaganje v notranjosti. Ima pa ta avtomobil nekaj čisto ameriš kega. To je serijsko vgrajen avdio-sistem lnfinity. Tudi klimatska naprava deluje zelo zanesljivo in natančno, tako da bomo tudi v “pasjih dneh” s tem avtomobilom ugodno potovali. Prtjažnik je dovolj velik (530 litrov), s pregibom zadnjih sedežev pa ga lahko še dodatno povečamo. Za varnost potnikov na sprednjih in zadnjih sedežih skrbijo tritoč kovni varnostni pasovi, dve različni zračni blazini in zaščita za kolena. Zavore so spredaj zračno hlajeni diski, zadaj polni diski, vse skupaj pa uravnava ABS. Pravilna razporeditev teže, zavornega pritiska in predvsem vpelje zadnjega para koles omogoča povsem ne-težavno zaviranje pri vseh pogojih. Na kratkem testu chryslerja 300 M s prehitro vožnjo in zaviranjem sicer nismo pretiravali, ker smo se znašli v petkovi prometni “gužvi”, vseeno pa se je avto pri naglem zaviranju odzival po voznikovem pričakovanju. Zelo zanesljivo! Chryslerja 300 M poganja šestval-jni pogonski agregat s prostornino 3518 ccm, ki doseže največjo moč 187 kW (254 KM) pri 6400 vrtljajih v minuti in navor 340 Nm pri 3950 vrtjajih v minuti. Najvišja hitrost znaša po zagotovilih uvoznika 230 km/h, od 0 do 100 km/h pa pospeši v 8,8 sekunde. Za več kot tono šesto kilogramov težak avtomobil več kot dober podatek. Vozniku je pri vožnji v pomoč odličen štiristopenjski avtomatski menjalnik, ki prestavlja zelo mehko, po želji pa se lahko prelevi v pravega športnika (ročno izbiranje prestav s pritiskom na gumb, ki je nameščen v glavi ročice menjalnika). To mu omogoča tehnologija “avto stick”, evropskim bolj poznana kot “tiptronic”, ki jo uporabljajo pri volkswagnu. Avto je obut v gume Michelin 225/60 R 16, ki so nameščene na 16 eolskih aluminijastih platiščih. Kjub temu, da je naš test bil kratek, pa smo občutili dinamiko in ugodje tega evropskega ame-ričana. Zato se lahko popolnoma strinjamo s tem, kar so zapisali pri našem pooblaščenem prodajalcu za vozila chrysler (Prevolnik d.o.o.): 300 M združuje vse dobre lastnosti Ameriških avtomobilov -čvrst dizajn, lahka in enostavna uporaba, dobra opremljenost in imidž, dobre zmogljivosti in praktičnost. immmsteL ** ■ i ; / LJ p J7-10C Avtomobil se je pred uvedbo DDV, po izjavah chryslerjevc marketing službe, uspešno kosal s svojo evropsko konkurenco, predvsem z zelo ugodno ceno in že prej omenjenimi lastnostmi. Kako uspešno bo potekala prodaja chryslerja 300 M po uvedbi novega davka, bo pokazal čas. PETROVČAM UŽIVAJO BRGLEZOVE DOBROTE Lastnik in direktor podjetja Brglez, Roman Brglez, med nagovorom številnim obiskovalcem oh otvoritvi nove prodajalne v Petrovčah. Foto: Lily V nedeljo 13. junija je bilo v Petrovčah zelo sladko in živahno. Znan savinjski podjetnik Roman Brglez je v novozgrajeni stavbi poleg osnovne šole odprl kavarno in slaščičarno. Trak sta svečano prerezala njegova otroka. Naložba v novi objekt je vredna 300.000 DEM, vseh funkcionalnih površin je 85 kvadratnih metrov. Kavarna in slaščičarna Brglez je odprta od 6. ure zjutraj do 21.30 zvečer, vrata lokala bodo odprta tudi ob nedeljah in praznikih. Množica ljudi je uživala v številnih Brglezovih dobrotah, ki so bile ta dan brezplačne. Za dobro vzdušje je poskrbel ansambel Mira Klinca. Rajanje v Petrovčah se je nadaljevalo vse do zvečer. Samo L. ČEDE Sredi meseca junija so pri Aci avto v Celju predstavili l)aewoojevo najprestižnejšo Daetvoojevo limuzino Chairman. Avto je korejska kopija mercedesove limuzine S. Tako so zunanje mere, oprema in motorji podobni, le cena je zaradi blagovne znamke manjša. Avto vsebuje ves prestiž, ki si ga poslovneži in politiki lahko privoščijo. Tekst in foto: Samo Roman Brglez pekarno-slaščičarna-trgovina-bistro pekarna in trgovina Vransko tel.: 725-104 slaščičarna Žalec tel.: 718-105 pekarna Velenje tel.: 854-181 prodajalna Griže tel.: 718-022 VljudNO VAbljENi vsAkdAN od 6^21.50 ure V NAŠ IoIcaI v PETROVČAk VsE ZVESTE STRANkE VAbiMO, dA SE udElEŽijo NOVE TRAdiciONAlNE NAqRA(lNE lqRE " ZvESTobA SE NAqRAjujE. " GIavno žREbANjE bo 7. AVqUSTA 1 999 NA VRANskEM. lqRAl bo ANSAVlbsl ROBIJA ZUPANA, qosTA večera bosTA IjupkA DiviiTROVskA In IvIca ŠerFezI. BREZpUčNE VSTOPNICE SO NA Voljo V VSEk NAšib pRodAjAlNAk. TisTi, ki bo pRidNO kupovAl v NAšik TRqoviNAk, si bo pRislužil Pečeno Ali kukANO kRAčo, viNO Ali pivo. ZAkvAljujEMO SE VSEM kupCEM ZA ZVESTobo iN UpAMO, dA NAM bodo ZVESTi ŠE NApREj. Lep pozdnAv! KOL€KTIV BRGL6Z SERVIS KUMATSK1H HLADILNIH A NAPRAV IN BELE TEHNIKE % ^ENSTEIN Andraž 111 a, 3313 POLZELA Tel/Fax: 063/720-536 Mob: 0609/610-085,GSM: 041/610-085 PH0BLAŠČENI smm ZA KUMA NAPHAVt l& (mOLDSTAH, Mim IZDO-UJCMO IN smiSINAiO VSI VHSTE HLADILNIH NAPRAV DELOVNI ČAŠ VSAK DAN RAZEN NEDELJE IN PRAZNIKOV OD Z-15 URE v SE PHIPOKOOAMO □FINSTRAI Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec Telefon/Fax: 063/715-522 □FINSTRAI PREVOLNIK